____ 238 ___ Naši dopisi. Iz Rusije 12. julija, tj. — Odkar nisem „Novicam" pisal, se je v Rusiji in v sosedstvu mnogo zgodilo, mnogo važnega — vojevalo se je neprenehoma. Puške sicer„ni80 pokale, topovi niso gromeli, ali žvižgale so v Rusijo iz vseh strani drugačne bombe, ki so pustile v duši ruskega naroda vtisk drugačen, ne tak, kakorsen krvavi boji na Karških stenah , na Plevenskih gričih, na Sibkinskih skalah in na Plovdinskih ravninah. Prva bomba, ki jo je omikana, liberalna, napredna Evropa se zedinjenimi močmi na Rusijo treščila — bil je berolinski traktat. Ta bom"ha je veliko škode naredila, veliko novega dela dala, vendar pokončala ni nič. Ona je razdrobila Bolgarijo na nekoliko centri-petalnih kosov, ki se bodo vedno vojnovali, dokler se ne zedinijo se središčem — a naroda bolgarskega m njegove bodočnosti ona ni pokončala. Srbski narod v Bosni in Hercegovini, od koder se je pred vojsko-prvi krik po svobodi zaslišal, je postal po ukazu bero-linskega kongresa in po posebni želji diplomata An-drassya — vrvolezec, katerega položaj je tem bolj omahljiv, ker mu niti droga niso na vrv v roke dali, s katerim bi se mogel v ravnovisji držati. Kakega mnenja je o tej evropejski bombi ruski car-osvoboditelj in ž njim ves ruski narod, sem vam o svojem času pisal. A da se ruski narod se svojim čarom ni motil, to je predvčerajšnjim potrdil angleški minister Salisbury, ki je> na banketu svojih lordov pa ukazu prvega ministra Bea-konsfielda o berolinskem traktatu tako-le govoril: „Kon-kurenta, ki bi se mogel polastiti najbolj važnih pozicij v sredizemnem morju (katere so zdaj v aogleških rokah), med sedanjimi državami in med narodi , ki se vdovo ustanovljuje, ni nobenega .... Sedanji mir je le začasno zavetje .... Napomniti vam moram , da pri sedanjih mednarodnih razmerah celo tako miroljubni (?!) državi, kakor je Anglija, vedno preti vojska. Druga bomba, ki jo je omikana Evropa tudi se zedinjenimi močmi v Rusijo treščila, je bila mednarodna ,,kužna" komisija. Tukaj uže ni bil Bea-konsfield prvi mojster-bombač, ampak bil je naš ,,pri-jatelju Bismark. On je ukazal svojim vselej ubogljivim nemškim in nekaterim podkupljenim ruskim*) žurnali-stom-kruhoborcem zatrobiti na veliko trobento o kugi, ki iz Rusije vsej Evropi grozi. Bismark je namreč videl, da turška vojska Rusije ni tako oslabila v finančnih zadevah, kakor je Evropa sploh pričakovala, zato je on poskusil druga sredstva. Ko bi bil on mogel Rusijo hermetično zapreti in zagraditi, bil bi to storil; ker pa tega ni mogel, izdal je razne ukaze, po katerih je skoraj vsa izvožnja iz Rusije v Nemčijo prestala. Njegovemu svarilu so se zaporedoma pokorile druge evro-pejske države, z največim veseljem se ve da Avstro-ogerska, poslednja pa — praktična Anglija. Angličanje so si mislili, da ni vredno zavoljo laži svojemu žepa škodo;ati; zato so oni le v mali meri, le na videz prak-tikovali Bismarkovo laž — na videz, to njihovemu žepu ni škodilo, a Rusiji je vendar škodilo. Da bi svojo pre-kanjenost kolikor toliko prikril, si je Bismark izmislil mednarodno „kužno" komisijo, h kateri je tudi Turčijo — očetnjavo kuge — povabil. Odisejeva Kirka bi bila te „kužne" komisarje se svojega otoka domu odpravila se svinjskimi rivci; Rusija jih je pa v Moskvi bogato pogostila ter iz Moskve v toplih mehkih vagonih peljala k bregovom Volge na sprehod, od kodar so se gospodje „kužni" komisarji po raznih potih uže na stroške svojih vlad domu vračali z — dolgimi nosi. Kuge, slava Bogu, gospodje „kužni" komisarji niso več našli, ne pustili. Od tistega časa je preteklo celih pet mesecev , a vendar nam je še le včeraj telegraf prinesel prenehoma privožuje v pruska mesta žito in les. Kolikor bo znašala pruska colnina, toliko boljši kup bo *) Posebno hrabrost v lažnjivosti