Rdeči seznam ogroženih strig (Chilopoda) v Sloveniji The Red List of Endangered Chilopoda in Slovenia Ivan Kos Ključne besede: rdeči seznam, Chilopoda, Slovenija Key words: Red List, Chilopoda, Slovenia IZVLEČEK V Sloveniji je opisanih 92 vrst; v rdeči seznam jih je uvrščenih 41 (44 %). Ob vrstah so navedeni tudi podatki o splošni razširjenosti ter o nahajališčih v Sloveniji. ABSTRACT Of the 92 species described so far in Slovenia, 41 or 44 % have been included in the Red List. Data on general distribution and on localities in Slovenia are given for species listed. 1 . UVO D Strige (Chilopoda) so plenilske živali, ki spadajo med stonoge (Myriapoda) skupaj z dvojnonogami (Diplopoda), drobnonožkami (Symphyla) in pavropodi (Pauropoda). V nekaterih ekosistemih imajo zaradi svoje velike številčnosti in plenilskega načina prehranjevanja pomembno regulacijsko vlogo (ALBERT, 1979, 1982 , 1983a, b, c; FRÜND, 1983, 1987). Naseljujejo različne habitate kopenskih ekosistemov, najpogostejše pa so v prsti, v stelji, pod odmrlimi deli dreves, pod kamni in v rovih drugih večjih živali (sesalcev, deževnikov). Naseljevanje različnih habitatov v posameznih kopenskih ekosistemih je odvisno tudi od interspecifičnih odnosov. Posledica teh odnosov je zelo lokalno pojavljanje posameznih vrst. Te tvorijo značilne povezave s posameznimi habitati ali pa celo s posameznimi ekosistemi. Onesnaževanje in druge dejavnosti človeka lahko neposredno vplivajo na strige. Zaradi plenilskega načina prehranjevanja in s tem povezanega položaja v prehranjevalini verigi so strige zelo občutljive na bioakumulacijo posameznih polutantov. Tako je npr. HOPKI N (1985) ugotovil bioakumulacijo za cink, kadmij in baker. Na žalost podatkov o drugih konkretnih primerih bioakumulacije ni. Zaradi svoje velike r - in k - selekcioniranosti se počasi prilagajajo na spremembe v okolju (ALBERT, 1983a). Dolgi življenjski cikli pa lahko pomembno vplivajo na .je in druge dejavnosti človeka v okolju vrste strig prek interspecifičnih odnosov. Pri strig je to nedvomno treba upoštevati. 2. SEZNAM GEOPHILOMORPHA ), 1766 lUCN: R Naša najdaljša vrsta strig je znana z poznamo tri novejša nahajališča (Kos, neoi Zaradi mejnega areala in domnevne redkosti lahko to vrsto strig kategorijo redkih vrst (R). Attems, 1952 lUCN: R Vrsta je znana iz Pirenejev, Korzike, Alpes Cottiennes in avstrijske Koroške. V Sloveniji smo predstavnike te vrste dobili v okolici Ribnice (Kos. 1988a) ter v Julijskih Alpah pod Komno (Kos, neobjavljeno). Osebki so bili nabrani pod ali pa smo jih našli v tleh. Clinopodes escherichii (Verhoeff, 1896) lUCN: K ATTEMS (1929) jo navaja iz lokalitete Ribnica brez natančnejših podatkov. Vrsta je znana iz jugovzhodne Evrope, srednje in severozahodne Italije. Po dosedanjem poznavanju je Ribnica edino nahajališče v Sloveniji, zato lahko to vrsto opredelimo kot premalo znano (K). 1846) IUCN:R Vrsta je znana iz Mediterana. V Sloveniji je bila najdena le na lokaliteti v neposredni bližini vasi Socerb in sicer pod kamnom na travniku (Kos, neobjavljeno). Zaradi domnevne redkosti lahko to vrsto opredelimo kot redko (R). Verhoeff, 1925 lUCN: K je znana le iz originalnega opisa na podlagi osebka iz Bohinjske Bistrice, itus je zaradi slabega opisa vprašljiv, zato jo lahko uvrstimo v kategorijo (K). 