Dopisi in novice. — Iz Ljubljane. (Božičnica deškega zavetiša.) Prav vesela božičnica je bila 28. grudna m. 1. (v nedeljo večer) v Alojzijevišu. Veljala je dobrotnikom in dečkom ljubljanskega zavetiša, azila, za uboge dečke. Pričujoči so bili premilostni gospod knez in škof, visokorodna gospa pl. Kallinova, soproga deželnega predsednika, in veliko druge gospode in občinstva. Dr. Gogala je v začetnem ogovoru omenil, kako je ta slovesnost vesela za dobrotnike in za dečke, kterih ima naprava 41, kolik upliv in blagor imajo dobrote za Cloveštvo še za pozne časo, kaj namreč bi bilo iz teh dečkov, ako bi ne bili dosegli te dobrote ? Tudi je izrekel upanje, da se doseže dostojna naprava, ki bi svojemu namenu popolno zadostovala. Rekel je tudi nektere besede mladenčem, kako morejo biti hvaležni, pobožui itd. — Nasledovalo je prav živo petje in deklamovanje, iz česar je bilo očitno, kako lepo se mladina odlikuje v ti napravi. — Naslednjič 80 bili mladenči v velikem številu obdarovani ter so prejeli dobre obleke, velike cule. To je bilo veselje! — K sklepu so višji pastir ob kratkem omenili nezmernih milost božičnih praznikov, nekoliko delj se pomudili pri prazniku tega dneva (nedolžnih otročičev), ki je pravi prazhik azilskih dečkov. Razlagali so, kolika dobrota je zavetiše, zahvalili dobrotnike. Mladenče pa so opomnili, da sv. Vincencij Pavljanski je pervi vzrok, da zdaj te dobrote vživajo, njega naj zvesto časte, se mu priporočujejo, varujejo naj se greha, za dobrotnike pa naj pridno molijo. Blagoslovili so pričujoče, — in pričel se je »bazar« ali razprodajanje raznih reči v prid zavetnice. »Zg. D.« — Katoliška drnžba rokodelskih pomočnikov je na novega leta večer, rokodelskih učencev ali deekov pa sv. treb kraljev večer imela jako veselo in podbudno božičnico, pri kteri so družniki peli, govorili vzajemno po slovensko in nemško, igrali umetno, da jim bodi vsa livala. Družnike vadi v petji g. A. Kržič, dečke pa p. Angelik, z mnogo spretnostjo in velikim trudom. Dečke je posebej slovensko ogovoril č. g. J. Rozman prav priraerno in podučno. Naposled so bili nekteri obdarovani, nekteri so v tomboli skušali svojo srečo. Bog daj, da marljivi društveni predsednik gosp. J. Gnjezda k bližnji 251etnici doseže, kar bi vspeb močno povzdigovalo, ter pridobi družbi rokodelski lastno liišo! — Okrajni šolski svet okolice ljubljanske je v četeitek 8. t. m. izrekel se zoper vpeljavo neraškega jezika na večrazrednih ljudskib šolah in to iz treh vzrokov: 1, bi bilo to na škodo drugim šolskim pi-edmetom in otroci bi se nemščine veudar le ne naučili; 2. bi bilo zoper §.19 deržavnib postav; 3. ima v tej važni reči odločiti le deželni zbor. — Kakor zvemo, je že več okrajnih šolskih svetov storilo enake sklepe. To je lep odgovor večini deželnega odbora kranjskega. — Slovensko učiteJjsko društvo je imelo odborovo sejo 8. t. m. Bili so navzočni razun Ijubljanskih tudi 3 unanji odborniki. Razgovor je bil zopet o uredovanji »Učit. Tov.« — Odborniki so med sabo določili, kdo bode to, kdo imo pisal, pregledoval itd., o vseh vprašanjih je bilo popolnoma porazumljenje med navzočnimi, ker vse vodi le jedna misel, t. j. koristiti narodni stvari, kolikor je posameznemu mogoče in kolikor se to strinja z njegovim stanom in poklicom. Društveni shodi so res naj bolj pripravno sredstvo, da bratorska vez ne odjenja. Prihodnja odborova seja bode 5. februarija ob navadnem času. — Podporno društvo učiteljskim pripravnikom je imelo 7. dec. m. 1. svoj vsakoletni obfini zbor. Iz sporočila povzamemo, da je društvo imelo dohodkov 347 gl. 35 kr. Izdalo se je 123 gl. ubožnim pripravnikom, za jedilne marke v ljudski kuhinji 123 gl., dalej