je pokazal liberalni „Golos". On je koval doma v Petrogradu telegrame o kugi, ter jih je spuščal po svetu, češ, da so iz Caricina, Vetljanke in Astrahana. Ko so ,,S. Peterburgskija Vedomosti" to njegovo perfidijo ovadile, je bil ta liberalec celo tako predrzen, da je terjal redaktorja imenovanih „ Vedomosti" pred sodnijo. Ali sodnija je terjala, da mora on, to je „Golos", sodniji pokazati originalne telegrame. Na to se je še le obnačila vsa nesramnost ,,Golosau; on je pokazal en telegram iz Herkova, ki gav je natisnil pod imenom „iz Caricina"; drugih telegramov ni mogel pokazati, ker jih je vse doma skoval. Tako je „Golos'^ po sodniji dokazal, da je to, kar so ga imenovale une Vedo mosti — lažnjivec. ----- 239 ----- sledeče sporočilo : ,,Av3tro - Vengerskoje praviteljatvo otmenjilo (je preklical)) pravila postanovljenija v fev-rale o propuske lic (oseb) pribijvajušcih iz Roasiji, a ravno i (tudi) zapreščenjije privoza iz Rosaiji tovarov". Tretjo bombo je Biamark uže brez Evrope, sam na bvojo roko, treščil v Rusijo; to so njegovi novi zakoni o vvoznini in prevoznini. On se je nadejal, da bo s temi zakoni dohodke svoje države na nekoliko milijonov mark poviksal; zakaj žita in lesa se iz Rusije mnogo prodaja v Nemčijo, še več pa čez Nemčijo v druge dežele. K pruskim primorskim mestom, Konigs-bergu in Danzigu, so iz sredi Rusije speljane štiri železne ceste, k ruskim primorskim mestom Libavi in Kigi samo dve. Po unih štirih cestah se iz Rusije nemorala Rusija prodajati svoje blago — tako je računil Bismark, pa najbrže na svojo škodo. Ruska vlada je odpravila komisijo, sestavljeno iz inženirjev, trgovskih in vojnih strokovnjakov, ogledat ves severo-zahodni kraj Ru3lje. Delo je uže skoraj okončano, načrti bodo kmalu gotovi: železne ceste bodo izpeljali do Rige in posebno do Libave, kjer baltiško morje ne zamrzuje. Vsa tista kupčija, ki je šla do zdaj skozi nemška mesta in po nemških rokah, bo šla izpod zdaj naravnost iz ruskih rok v angleške, francoske, španske in portugaljake. Ko-nigsberg in Danzig, ki kupČujeta samo z ruskim blagom, bota ostala na suhem. V Libavi se hiše in prostori, pripravni za zidanje biš in magazinov, uže petkrat draže prodajajo, kakor pred tremi meseci. Nemški narod pa bo sam moral plačevati tisto colnino, ki jo bo Biamark naložil na vvožnjo ruskega žita in lesa v Nemčijo. Zanimivo je tudi to , da zdaj v ruskih časopiaih pogostoma govorč o neki stvari, o kateri prej ni bilo nikdar besedice citati, namreč o tem, da ima Prusija na ruaki meji nekoliko poštenih trdnjav, a Rusija na pruski meji nima niti ene. Kakor mi nismo večni, tako tudi naše prijateljstvo ni večno; trdnjave zidati je treba zdaj, dokler smo v miru prijatelji, ko se bomo sprli, bo prepozno. Tako sodijo in kažejo celo na meata, kjer je treba trdojav: Viljna, Kovno, Belostok, Aleksandrija in Brest. Malo bombico je te dni tudi Avstro-ogerska država vrgla v Rusijo. Avstro-ogersko ministerstvo je namreč te dni zapovedalo pravoslavnim in rusko-unijatskim škofom na Ogerskem in v Galiciji, da imajo pod strogo lastno odgovornostjo svoji duhovščini prepovedati, prejemati iz Rusije knjige in citati ruske duhovske časopise. Čuden je ta literaren ukaz v liberalni Avstro-ogerski državi! V Rusiji katoliška duhovščina prejemlje in čita, kakoršne hoče, katoliške knjige in časopise, ki se tiskajo v Avstriji. Ni vredno kaj več reči o tem anahronizmu — ta bomba preveč diši po srednjevekovih Šegah. VeLke posnemajo mali in sicer smešno do veselega komunizma. Rumunska vlada je velela pobrati pri knji-garjih, v knjižnicah, pri šolarčkih in povsod, kjer je kaj bilo, vse šolske učebnike, po katerih so se v Ru-muniji učili rumunske zgodovine, ter jih sežgati, a namesto starih izdati nove. V starih učebnikih se je namreč