1814 lUCN: K območje, v Sloveniji je verjetno zelo redka, le na Veliki gori pri Ribnici (Kos, 1988a). Vrsto lahko podatka uvrstimo v kategorijo premalo znanih vrst (K). Geophilus electricus (Linne), 1758 lUCN: R Vrsta je znana iz mnogih lokalitet po Evropi in jo uvrščamo med evropske V Sloveniji je znana iz literature (MATIC, 1979: Šmarna Gora, Mežaklja in 1990 pa smo jo dobili v obrežnem pasu 1938 je bila opisana na podlagi 1 V Sloveniji smo našli 1 Hrastovi je), ki se sicer nekoliko razlikuje od in primernejši uvrstitvi v 1927 lUCN: R Vrsta je bila opisana na podlagi osebkov z Velebita; kasneje jo KORE N (1986 ) aja še iz avstrijske Koroške. V Sloveniji smo osebke te vrste našli na Grebenju (Velike Lašče; Kos, 1988a) in Socerbu (Kos, neobjavljeno). Vrsta je endemna in jo lahko uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). Verhoeff, 1928 lUCN: K Vrsta je endemna, opisana iz Italije (Liguria, Cap Martin). V Sloveniji smo vrsto našli na Mali Gori (Ribnica; Kos, 1988a) in jo lahko uvrstimo v kategorijo (K). 1880 lUCN: R To vrsto lahko opredelimo kot alpsko, znano iz jugovzhodega predela Alp. V iji jo nav^A^ ^ ATTEM S 929) IZ_^OKOHCE^ P^ostc^^^^^^ MSI I neobjavljeno). To vrsto lahko zaradi majhnega areala in redkosti uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). (Verhoeff, 1895) lUCN: K podlagi osebkov iz Gradca (Avstrija) kot podvrsta vrste so nahajališča obeh podvrst simpatrična, je verjetno G. Verhoeff samostojna vrsta. V Sloveniji je bila vrsta najdena le v Socerbu (Kos, neobjavljeno). Uvrstimo jo lahko v kategorijo vrst (K). 1870) te vrste smo našli v Sloveniji le na ijavljeno: Podpeč in Socerb). Vrsta je sicer širše zn Zaradi domnevne redkosti v Sloveniji jo (R). lUCN: V iz Podgorja (Slovenija) :je še niso bili naj Nesogeophilus palpiger Attems, 1903 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz originalnega opisa na podlagi enega samčka iz Podgorja; kasneje ni bila najdena. Pachymerium ferrugineum C. L. Koch, 1835 lUCN: R Vrsta je znana iz skoraj celotnega predela palearktika. V Sloveniji je znana lokaliteta iz literature (MATI C & DARABANTU, 1968: Petrovci) ter dve lokaliteti (Kos, neobjavljeno: Zlebič in Tomačevo). Zaradi tega lahko to vrsto uvrstimo v kategorijo redkih vrst (R). Pleurogeophilusgorizensis (Latzel, 1880) lUCN: V Vrsta je znana le iz originalnega opisa na podlagi osebka iz Trnovskega gozda. Strigamia carniolensis (Verhoeff, 1935) lUCN: K Vrsto je opisal VERHOEF F (1935) kot podvrsto vrste S. crassipes. Glede na njegove podatke je jasno, da nastopa skupaj z tipsko podvrsto in zaradi tega je to verjetno samostojna vrsta, znana iz Dolomitov, Pirenejev, Tirolske in Slovenije (nekdanje Kranjske). Vrsto smo v letu 1990 našli pri gradu Socerb (Kos, neobjavljeno). SCOLOPENDROMORPHA Cryptops croaticus Verhoeff, 1931 lUCN: R Vrsta je znana kot ilirska, najdena na jadranskih otokih, v Kvarnerju, Gorskem Kotarju in severnem predelu Italije. V Sloveniji je znana iz štirih lokalitet (Kos, neobjavljeno: Osp, Socerb, Kočevski Rog) in jo zaradi tega lahko opredelimo v kategorijo redkih vrst (R). Cryptops illyricus Verhoeff, 1933 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le po originalnem opisu na podlagi osebka iz jame pri Markovščini. Cryptops rucneri Matic & Teodoreanu, 1966 lUCN: R