156
Etimologična in pravno-zgodovinska črtica.
Župan.
Spisal Davorin Trstenjak. *)
Že enkrat sem ime župan v „Novicah" razlagal in postavil za razlago imena sansk. koreniko: g up, urere, calafacere, zato srbski: ž up a, terra aprica, son-niges Land, župan, calidus, apricus; in trdil sem, da bi utegnil župan biti „posessor terrae apricae."
In še sedaj ostanem pri koreniki gup — ž up, urere, samo da v besedi ž u p a iščem izvirnišega pomena. Vuk tolmači župa tudi po: domestici, Hausgenos-sen, „ta čovjek ima mnogo župe u kuci" — in župa je Srbinu tudi toliko kot: vojska, čeljad. Središče kuče, hiše pa je: ognjišče; tam se je čuval hišni in darivni ogenj, okoli ognjišča so se zbirali domačini, zato še v staroslovenščini najdemo: ogništanin, primatum unus, in: ogništa, mancipium, človek privezan na ognjišče, kteri ni smel na prosto polje — v vojsko.
Župa je toraj mesto v hiši, kjer je bilo župno, kjer je župelo, gorelo — ognjišče, in glavar župe, ognjišča se je velel: župan, ognjiščan.
Staroslovanske glavarje nahajamo v trojni stopinji. Prokop že piše: „Principes hi populi habent nullos praeter Supanos senes", Henrik Latvijčan pa župan tolmači z: „seniores et majores natu".   Glavarji
*) Naj služi črtica ta za odgovor gosp. profesorju Franku Sasineku, učenemu slovaškemu zgodovinoslovcu na njegovo pismeno vprašanje dne 10. maja 1. 1.
157
so se pri Slovanih toraj veleli staroste, starešini, In so bili najstariši členi rodbine. Z dostojanstvom glavarstva pa je tudi bila zvezana čast vojvode in kneza (mašnika, duhovna), kar je Bulgarin tako lepo dokazal („Russland iibersetzt von Braekel" L str. 285). Knez, duhovnik pa je bedel nad darivnim kome-nom — ognjiščem — nad ž up o; zato ime ž up a v pomenu: duhovnija (parochia), župnik duhovnik, pleban, farmešter, glavar onih, kteri se zbirajo okoli ognjišča — darivnega ognja — župe.
Iz pomena: ogenj, ognjišče so toraj nastali pomeni: do me s tiči, Hausgenossen, vojska, čeljad, župljan, in pomen g lav ar j a, kneza, duhovnika — vojvode: župan, ker župan je zapovedoval za vse svoje, kteri so bili okoli njegovega ognjišča, in tudi daroval za-nje, in nje vodil na vojsko.
Iz korenike g u p — ž u p urere , calefacere , co-quere itd. se tudi prav naravno daja izpeljevati rusko-poljski: ž up a, salisfodina, mesto, v kterem so sol župili — varili; župelišče, sepulcrum, mesto, na kterem so mrtve sežigali, župelec, scarabaeus, menda po žareči, ognjeni barvi, primeri: Leucht-kafer, Grluhwurm itd.
Župnice, župnjaki se tudi velijo travniki kraj hoste ležeči, bodi-si da so bile lastine županove; resničniše in verjetniše pa, ker so na takih travnikih darivni ogenj užigali in mrtve sežigali. Takošm travniki imenovani: župnjaki so v moji rojstni vesi imenovani: Kralovci; in nad travniki hosta z imenom: gomila, in res še sedaj se v njej vidijo grobne go-
mile (mogile) kakor tudi v bližnji vesi imenovani Žu-petinci.
Analogične vzore nahajamo tudi pri starodavnih Indih, kjer sabha pomeni luč, ogenj (primeri slov. Sobot, ime gore na Stirskem in Sleškem, kjer se nahajajo spominki solnčnega častja) in sabhja, focus, prosapia, ognjišče, rodbina. K tej besedi so postavili Miille^ Kuhn in Benfev ime staro-škandinavske boginje: Sif, žene Torove, ki je po takem bila boginja ognja, ognjišča, zato v Eddi stoji, da ima „svardfestr", to je zlate vlasi. Jaz še primerjam staroškandinavsko Sifi, Verwandter, sif i ar, Freundschaft, sifjadr, ver-wandt, in pritrjujem Mulleru, kteri iz sabha, sabhja tudi izpelujenemško: Sippe, Sippschaft, in še pri-denem gotinsko: siponeis, discipulus.
Tako tedaj tudi pri teh arjanskih narodih so pomeni za domačine žlahto, rodbine vzeti iz pomenov ognja in ognjišča.
S slov. župa, župan je sorodno staropruski su-pone, litevsko: župone, materfamilias, in da je župan starodavna slovanska beseda, potrjuje stara listina iz leta 1081., v kteri se govori o glavarjih mi-šenskih Slovanov tako: „seniores villarum, quos lin-gua sua vocant S u p a n o s" (glej: M ar ker „das Burggra-fenthum". Meissen str. 133.)
Župa, župan, supone, župone imajo toraj različne korenike od besed: sabha, sabhja, Sif, sifi, Sippe, siponeis, ali pomenijo izvirno eno: ognji-ščan, ognjiščanin.