objasnjavala zgodovina, kako je Rusija rešila Moldavo in Valahijo, to je sedanjo Rumunijo turške sužnosti ter jej dala svobodo, to je, narodno-državljansko življenje. V novih učebnikih se pa nič takega ne čita, ampak mladi Rumunčiki se iz njih uče, da so se sami rešili izpod turškega gospodstval Das ist der Vogel Strauss. Ali bo morda ta rumunska bombica Rusijo ubila in svet ne bo vedel, kdaj in kako se je Rumu-nija rodila? Kakšne bombice je o času berolinskega kongresa v Rusiji Grecija metala, kateri je Rusija tudi proti volji :zedinjene, dasiravno takrat še ne liberalne, Evrope dala politično in narodno življenje, sem takrat omenil. Zdaj prejemlje Grecija za svoje bombice zasluženo plačilo, pa ne od Rusije, ampak od tistega Albijona, kateremu je z njimi delala veselje. Bo tudi Bolgarija v zahvalo za svoje osvobojenje in za narodno in državljansko življenje, katero je iz rok Rusije proti volji zedinjene liberalne Evrope prejela, po primeru svojih sosedek kedaj na Rusijo bombice metala? — O tem je zdaj v Rusiji spor. Naši pesimisti, ali kakor jih narod imenuje „jevropejci-liberalij" trdijo, da Bolgarija bo taka, kakoršni steRumunija in Grecija; narod sploh pa meni, da ne, temuč da Bolgarija, slav-janska državica, bo ohranila slavjansko značajnost; vsaj iz zgodovine se ne da dokazati, da bi kak slavjanski narod zaslužil tak oponos, kakoršen se Grekom po vsem svetu očita: „Graeca fides, nulia fides". Pa o tem se v6 da nas bo podučila bodočnost. Vendar tudi uže sedanji sprejem kneza v Bolgariji nas navdaja z radostno nado, da se ruski narod ne moti v svojem mnenji o značaj -nosti bolgarskega naroda. Iz raznih važnih slučajev omenimo le sledeči: Ko je bolgarski metropolit v Ru-ščuku knezu Aleksandru bolgarsko duhovščino predstavljal, mu je med drugim rekel, da ,,kakor bo bolgarski narod vselej pomnil, komu se ima zahvaliti za svoje osvobojenje izpod tujega jarma, tako tudi ti, kneze, pomni, komu se imaš zahvaliti za bolgarski prestol, in sveto hrani zvestobo Rusiji!" Je še nekaj drugih bomb, ki so v poslednjih mesecih na Rusijo letele: razsajanje nihilistov, požari, kobilice. Nihilizem, zanesen v Rusijo iz liberalne napredne Evrope, se je zato razvil, ker ruski zakoni v tej zadevi niso dovolj strogi; še bolj pa zato, ker še teh mehkih zakonov uradniki in sodniki, želeči pobahati se z liberalizmom, niso vestno izpolnjavali. Tak primer lažnji-vega liberalizma, kakoršen je bil v Petrogradu z Vero Zasulič, ne more ne biti poguben. Nihilistka Vera Za-sulič je iz revolverja vstrelila v gradonačelnika Trepova v njegovi sprejemni sobi; ona je tedaj poskusila sovršiti zavraten umor ter je svojo žrtvo težko ranila; a pred porotno sodbo je ona svojo hudobijo zagovarjala s tem, da se je hotela maščevati nad gradonačelnikom za to, ker je on krivično in surovo postopal z zaprtimi hudo-delniki. Lažnjivo liberalni porotniki so pljunili Človeškemu razumu v usta, uzakonili so samoupravstvo, politični zavratni umor so spoznali za pošteno delo, zakaj izrekli so, da Vera Zasulič, ki je iz političnih nagibov zavratno napala državnika ter ga težko ranila, ni kriva hudodelstva. Sodnija je zavratno morivko Vero Zasulič pustila na svobodo. A to ubijstvo človeškega razuma in pozitivne postave, s katerim so se hoteli nori porotniki pred svetom z liberalizmom pobahati in proslaviti se za naprednjake, je imelo za nasledek tisti pogum, s katerim so nihilisti zaporedoma streljali v Petrogradu v žendarm-skega načelnika, v Kijevu v žendarmskega polkovnika, v Horkovu v gubernatora, spet v Petrogradu v drugega žandarmskega načelnika, in na zadnje, po primeru španj-skih, italijanskih in nemških socijalistov, v samega cesarja. Na to še le so se vladi oči odprle: porotniški lažnjivi liberalizem je postal nemogoč, in o nihilistih ni