Vrsta je po dosedanjem poznavanju endemna, znana s kvarnerskih otokov in treh lokalitet v Sloveniji (MATIC , 1979: Travna gora pri Ribnici; Kos, neobjavljeno: Socerb, Kočevski Rog). LITHOBIOMORPHA Eupolybothrus obrovensis (Verhoeff, 1930) lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz dveh jam pri Markovščini (MATI C & DARABANTU, 1968: j. Dimnice; VERHOEFF , 1933: Medvedova jama). E. leostyges (Verhoeff, 1899) lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz jam v Hercegovini in Medvedove jame pri Markovščini (VERHOEFF , 1899). Harpolithobius calcivagus Verhoeff, 1925 lUCN: I Vrsta je endemna, znana po originalnem opisu iz Italije in jo kasneje navajajo še MATI C & DARABANTU (1968: Kurent pri Bezuljaku) in MATI C (1979) s Slivnice. Vrsto lahko imamo za neopredeljeno (I), zaradi njene endemnosti in malo znanih podatkov. H. gottscheensis Verhoeff, 1937 lUCN: K Vrsta je bila opisana v dveh podvrstah, in sicer kot H. gottscheensis gottscheensis iz Kočevja (1 samec) in Postojne (1 samec). Podvrsto H. gottscheensis dolinensis je Verhoeff (1937) opisal na podlagi 1 samice iz Divače in 1 samca iz Trnovskega gozda. Osebki, ki pripadajo podvsti H, gottscheensis dolinensis smo našli na Kraškem robu (Črni Kal in Osp; Kos, neobjavljeno). Sele nadaljnje raziskave bodo natančneje pojasnili status obeh podvrst. Vrsta oz. njeni podvrsti sta endemni in po dosedanjih podatkih redki. L borealis Meinert, 1872 lUCN: R Vrsta je znana kot palearktična vrsta, pogosta v severnih evroazijskih predelih. V Sloveniji jo poznamo s štirih lokalitet (Kos, 1988b: Ribnica, Pohorje, Rob in Pokljuški rovti). L illyricus Latzel, 1880 lUCN: R Vrsto je Latzel opisal na podlagi treh osebkov z jadranske obale. Vrsto je kasneje Matic (1979) opisal iz Kozine pod imenom L. slovenicus, kar je nedvomno sinonim vrste L. illyricus (Kos & Eason, neobjavljeno). Osebke te vrste smo našli še na Slavniku in Crnotičah (Kos, neobjavljeno). To endemno vrsto lahko opredelimo kot redko (R). L jugoslavicus Matic & Darabantu, 1968 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le iz originalnega opisa iz Podpeške jame (Videm -Dobropolje, MATI C & DARABANTU , 1968). L. lusitanus valesiacus Verhoeff, 1935 lUCN: K Vrsta L lusitanus Verhoeff, 1925 ima dve znani podvrsti. Tipska podvrsta L lusitanus lusitanus je značilna za Iberski polotok podvrsta L. lusitanus valesiacus pa za sfednjo Evropo (Švica, Nemčija). V Sloveniji smo predstavnike te vrste našli le v okolici Velenja (Crnova, Veliki Vrh; Kos, neobjavljeno). L, melanops Newport, 1845 lUCN: I Vrsta je znana iz palearktične regije. V Sloveniji jo poznamo le iz okolice Velenja (Crnova) in Ribnice (Kos, neobjavljeno). L. microporus Verhoeff, 1937 lUCN: V Vrsta je endemna, znana le po originalnem opisu na podlagi osebka iz Trnovskega gozda. je znana iz mejo areala razširjenosti. V & DARABANTU, 1968), Areha (Kos, 1988b) in obrežja (Kos, neobjavljeno). L. Koch, 1862 Vrsta je razširjena po & DARABANTU, 1968 ) i n i zelo redka in jo lUCN: R v kategorijo redkih vrst (R). (MATI C ji je ta C. L. Koch, 1847 lUCN: K je znana iz severne Evrope. V Sloveniji jo je našel S. Polak v okolici (Kos, neobjavljeno). Vrsta je nedvomno v Sloveniji redka, a jo lahko v kategorijo premalo znanih vrst (K). M zveri Matic & Stenzer, 1977 lUCN: V Vrsta je znana le iz originalnega opisa, na podlagi osebka iz Planinske jame in je po dosedanjem poznavanju endem postonjsko-planinskega jamskega sistema. 