so dobili nekateri bukev, obleke itd. V društvenem odboru so gg.: ravnatelj Hrovat (pervomestnik), profesor Linhart (blagajnik), Gerkman (tajnik) in J. Sima. »Schlztg.c — Iz Gorenjskega nam piše prijatelj: V kljub hudemu mrazu otroci letos tako pridno bodijo v šolo, kot redkokdaj. Menda jih vabi prijetno topla šolska soba k uku, derv bodetno pa tudi toliko požgali, kot menda še nikoli toliko. Vsak dan gori kot k peki. Bog ti daj v novem letu vsega tega v obilni meri, česar si sam želiš. (Jaz si v javnem življenji pred vsem želim ravnopravnosti v dejanji, a ne samo na papirji, kaj se ve, ali jo bodemo dosegli? Vr.) Ostani nam tudi se zanaprej močni (beri: mučni) steber. Serčni pozdrav tebi in sobratom. — — Iz Celja, 5. januarja. (Nov šolsk list.) Tukajšni rodoljubi so sklenili, dvakrat na mesec izdajati časnik pod naslovom: »Popotnik«, list za šolo in dom. Program je ta-le: 1. Znanstveni spisi. 2. Učna tvarina za šolo. 3. Narodne pravljice, pripovedke, šege in pesni. 4. Životopisne in krajepisne črtice. 5. Slovstvo. 6. Dopisi. 7. Razne novice in druge stvari. 8. Kratkočasnice in uganke. 9. Listnica. 10. Naznanila. List bode izdajal g. M. Žolgar, uredoval g. Jak. Lopan, tiskal pa- g. Jan. Eakuš. Cena za celo leto znaša 3 gl., za pol leta 1 gl. 50 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju gosp. M. Žolgar-ju, dopisi pa uredniku g. Jak. Lopanu v Celji. N. — 'f Umerl je 4. januarja znani slovenski pesnik, župnik g. J. Virk v Ločah. Pogreba se je udeležilo okoli 30 duhovnikov, okrajni glavar celjski, g. Haas, udje okrajnega šolskega sveta, odborniki konjiške hranilnice, ki so položili na rakev venec. Konjiški pevci zapeli so slovensko nagrobnico. Ljudstva je došlo od vseh strani jako obilo — dokaz, kako priljubljen je bil ranjki naš pesnik. —¦ — Iz celjske okoiice. Po sklepu okrajne nčiteljsko konference meseca septembra m. 1. pri sv. Jurju njž. se v okrajih: Celjska okolica, Šmarje, Konjice upeljejo Musil-ove pisanke v šole, vendar s tem pogojem, da Musil. pisankam preskerbi pod podobe slovenske napise, kakor tudi da posloveni zgodovinske slike, zemljevide in da se tudi v izboru v tem ozira na slovenske kraje. — Celjsko učiteljsko društvo, kateremu je Musil priporočal svoje pisanke, risanke itd., se je Musilu v podobnem smislu izjavilo. — Musil se je izrazil, da je vsem tem zahtevain pripravljen ustreči in prosi, da naj se mu le stavijo predlogi, kteri predmeti naj pridejo na pisanke pripravni slovenskim pokrajinam. Izmed učiteljstva celjskega okraja se je volil odbor petih udov, kateri bo tu Musilu stavil svoje nasvete glede gradiva, kateri ima priti na pisanke, slovenskim šolam namenjene. Pruska - Šlezija. — (Dobra znamenja.) Odkar je gospod pl. Puttkammer naučni minister, so tudi nižje šolske oblasti na bolje ukrenile. Omenimo danes le dvoje dogodeb. Ko so v Rosenberg slovesno odpirali katoliško učiteljsko semenišče, je govoril g. deželni svetovalec dr. Slavicki iz Vratislave tako, kakor že dolgo nismo kaj tacega slišali iz Yladinih ust. Povdarjal je, da je vera in bogoljubnost podlaga vsaki odgoji in vsakemu pouku, omenil je še celo svetnika tega dneva, namreč Karola Boromejskega, katerega je gojencem semenišča stavil v izgled in posnemanje. Drugo veselo znamenje, o katerem poročamo, je, da je vlada ukazala magistratu v Katavicu, naj župniku, kateri je uže leta in leta poučeval za pervo spoved v mežnariji, odkaže potreben prostor v šoli. Bog daj, da bi to nadaljevalo. ,— Op. vr. Znano je, da nemški cesar vero na »pomagaj« kliče vselej takrat, kadar se sliši o napadu na kakega kralja ali cesarja; postav pa, s katerimi katoliške svečenike odpravlja in zatira, teh, teh pa ne prekliče. — Kaj vse to pomaga, Bog tudi mogočnim ni za šalo. — ,,L. Schlztg." piše, da »krain. Landes-Lehrerverein« z nikomu ni kompromisa delal (mit nieraanden einen Compromiss abgeschlossen hat). Da bode pa »Schlztg.