slišati drugega več, razun vojnosodniške obravnave in pa obsodbe za njihove prejšnje hudobije. Slišati je o nihilistih tudi še to, da morda oni požjgajo sibirska lesena mesta, kakor internacijonalisti v Španiji razsajajo; pa dokazano to še ni; res je le to, da v Sibiriji je letos nekaj več požarov, kakor jih navadno v suhem letnem času pri silnih sibirskih vetrovih biva. Kobilice so letos v južni Rusiji velik bič; nekaterim vasem so pokončale ves pridelek. Vendar vlada je še o pravem času prihitela zemljedelcem na pomoč; razdelili so po vaseh mašine, s katerimi z vapehom po- ___ 240 ------ končujejo ta mrčes, tako, da škoda, katero so kobilice naredile, je veliko manjša, kakor pišejo nekateri evro-pejski časopisi. Letina, kolikor je mogoče zdaj soditi, ne bo tako bogata, kakor je bila pretekli dve leti; vendar pa bo več kot srednja [na jugu, in prav dobra v gubernijah srednje Rusije. Iz Zagreba 18. julija. B. (Preradoviceva svečanost.) Redko kedaj praznuje koji narod tako svečanost, kakor jo je praznoval narod hrvatski dne 14. dne t. m. Prenašale so se namreč na občno željo naroda kosti njegovega najimenitnejega pesnika Petra Preradoviča iz tuje zemlje, iz Dunaja, kjer je bil pred 7 leti zakopan, v domačo zemljo, ter se tako izpolnila želja pesnikova, ki jo je izrazil v eni svojih najlepših pesmi, v „Putniku": „U tvom polju daj mu groba, Tvojim cviecem grob mu kiti!" Iz Dunaja do Zagreba spremljali so prah pokojnikov tamošnji hrvatski dijaki ; med potom mu je skazalo mesto Križevac posebno Čast ter prvo na domači zemlji položilo venec na mrtvaško rako. V Zagrebu dočakalo je tisti vlak mnogobrojno odlično občinstvo ter zaklicalo mrtvemu, a v pesmih njegovih neumrlemu: Slava! Drugi dan v jutro sprovele so se pak kosti na pokopališče. Zagreb bil je tisti dan ves v narodnih zastavah, na katerih je pa visel črni flor. Vse je vrelo na kolodvor, ali se pa^ postavljajo po ulicah, po katerih je imel sprevod iti. Šolska mladina vseh zavodov šla je v lepih vrstah mu nasproti, vsa društva in korporacije bile so zastopane ter so Šle pred mrtvaškim vozom, ko se je sprevod pomikal v mesto. Za vozom šel je sam svetli ban, in sli so predstojniki vseh pojedinih oblasti, predsednik sabora, rektor vseučilišča, vojničke oblasti itd. Posebno mi je opomniti onih krasnih vencev, na stotine broječih, katere so poklonila pojedina društva, razne korporacije in pojedini rodoljubi kot posebni spoštovatelji pesnika. Od strani Slovencev bila je zastopana „Slov. Matica" po g. dr. Poklukarju in tukajšnjih svojih članih veleuč. g. ravnatelju gimnazije Fr. Bra-daški, g. prof. Stari* in prof. dr. Cele s ti n, kateri so tudi položili na mrtvaško rako krasen venec s trobojnimi trakovi, na kterih smo čitali besede „Prera-doviču Matica slovenska". Na kratko rečeno : sijajnejšega sprevoda Zagreb še ni videl. V stolni cerkvi pela se je sv. maša, blagoslovile se kosti, ter se od tod spremile na centralno pokopališče. Kakor je pri sprejemu na kolodvoru govoril cenjeni hrv. pesnik Avgust Senoa ginljive besede, tako prisrčno se je poslovil vrli narodni poslanec in bivši rektor vseučeliščni dr. Vojn o vi6 pri arkadi na pokopališču stoječi od praha pokojnikovega. Vtisek te redke svečanosti ostane neizbrisljiv vsakemu, kdor je jej bil priča. Tu se je prav pokazalo, kako zna narod spoštovati svoje zaslužne možove, — in koji to stori, da ta jih je tudi vreden[! Iz Trsta 21. julija. (Poslano. *) Gosp. Josp. Pipan je v zadnji številki ,,Novic" objavil, da firma „J. Pipan & Comp." prav za prav nikakor ni nehala, ampak da je on le sodružabnike premenil itd. Da odvrnemo od sebe sum (z gosp. Pipanom se prav za prav ne maramo prepirati) kakor da bi ne bilo resnično naše oznanilo v „Narodu", primorani smo konstatirati, da je morala likvidirati