Gospodarske stvari. Kako treba krorapir saditi in pridelovati. III. Tak je rani roževi krompir Jakobšek, saksonski čebulovec, anežinka, rani kraljič in druge krompirjeve sorte. Rani krompir vržo kmetovalcu v nekterih krajib ne malo dobička. Nckteri gospodarji sejejo po krompirju ozimino. Ker pozni krompir se le meseca septembra ali celo še le meseca oktobra dozoreva, je v mnogib krajih posejatev silja zakasnjena in tedaj njegov pridelek nekoliko negotov. Kdor pa krompir zarad jesenske posejatve nekoliko prej pokoplje, dela to na škodo množine pridelka in dobrote krompirjeve. Tako za easa kopan krompir se tudi ne da dobro in dolgo sbranjevati. Če se pa rani krompir sadi in prideluje, tedaj ga je iuogoče že meseca avgusta ali pri srednjih sortab v začetku 8eptembra pokopati in silje se še zadosti za časa pod pozno jeaenijo pod zemljo pospravi. Mogoče je tudi še njivo za ozimino dobro pripraviti, kar je tudi velike vrednoati. Nespregledni dobieek pri ranem krompirju je tudi ta, da ima dosti višjo ceno od poznega. Tudi cačin sajenja je po raznih gospodaratvih. zelo različen. V čaaih 8e krompir preredko, v časib pa pregosto posaja. VeČji del ranib krompirjevih sort požene malo metenice ali ščanje, za to se sme tudi nekoliko gostejše posaditi. Sicer pa se mora v tem oziru tudi na vremenake in obnebne razmere dotičnega kraja porajtati. Tudi dobra ali slaba zeinlja se mora v poštev jemati. V obče je treba aa to gledati, da so posaraezae krompirjeve raatliae tako daleč vaaksebi, da se pozaeje morajo z motiko, kakor gre, okopati ali s plagom obdelati. Tudi ae sme obseačeaje zemlje pri krompirju krajše rasti preveliko, pri oaem daljše raati pa prepičlo biti. V prvem slučaju bi krompirju potrebna zemeljska toplota, v dragem pa prava vlaga maajkala. Najbolje je, ako je vrsta od vrate po 50 — 60 ceatimetrov, v vrsti pa krompir od krompirja po 25—40 ceatimetrov narazen. — Globočiaa, v ktero se krompir sadi, je zaviana od tega, kakošaja je zemlja, v ktero se sadi. V težki zemlji se krompir po 5 — 6 ceatimetrov globoko, v sredaji po 7—9 ia v lahki zemlji po 10—14 ceatimetrov globoko poaaja. Ako ae krompir, zlasti v težki zemlji, globoko aadi, braai ae kiselcu, ki je za kaljeaje neobhodao potrebea, da ae more do poaajeaih gomoljev. Naaledek tega pa je pozao kaljeaje krompirjevo. Tudi ae maogo redivaih aaovi zapravlja v raat dolgih stebel. Tudi obdelovaaje krompirja med rasteajem je sem ter tje pomaajkljivo. Kolikor je zemlja bolj vezavaa, t. j. ilovičaa, toliko večkrat se mora krompir okopati in ogrebati. S tem delom pa ae gre eakati. ampak dobro je celo, če se zemlja še, predno krompir iz nje požeae, že nekoliko vzrahlja. Brž ko ae je krompir poaadil, kaže suhotae njive povaljati, da se posajen krompir s prstijo bolje poaprime. Ravno tako se mora tadi na to gledati, da zemlja ae poataae pretrda ia da je plevel preveč ne preraate. V ta aamea bode dobro, ako se še, predao krompir iz zemlje požeae, polje povlači, ktero delo se, če potreba kaže, po aekterih dneh lahko poaovi. Brž ko se mladike iz zemlje prikažejo, je dobro zemljo okopati ia to delo, kakor potreba naaese, pri rastočem sadežu še drugič ia tretjič opraviti, to pa tako, da se pri vaakem opetovanju z motiko nekoliko globokeje seže. Manjše ajive se aavadao okopljejo z motike, veče pa s po8ebnim, za to aarejeaim plugom, kterega koaji vlečejo. Na okopavaaje sledi ogrebaaje, kar se po potrebi jedeakrat ali dvakrat atori. V lahki zemlji ia globoko poaajenem krompirju se ogrebaaje ali osipanje tadi lahko celo opusti, če so se vsa prejšaja de!a opravila. Trud in delo aa krompir obrajen se bogato obrestuje. Vse delo mora pa aa to biti obrajeno, da je zemlja vedao vzrahljaaa, plevel; čista, da imajo kroiapirjeve koreaiae vedno dosti redivaih 8aovi, da more vedao čiati zrak do njih, da jih toplota pregreva ia da se rastline po jedni atrani auš6, po drugi prevelike mokrote obvarujejo. Ako se krompir ob času svoje rasti pridno obdeluje, tako ta trud ajegov obrodek pospeši ia ajiva ae tadi za sledeči sadež priaierao prircdi. Včasih se krompir preraao začne kopati. Krompir se sme še le tedaj iz zemlje jemati, ko je popolaoma dozorel, kar se aa aahi meteaici spozaa. Nezdravi gomolji ae morajo brž pri kopaaju od zdravih odbrati. Tadi bi se moral krompir, ki je za seme prihodajega leta aameajea, brž ko pride iz zemlje, izbrati ia posebej hraaiti. Pri ahraajevaaju krompirja gre na to gledati, da veliko toplote ia vlažaosti do ajega ne pride. Kjer ao kleti tople ia vlažne, tam kaže bolje krompir v jamah aa kupih sliraajevati, ki se pa morajo proti mrazu* dobro varovati. Kdor pri aajeaju krompirja vse takaj aavedeae točke opazuje, ta bode iinel obilae pridelke krompirja. Poprek se da pridelek krompirja od 100—120 metričaih ceatov aa hektari pridelati, v boljših letiaah pa tudi po 120— 150 ia v prav dobrih po 150—200 metričaih ceatov. Toraj obdelujmo umao ia marljivo aaše poljske sadeže ia tudi pridelki se bodo vzboljšavali!