« tudi sloveuske sestavke prinašala, o tem so se uže pred 4 leti menili, le to se še ni dognalo, kako se ima to izpeljati? — To se natn čisto verjetno zdi, iz svojega stališča L. L. Verein doslednje ravna; tudi jaz nisem situacije nikdar drugače sodil; kedar bode ,,krain. L. L Verein" za dobro spoznal, bode uže „1. Schlztg." slbvenski pisana. — Sedaj pa še tega treba ni, isto tako jim ni treba kompromisa delati s kom; vlada je bolj na njih strani, kakor na tiaši. Govorica o kompromisu je bila tedaj med svet poslana, da so nekatcri lože prestopali iz tabora v tabor. Sicer pa ni vsroka da bi nL. L. Verein" ne sprejemal uskokov, ako se skesani podajo v njih tabor in tam pokoro delajo; vredništvu nSchlztg." ni to nikakor mala satisfakcija, ako tisti, ki je poprej najhuje mahal po njim, sedaj postaja njemu zvesti oproda. — Od tega časa pa, kar slovenski listi g. lapajnetu niso več na razpolaganje in tudi ^Schlztg." iie prinaša več takih zabavljic na slovenske učitelje, kakor nekdaj, pošilja pa ta naš prijatdj (?) svoje spise drugam, v Prago, in tam udriha po nUčit. Tov." in njega uredniku. Ako to in še marsikaj druzega clovek premišljuje, niorn nehote vzklikniti: Dobri Bog! varuj me mojih prijateljev, neprijateljev se bodem uže sam branil. — ,,Popotllik", list za šolo in dom, je priromal tudi k nam v belo Ljubljano ter prinesel, kakor je obetal, raznoverstnega blaga na izbirauje. Glej spredaj »dopis iz Celja« 5. januarija. List ima lepo unanjo obliko in bode izhajal 10. in 25. dne vsacega meseca. — ,,Zvoil" pravi v poslednji številki m. 1., da ga nisem razumel, jaz mu z enako pravico lahko ravno tako rečem, da on mene ni razumel in rnu še lahko zagotovim, da se midva tako dolgo ne bova razumela, dokler on ostane pri svoji zadnji misli: da pedagogično poljeje ločeno od verskega, očitajoč »krojaču Stricu«, »da s pedagogičnega polja, kterega ni tako vajen, takoj vdari na versko polje, kjer se bolj, kjer se prav domačega čuti«. Stric namreč mora ostati pri svoji terditvi, da odgoja, če lioče kaj izdati, mora biti zidana na verskcm polji, ne zunaj kje, to zaterjuje po svoje tudi nemški cesar svojim ljudem, in čutiti je, da ne zastonj. Kolika ironija je tudi to, da zaveigši »krojača Strica«, ki se čuti prav domačega na verskem polji, se oberne do častite dubovščine (ki menda na verskem polji ni tako doma kali?!) Duhovstvu pripoveduje, da zastopa tudi »idealizem«, »samo da gre ono še malo dalje!« To »malo« pa ni tako majokino, kakor se mu zdi. »Zvon« je terdil, da ima odgoja nalog »včlovečevati (nekateri Nemci pravijo: die Christen zu Menscben macben)«, jaz sem pa rekel, da je to zelo zelo različno od katoliške izreje in povedal v čem. Mislim, da je to duhovnom bolj jasno, nego krojačem. Če ima pa »Zvon« res pravo gorko katoliško vero, naj jo pokaže kje, ne da bi spet kakor lani v pervi povesti hvalil tacega božičnega dobrotnika, ki na sv. večer poleg obdarovane bolnice pečenko obira, ko se je po cerkvenih zapovedih vsak katoličan dolžan postiti; če se ne, je kot grešnik graje vreden. Namen boja pa je blizo dosežen: Zvon je »Dragoljubce« dvakrat pohvalil, jaz pa enkrat — ergo prepričajte se sami! Stric. — Znani zaslužni skladatelj slovenski, «'. Anton Foerster, učitelj petju na c. kr. srednjih šolah in vodja glasbi v ljubljanskej stolnej cerkvi, je po svojej večletnej izkušinji sestavil in v drugera porunoženem izdanji pri gsp. R. Milicu tiskati dal knjižico, katerej je naslov: »Teoretično-praktična pevska šola«. 