firma „Jos. Pipan & Comp." (ne J. Pipan & Comp.) na zahtevanje vseh kapitalistov, da je bila likvidacija tudi si. občinstvu naznanjena s posebno, tudi po gosp. Pipanu podpisano okrožnico in da smo mi s pogodbo 9. dne t. m. prevzeli vse pohištvo, blag6 in terjatve te firme. — Ker vse to lahko dokažemo z *) Pod tem „poslanem" smo odložili enako drugo. Vred. dokumenti, naj toraj občinstvo samo sodi: ali je nehala ali ne firma Jos. Pipan & Comp.? Naj g. Pipan zvijačno svetu poroča, kar hoče, mi in z nami vsi tisti, ki razmere poznajo, trdimo, da firma „J. Pipan & Comp." je Čisto nova, in kdor bi še dvomil o tem, informira naj se pri tukajšnji trgovski sodniji, katera edina je v tem kompetentna. Milessich & Dolenc. Iz Sluilja na HrvaŠkem 15. julija. (Posnetek iz pri-jateljskega pisma.) Sijajna zmaga vas vrlih Kranjcev a volitvah za državni zbor je tudi nas vse razveselila, tako Hrvate, kakor med njimi živeče Slovence. Jaz uže davno nisem videl kranjske dežele , zato bi, če bi mi obilni posli to dovolili, kaj rad zopet prišei enkrat pogledat svoje možate rojake, ker zdaj mora biti v moji domovini vse bolj veselo nego je bilo svoje dni; žali-bog mi pa to letos še ne bo mogoče, ker imam skoro vse poletje opraviti s cepljenjem koz. — Pri nas je zdaj vse mirno postalo, do spomladi pa smo imeli žanrom vojakov in bolnišnico , to je tudi meni dalo dostikrat opravila; sedemkrat sem spremil lansko jesen ranjene vojake v Karlovec in to so bila težka pota na slabih vozeh in še slabših cestah. Zdaj pa se preko Slunja vozijo le še vojaki in vojaške reči v Bišeč (Bi-hač) v Bosni, ki ni daleč od tod. — Letina je bila lani dobra, pridelalo ae je vsega obilno ; letos bo slabša, ker je bilo spomladi preveč dežja, a zdaj ga je premalo, zato na naši kamenini in peščeni zemlji naglo vse zgori* Sadja ne bo celo nič, le vino do zdaj še dobro kaže, če bo le pri tem ostalo. Ludje tu niso tako pridni, kakor na Kranjskem; kedar imajo kaj jesti doma, ne marajo delati in če uže delajo, se jim pri tem nič ne mudi, zato se poljsko delo navadno zakasni. Vzlasti pridnih ženskih poslov ni lahko dobiti, ker tukajšnja dekleta ne gredo rada služit in tudi skoro nobenega dela ne znajo. Zato bi jaz prav rad dobil kako čvrsta in pridno Kranjico, ki bi znala ravnati kravo in sočivski vrt ter navadna hišna dela opravljati. Plačo jej obljubim dobro in tudi vse drugo, davbo gotovo zadovoljna; plačam jej tudi pot do Slunja. Se nekaj, kar Vas bo na Kranjskem mikalo. Jaz sem tu vpeljal uže bele dežnike (marele), katere zdaj tu prodaja trgovec, ki jih dobiva od J. Kobilice iz Ljubljano, zato jim sploh pravijo „ljub!janske marele." Zdaj bi rad še nekaj vpeljal. Kakor povsod je tudi tukaj poleti silno veliko sitnih muh, ali nikjer ni nobenega muhalnika. Pošlji mi jih toraj nekoliko prav pisanih in priloži tudi ime in naslov izdelovalca, da se bom pozneje mogel naravnost do njega obračati z naročili. Uže naprej vem, da se bodo naši ljudje poprijeli kranjskih muhalnikov ravno tako, kakor so se poprijeli Kobiičnih ,jmarel"» Naznani to, če moreš, v Novicah", katere tudi tuobraj-tajo, ker jih jaz dajem brati. V Gorici, 10. jul. — Dva stara znanca je smrt ta mesec zbrisala iz imenika živih: g. Iv. Schreiber-ja, učitelja muzike in organista prvostolne cerkve (umrl 7. t. m.), in Bernarda pl. JRiccabona-o, predsednika deželne sodnije tržaške — nekdaj okrožne sod-nije svetovalca v Gorici. — Poslednji je umrl v bližnjem Solkanu (11. t. m.), kjer je kot pokojnik imel svoje posestvo. Rajnki Schreiber je bil kakih 30 let v Gorici (rodil se je bil na Pemskem); sedanji direktor više naše realke je njegov sin. — Ustanovilo se je v Gorici društvo za pospeševanje odgoje šolske mla~ dine. Namen društvu je, polajševati staršem skrb za odgojo otrok, ki jih