3. RAZPRAVA Do sedaj je v Sloveniji opisanih 92 vrst strig, 2 pa še nista opisani. Poleg tega so znane še nekatere podvrste, ki pa imajo nejasen taksonomski status. Poseben problem pri postavljanju kategorij ogroženosti je uvrščanje vrst, ki so znane le iz originalnih opisov in jih od tedaj nismo našli. Pri pregledu ogroženosti posameznih vrst smo upoštevali podatke iz starejše literature (pred letom 1960) avtorjev ATTEMSA in VERHOEFFA , literature po letu 1960 (MATI C & DARABANTU, 1968; MATI C & STENZER 1977; MATI C 1979, Kos, 1988a,b) in neobjavljene podatke avtorja. Skupno število podatkov je okoli 2000. Relativno dobro so obdelana območja okoli Ribnice, Kočevskega Roga, Kraškega roba, precej podatkov je tudi s Pohorja in iz okolice Velenja. Najslabše obdelana so nižinska območja (Prekmurje, Posavje in Bela krajina), zahodna Slovenija (Tolminsko) in visokogorski svet slovenskih Alp. Najbolje raziskan je gozdni ekosistem, malo podatkov je iz obrežnih, travniških in njivnih ekosistemov. Znani podatki pa nakazujejo pojavljanje drugih vrst, saj je očitno, da obstajajo v posameznih ekosistemih različne združbe. V različne kategorije ogroženosti smo uvrstili 41 vrst strig, kar je 44 % znanih vrst te skupine v Sloveniji. Predstavniki skupine Geophilomorpha so v rdečem seznamu zastopani z 18 vrstami (45 %), skupno znano število vrst v Sloveniji je 40. Predstavniki skupine Scolopendromorpha so v rdečem seznamu zastopani s 3 vrstami (43 % znanih vrst v Sloveniji), v najštevilčnejši skupini Lithobiomorpha (45 vrst) pa je ogroženih 20 vrst (44 %). Največ strig (18) smo uvrstili v kategorijo redkih vrst (R). Zanje menimo, da so v Sloveniji zastopane z majhno abundanco, ali pa so vezane na specifične habitate in lahko zaradi tega hitro preidejo v višje kategorije ogroženosti. Z nadaljnjimi raziskavami lahko pričakujemo tudi natančnejšo predstavo o njihovi ogroženosti. V kategorijo ranljivih vrst (V) smo uvrstili kar 10 vrst. Za večino je značilno, da so endemne in verjetno tudi redke, saj so znane le iz originalnih opisov in kasneje niso bile ponovno najdene. V kategorijo neopredeljenih vrst (I) smo uvrstili 2 vrsti, za kateri obstajata samo po dva podatka o njunem nahajališču. V kategorijo premalo znanih vrst (11) smo uvrstili tiste, ki so znane le iz ene same lokalitete ali pa je njihov taksonomski položaj nejasen. Sele nadaljnje raziskave bodo pokazale, kakšna je stopnja njihove ogroženosti v Sloveniji. Med posameznimi lokalitetami izstopajo jame v okolici Markovščine s kar 4 vrstami, ki so uvrščene v kategorijo ranljivih vrst. Jasno je, da je predlagani seznam ogroženih vrst strig začasen, saj ga bo ob nadaljevanju raziskav treba strokovno ustrezno dopolniti in spremeniti. Tudi nadaljnje raziskave o vplivu različnih oblik onesnaževanja na posamezne vrste strig bodo omogočile natančnejše poznavanje ogroženosti te skupine. 