0 tem najnovejšem delu cenjenega našega koraponista je prinesel »Sl. Narod« v 6. št. t. 1. zelo pohvalno kritiko, s ktero se tudi mi po vsem strinjamo in jo zatoraj tukaj podajemo svojim čestitim čitateljem. Omenjeni slovenski list piše: »Pregledavšim to 88 stranij obsezajočo prav lično knjižico, nam je reči, da so nje vaje in pesni (naj si bodo 1-, 2-, 3- ali 4-glasne) lepo ubrane in melodične za vse razne glasove, a posebno za zborno petje — zatorej osobito priporočati učiteljem petja, šolam in čitalnicam. Kratko in jasno se v tej »Pevskej šoli« pripoveduje in razklada vse, kar ima pevec znati, in sicer sistematično in postopno, kakor to nahajamo v malokaterili knjigah take verste. Prebod z nižjih pojmov do višjib je tukaj tako lepo urejen, da se pevec vodi po naravnej poti od pervib poCetkov do vrbunca umeteljnosti. A ker nema biti nobena umeteljnost brez duba, t. j. mebanično pridobljena, skerbel je g. pisatelj zelo umno, da se pevec uči pri jednoglasnili vajah (katerih je 20 št.) raznih taktov, vseb intervalov v dijatoničnej C-durškali in kar je najglavnejšega: uči se glasove zadevati. Pri tem so mu dobre vodnice številke nad notami, kažoče mu intervale (ziffermetbode), a številke pod notami mu naznanjajo takt. Skladbam je podložen tudi primeren nemšk in slovensk tekst, kakor je obče vsa »pevska šola« dvojezična. Tudi sledeče 2-, 3- in 4glasne vaje (št. 21—33) pripomorejo v to, da pevec v zboru lahko poje kateri si bodi glas, ako mu niti znana ni raba »križcev in be«. Kar se tiče nauka o »durih« in »molib«, smo uverjeni, da je sestavljen tako umevno in temeljito, da se vsfij težkoči tega oddelka »pevske šole« more vsak pazljiv pevec ogniti na najlažji način, ter si za vselej prisvojiti z malim trudom. Z veseljem opažamo, da v tej knjižici ni one suhoparnosti, katera se tako često nahaja v jednacih spisili, nego se tukaj tolmačijo vsi pevski zakoni zanimivo, ter so pesni in vaje (št. 34—109) vrlo koriijtue za popolno izvežbanje raznib glasov. Na konec so pridejane tudi še »glasbene olepšave« s praktično vajo (št. 110), potem »umeteljni izrazi«, rabeči glasbi, in naposled razne »kratice«. »Pevska šola« A. Foerster-jeva je dobro došla vsem, kateri se žele učiti petja, ali onim, ki se hote seznaniti se to umeteljnostjo sploh, osobito bode godila učiteljem, kateri v njej mogo najti dovolj in raznih nalog za svoje učence. Kakor po svojem obsegu, priporoča se to literarno novoletno darilce tudi po tipografskej svojej elegantnosti in dela vso čast g. R. Milic-ovi tiskarni, katera je v novejšem časi zopet dobro napredovala in jej — osobito v tiskanji not — v vsej Ljubljani ne najdemo vredne tekmovalke! — »Teoretično-pevsko šolo« ima na prodaj g. založitelj A. Foerster v Ljubljani. Cena, — primerno zelo nizka — jej je samo 75 kr. (po pošti prejetej 80 kr.) J. — jj" 3. t. m. je umerla M. Marija Strus, prednica nunskemu samostanu, v 75. 1. svoje starosti, in v 51. 1. od kar je bila samostanu pridružena. Čast. nune izvolile so si drugo prednico M. Antonija Murgelj, ki je v 50. letu svoje starosti in v samostanu uže 25 let. Prednica nnuskega samostana je tudi vodja dekliškima šolama (unanji in notranji). Bokler se po nunskih šolah ženska mladina kerščansko izreja, kerščanski živelj tudi po družinab ne bode zginil; zato so pa od nekdaj bile samostanske šole nekaterim tern v peti, a tudi sedaj ni drugače. Na kislo sadje se ose ne vsedajo. — Javna zabvala. Blagorodni gospod vitez dr. Močnik v Gradcu je tudi letos, kakor druga leta poslal »Narodni šoli« lep dar 10 gl. — Za to lepo pripomoč in skazano sočutje izreka naj toplejšo zahvalo odbor »Narodne šole".