imajo v tukajšnjih šolah, in dopol-novati šolski uk in šolsko odgojo. Krasen namen! Da bi le društvo predaleč ne zaostajalo za uzorom, ki ga ima pred očmi! Predsednik društvu je (začasno) g. Aleksander pl. Claricini. — Brez vse potrebe se tu ------ 241 ------ pa tam v slovenskih časnikih omenja — ne vem kak — razpor med Goriškimi Slovenci vsled volitve za državni zbor. Te take vesti pobirajo tudi nemški časniki in dopisniki njihovi. Tako smo brali v obeh „Presse"-ih prav čudnih dopisov v tem oziru od nevednih ali hudobnih ljudi. Človek, ki bere take kvante, bi res mislil, da se v Gorici tepemo. Agitacijski valovi so se ulegli in, če se sem ter tje kak Tone, kak Janko ali Mihaljko — kak agitator recimo — ni «e prav pomiril, kaj mara ljudstvo zanj! „Obstanek „SoČe" je zagotovljen" — piše zadnja „Soča" — in prva naloga mu bode — menim jaz — naše ljudi edi-niti, strankarstvu v okom priti, čezmržnje in osebnosti dejansko na dnevni red prestopiti. Tudi prihodnji zbor „Sloge" (24. t. m.) bi slabo častil svoje ime, ko bi sloge ne naredil. Najbolje se sloga naredi, ako se o „razporu" ne piše in ne govori. — Naša kmetijska šola mora biti res imenitna, ker nam je italijanska vlada uže dva ravnatelja in zdaj še profesorja K o ni g-a za-se vzela. Prof. dr. K. je namreč poklican v Asli (pri Turinu). — Dva naša rojaka (gg, Iv. Kos in Andr. Kragelj) sta opravila profesorsko preskušnjo (za klasično filologijo), preskušeni kan-didat g. A nt. Primožič pa, bivši suplent v Trstu, je te dni postal doktor philosophiae (v Inomostu). To je deželi na čast. — Pozabil sem bil prejšnji krat pisati, da imamo v Gorici spet humorističen (!) list s podobami. „Diavolo zoppo" mu je ime. „L'Eco del Litorale" pa ga imenuje„Diavolo stupido", čemur ne morem jez ugovarjati, ker ga nisem še bral. — Jutre se je imela pričeti na tukajšnji gimnaziji maturi-tatna preskusnj a, toda nenadoma je odložena do četrtka (24. t. m.). Predsedoval bode g. Klodič. Osmo-šolcev za maturo je (z enim eksternhtom) 16. — Na ženskem izobraževališči je okoli 40 maturantinj. Lahovče 15. julija. — Naj se zopet enkrat oglasim v ,,Novicahu in to in uno povem v zadevah kmetijstva našega kraja. Lan je majhen, turšica ni kaj dobra, oves je dosti zastavljen,v pa tudi krompir, zelje, grah in bob, detelja ne tako. Čebele so še precej dobro ravnale; zdaj pa ni pase za-nje, ker kostanja za njihovo hrano pri nas ni dič; čebelarji jim morajo tedaj sami živež pokladati, pa vsaj star pregovor pravi, da čebela od sv. Marjete do velikega Srnama nima kaj brati. Cena merniku ajde za setev je bila 1 gold. 40 kr. do 1 gold. 45 kr. Naj dalje naznanim, da imam za pleme jako pripravnega junca muriškega plemena, *) 4 leta starega. Letos bodo menda gospodarji manj prešičev debelih, ko lansko leto in sicer zato, ker so lani pri tem skoro zgubo imeli; čudna prikazen je bila tudi ta, da je amerikansko svinjsko meso prihajalo celo v naše kraje.**) Naj tudi jaz povzdignem glas, kakor so ga „Novice" že večkrat povzdignile in kličem: Naj skrbi vsak, kdor le more, da se toliko koristni nam tiči ne preganjajo in njihova gnjezda ne ropajo jajčic in mladih tičkov! V Zalogu potrebujejo učitelja, ki bode dobival 400 gold. plače. Naj bi se jim posrečilo, da do- *) Zdaj, ko si imajo občine omisliti dobrih plemenskih juncev, bo paČ tudi ta vaši občini dobro došel. Vred. **) Naj ljudje pazijo, ki amerikansko svinjino kupujejo, da si ž njo ne kupijo smrti! Tržaški časnik „Edi-nost" je nedavno poročal o nevarnosti amerikanskega svinjskega mesa, v katerem se večkrat nahajajo trihine, to je, one drobne živali, ki so še veliko nevarniše, kot so ikre pri prešičih. „Edinost" piše iz Trsta: „Tukajšnja c. k. vlada je priobčila svarilo, ker se je dokazalo, da se je mnogo amerikansko svinjine uvozilo