4 . SUMMAR Y So far, 92 species of Chilopoda occurring in Slovenia have been described whereas 2 species are yet to be described. Some subspecies are also found in Slovenia but their taxonomic status is unclear. Classification of species according to categories of endangerment which are known only from original description and have not been found since posed a special problem. When the degree of endangerment of individual species was determined, the following data were considered: data from older literature (before 1960) by ATTEM S and VERHOEFF , data after 1960 (MATI C & DARABANTU, 1968; MATI C & STENZER , 1977; MATI C 1979; 1988a, b), and unpublished data collected by the author. The total number of data is approximately 2,000. Areas which are relatively well studied are those from around Ribnica, Kočevski Rog, and the fringes of the Karst. There are also quite a few data from Pohorje and the surroundings of Velenje. The least studied areas are lowlands such as Prekmurje, the Sava Valley and Bela Krajina, western Slovenia (the Tolmin Region), and the Alpine region. With regard to ecosystems, most research was done in the forest, but there are only few data from river banks, meadows and fields. The data indicate the occurrence of other species in these ecosystems as it is evident that different communities are present in individual ecosystems. 41 species, that is 44 % of the species found in Slovenia, have been classified into different ategories of endangerment. Of the 40 species of Geophilomorpha known so far to occur in Slovenia, 18 or 45 % are included in the Red List. The Red List also includes 3 species of the group Scolopendromorpha (43 % of species found in Slovenia) and 20 species (44 %) of the group Lithobiomorpha, which comprises the most species (45). Most of the species (18) included in the list are classified as rare (R) as they either occur in small numbers in Slovenia or they depend on specific habitats and so they could easily fall under a higher category of endangerment. It is expected that further research will elucidate their state of endangerment. As many as 10 s'^pecies are allocated to the category of vulnerable species (V); most of these species are endemic and probably also rare as they are known only from original description and have not been found since. Two species are classified as indeterminate (I) as there are only two data known as to their habitat. Eleven species for which merely one locality is known or their taxonomic status is unclear are classified as insufficiently known (K). Further research is needed to determine their degree of endangerment in Slovenia. Of individual localities, the caves in the vicinity of Markovščina are most important because there as many as 4 species occur; they fall under the category of vulnerable species (V). The present list of endangered species of Chilopoda is, of course, provisional and is likely to be improved and changed according to results of further research. Also, further research on the effects of various forms of pollutions on individual species of Chilopoda will make more accurate assessment of the endangerment of this group possible. 5. LITERATURA ALBERT , A. M., 1979 : Chilopoda as part of the Predatory Macroarthropod Fauna in Forest: Abundance, Life-cycle, Biomass and Metabolism,- In M Camatini ed.: Myriapod Biology. Academic Press INC., New York. ALBERT , A . M., 1983a: Life cycle of Lithobiidae - with a discussion of the R ­and K-selection theory.