v Trst, naj ljudstvo tega svinjskega mesa ne j d, ker provzrocuje bolezen in tudi smrt, če so trihine v njem," bijo moža, kateremu je dobra in tudi krščanska odgoja otr6k pri srcu ! *) Naj dodam še to, da so jo železničarji slabo zadeli s tem, da so pri gorenjski železnici odpravili 4. razred, v katerem se je mnogo malopremožnih ljudi vozilo, ki si pa zdaj druzih priložnosti iščejo, da cenejši pridejo v kraje, kamor so se namenili, kakor da bi po železnici višo voznino plačevali. Iz Vidma 10. jul. — 6. dne t. m. je bila pri nas volitev občinskega županstva. Za župana je bil izvoljen Janez Stupnik iz Zdenske vasi, — za svetovalca pa sta bila izvoljena France Zakrajsek iz Ponikev in France Berdavs iz Vidma. Iz Srednje vasi v Bohinji 18. jul. J. P. — 16. dne t. m. pokopali smo po 4dnevni bolezni gospodarja Franceta Prežel j-a. Rajni je bil posten narodnjak, kar je vselej tudi v djanji pokazal. Bil je mnogo let naročnik ,,Novic", katerih ni samo v zabavo bral, temuč tudi, kar je mogel, se iz njih učil ter mnogo priporočevanega v kmetijstvu sam poskušal in drugim priporočal. Da so Bohinjci res vrlega moža spoštovali, temu priča je bila obilna udeležba pri pogrebu. Bodi mu žemljica lahka! Iz Ljubljane. — Vsi kmetovalci našega cesarstva živo čutijo potrebo, da se težavam kmetijskega stanu pride po postavodajalni poti hitro na pomoč in reši popolnega propada. Dokaz temu je iznova pismo, ki ga je družba kmetijska naša ravnokar prejela od družbe kmetijske gališke iz Levova, v katerem, kakor drugim kmetijskim družbam avstrijskim, na-svetuje tudi naši, naj bi družbe skupno napravile s h o d kmetovalcev (Agrartag) na Dunaj i brž ko mogoče. V tem shodu naj bi se obranavale najbolj skeleče rane kmetijstva, in kar se bode v tem shodu za potrebno spoznalo, da se predloži državnemu zboru, naj se mu izroči kot predlog tega shoda. Da pa shod dunajski dobi uže gradiva za posvetovanje, naj vsaka družba kmetijska napiše to, česar ona želi, da pride v shodu v obravnavo. Družba gališka je svoje težnje uže poslala naši družbi v prevdarek v sledečih vprašanjih: 1) Kako bi se dalo silnim davkovskim bremenom v obče v okom priti? 2) Kako naj bi se prestro-jilo opravilstvo ministerstva kmetijstva, da bi moglo vspešneje delati na povzdigo kmetijstva? 3) Kaj bi bilo početi, da bi se odvrnila nevarnost, katera preti avstrijskemu kmetijstvu po novih čolnih postavah v Nemčiji? 4) Naj bi se prevdarilo, ali ne bi zaprtija avstrijske meje ne škodovala Avstriji s tem, da ne bi se smela ruska goveda uvaževati v Avstrijo? 5) Kako naj bi se predrugačila avstrijska narodna banka, da bi denarja na posojilo dajala ne samo obrtnikom, temuč tudi kmetovalcem? — To je 5 vprašanj, ki jih priobčuje gališka družba kmetijska naši in vsem drugim družbam kmetijskim v prevdarek s željo, naj tudi druge družbe naznanijo svoje želje ter pravi: „Med tem, ko se kupčija in obrtnija pospešuje kar najbolj more, postajajo razmere kmetijstva čedalje žalostneje." — Da naši družbi ta tehtni poziv gališke družbe ne ostane klic v puščavi, ni nam treba zatrjevati. — (5 ustanov (štipendij) za kranjske slepe) v učilnici v Lincu je za prihodnje šolsko leto izpraznenih. Take štipendije morejo dobiti kranjski revni, pa na telesu in umu zdravi otroci (dečki in deklice) vsaj 7 let, pa ne Čez 12 let stari. Stariši ali varuh tacih otr6k imajo prošnje do 15. dne avgusta vložiti c. k. deželni vladi in sicer na deželi bivajoči po dotičnem c. k. okrajnem glavarstru, v Ljubljani pa po mestnem magi- *) Kaj imate tudi v Lahovčah takih tepcev, kakor so bili ti, ki so unidan meščane iz Kranja napadli, ko so se iz Mengša domu peljali? So li to storili iz lastne surovosti ali so bili po kom nahujskanij? Povejte nam! Vred, ------ 242 ------ stratu. Prošnji se mora priložiti