- Oecologia, 56, 2-3: 272-279. ALBERT , A . M., 1983b: Energy Budgets for Populations of long lived Arthropod Predators (Chilopoda: Lithobiomorpha) in an old ....- Oecologia, 56, 2-3: 272-279. ATTEMS, C., 1903a: Synopsis der Geophiliden.- Zool. Jahrb. (Systematik), 18: 155-302. ATTEMS, C. 1903b: Beitrage zur Myriopodenkunde.- Zool. Jahrb. (Systematik), 18:63-154. ATTEMS, C., 1929: Myriapoda. I. Geophilomorpha.- Tierreich, 52 : 1-388 . ATTEMS, C. , 1929 : Die Myriopodenfauna von Albanien und Jugoslavien.- Zoologische Jahrb. (Systematik), 56 : 269-356 . ATTEMS, C., 1930: Myriapoda II. Scolopendromorpha.- Tierreich, 54 (I). ATTEMS, C. , 1949 : Die MYriopodenfauna der Ostalpen.- Sitzber. ost. Akad. Wiss. Wien, 158:79-153 . ATTEMS, C., 1959: Die Myriopoden der Höhlen der Balkan-halbinsel.- Ann. Naturhist. Museum Wien. 63. FRÜND, H. C., 1983 : Untersuchung zur Koexistenz verschiedener Chilopodenarten im Waldboden.- Dissertation, Universität Würzburg, 1983. FRÜND, H . C., 1987: Räumliche Verteilung und Koexistenz der Chilopoden in einem Buchen-Altbestand.- Pedobiologia, 30: 19-29. HOPKIN , S . P . & K . WATSON & M . H . MARTI N & M . L . MOULD , 1985 : Th e assimilation of heavy metals by Lithobius variegatus and Glomeris marginata (Chilopoda, Diplopoda).- Bijdr. dierk., 55 , 1: 88-94 . KOREN , A., 1986: Die Chilopoden-Fauna von Kärnten und Osttirol.- Carinthia II, Klagenfurt. KOS, L, 1988a: Contribution to the knowledge of fauna of Lithobiomorpha (Chilopoda) in Slovenia (Yugoslavia).- Biol, vestnik, 36, 2:13-24. Kos, L, 1988b: Problemi kvalitativnega in kvantitativnega vzorčenja skupine strig (Chilopoda).- Magistrska naloga, oddelek za biologijo. Univerza v Ljubljani. MATIC , Z., 1979: Nouveatues sur la faune des Chilopodes de Yougoslavie.- Biol, vestnik, 27, 2: 147-155. MATIC , Z. & C. DARABANTU, 1968: Contribution a la connaissance des Chilopodes de Yougoslavie.- Acta Sc. Art. Slovenica, Cl. IV, Hist. Nat. et Med ., X/5. MATIC , Z . & I. STENZER, 1977 : Beitrag zur Kenntnis der Hundertfüsler (Chilopoda) aus Slowenien.- Biol. vestnik, 25, 1: 55-62. VERHOEFF , K . W. , 1899 : Beiträge zur Kenntnis palaearktischer Myriopoden. I X Aufs. Neue und wenig bekannte Lithobiiden.- Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gessellschaft in Wien, 49 : 451-459 . VERHOEFF , K . W. , 1929 : Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Karl Strasser. 2. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung, 41-55. VERHOEFF , K . W.,1930) : Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Ka"l Strasser. 4. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung. VERHOEFF , K . W. , 1931 : Arthropoden aus südostalpinen Höhlen, gesamelt von Karl Strasser. 6. Aufsatz..- Mitteilungen über Höhlen- und Karstforschung, 14-30. VERHOEFF , K . W. , 1935 : Über Scolioplanes (Chilopoda).- Zool. Anzeiger, III : 10-23. VERHOEFF , K . W., 1937a: Chilopoden-Studien. Zur Kenntnis der Lithobiiden.-Archiv für Naturgeschichte, (N.F.) 6: 171-257. VERHOEFF , K . W., 1937b: Chilopoden und Diplopoden aus Jugoslavischen Höhlen.- Mitteilungen über Höhlen und Karstforschung: 95-103 . VERHOEFF , K . W. , 1938 : Chilopoden-Studien, zur Kenntnis der Epimorphen.-Zool. Jahrb. (Systematik), 71 : 339-384 . A vtorjev naslov/Authors address: Mag. Ivan Kos Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12 SLO-61000 Ljubljana Slovenija