krstni list, ubožni list, spričalo cepljenih koz, spričalo zdravnikovo, da je otrok zdrav in po svojem umu odgoje zmožen. Kdor tako ustanovo za več let dobi, mora seboj prinesti nedeljsko in praznično obleko, 3 srajce, 2 para nogovic, 2 para čevljev in nekoliko rut; stariši ali varuhi pa ga morajo do Ljubljane pripeljati, od kodar ga na stroške zavoda na gorenje Avstrijsko peljejo. — (Novo knjigarno) pod imenom ^katoliško bu-kvarno" naznanja „Slovenec" v 79. štev. „Družba rodoljubov je pridobila knjigarno O. Klerove vdove, katero hoče spremeniti v strogo katoliško knjigarno. Pečala se bode bukvama z vsem, kar h knjigotržtvu sploh gre; tedaj bo kupovala in prodajala vse krščanske knjige in podobe, naročevala vse poštene časopise, politične in zabavne, bo zalagala koristne in podučne spise itd. Če bo kazalo ter okoljsČine pripustile, bo osnovala „posojil-nico" za pošteno zabavo in poduk. — Se posebno si bode prizadevala za slovensko slovstvo ter bode vse dobre slov. knjige in liste imela v zalogi, ali jih naročevala, kolikor jih bo mogoče dobiti in jih bodo naročevalci želeli. — S čimur se pa katoliška bukvama nikdar ne bo pečala, je brezvestna in po-hujšljiva barantija. Kakor ,,Slov. Nar.u poroča, nameravata tudi druga dva rodoljuba (gospoda Hribar in Jurčič) ustanoviti slovansko knjigarno v Ljubljani ter sta za njo uže vladnega dovoljenja prosila. — Gosp. Davorin Trstenjak je čez več let zopet enkrat prišel v Ljuljano po opravkih svojih. Veiečastiti rodoljub „stare garde" je še zmerom mladeneč na duhu in srcu. — Gosp. Skale, učitelj podkovstva in živinozdrav stva na tukajšnji živinozdravniški šoli, se je po 6teden-skem bivanji v Gleichenbergu vrnil z zboljšanim zdravjem v Ljubljano nazaj. — O dr. Krausu, c. kr. sodniku v Skorji Loki, ki je bil po tolovajih na smrt ranjen, poroča ,,Laib. Zeitg.", da je malo upanja, da bi se ozdravil. Hudodelec ali hudodelci niso še za gotovo znani; zaprla pa je sodnija vendar uže dva človeka tega atentata jako sumljiva. — Naš rojak gosp. Josip Stritar, profesor na gimnaziji Hernalaki poleg Dunaja in vrednik „Zvonaa, je imenovan za profesorja gimnazije 8. okraja na Dunaj i. Pri tej priliki vriva se nam zopet in zopet vprašanje do gosp. ministra Sfcremajerja: zakaj morajo naši rojaki, katerim se službe delijo na dunajskih in družin večin nemških gimnazijah in ki so po takem popolno sposobni priznani za vsako gimnazijo, po tujih gimnazijah si kruha služiti, na naše gimnazije pa se nastavljajo tujci, ki ne umejo slovenskega jezika in so tedaj le učitelji polovičarji na učilnicah po slovenskih deže lah? Ne diši to nekako po turškem? — Po poročilu „Slov. Nar." poje naš rojak gosp. Josip Nolli v prvem italijanskem gledališči v Milanu s takim vspehom, da je za pravega italijanskega imetnika" priznan. —- Slava Slovencu! — »Anton Zakelj Rodoljub Ledinski", to je naslov zanimivemu članku v 13. in 14. listu „Učit. Tovar.", v katerem prof. Marn opisuje delovanje tega odličnega rodoljuba, ki je milo pesmice popeval v gaji slovenskem, ko se je se malo glasov culo na čast očetnjavi naši. — Nesramni „Taghlattf< je skupil te dni dve budi javni zaušnici: eno od vodstva tukajšnje gimnazije, ki na laž stavi njegovo očitanje, da profesorji šuntajo dijake zoper nemčurje, — drugo pa od mestnega magistrata, ki je objavil, da tabije „pod turnora" je magi- strat sam začasno zaradi poprave odstraniti dal, in da po takem jih niso potrgali dijaki, kakor se je lagal „Tagblatt{<. Pa kaj pomaga to pri listu, ki si ga nem-čurji za dragi denar vzdržujejo edino le zato, da — ni miru v deželi! — Na vprašanje iz Krškega o vrtnarskem orodji odgovarjamo, da prav dobro in priporočila vredno orodje izdeluje v Ljubljani noždr gosp. Nikolaj Hofman, v Gradcu pa Jož. Sobel. Cena se izve pri njih.