JUTRA /laribor. sreda 15 fuliia 1931 i S5555555HBBH5B55£p555BSS555!?l5!!S53fi3B5B5B5B3BB55^B3B un nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri j I U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta R«6un pri poštn»m ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 I . , I Oglasi po larifu prejenan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din | '"r® n> Uprava 2455 I Oglase spreiema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulic 102.6 milijonov mark 12 milijonov mark PS*tiffr^W?iwnnB6t6CTnt MarUMsrsiU Cs na 1 Din lzha|a razun nedelje i Račun pri Velja št. 13 It. 4 Dr. Miroslav Ploj: Evropske države, zlasti Jugoslavija, v luči Hooverjevega predloga V zvezi s Hoovrovim predlogom za eno-letni moratorij za nemška reparac.iska plačila je vlada Zedinjenih držav tudi sklenila, da odgodl svojim dolžnikom plačila ansitet za vojne dolgove za eno leto, ako te države Priznajo nemški državi moratorij za plačilo reparacijskih anuitet za isto dobo. Vprašanje Je, kakšno finančno reperkusijo bi imel tak moratorij na eni strani za severnoameriško Unijo in na drugi strani za države, ki imajo pravico na reparacijske anuitete. Ker nimam točnih podatkov glede zneskv. obresti in amortizacije ki ga morajo posamezne države-dolžnice plačati Zedinjenim državam od 1. juliia 1931 do 30. junija 19.5? (statistika izkazuje samo za dobo od 1. aprila do 31. marca vsakega leta, katera imenuie tačunska leta!), jemljem za podlago računsko leto 1931. Za vse to leto morajo pla”ati Zedinjenim državam: Anglija........................ 671 415..325 mark Francija ....... 167,888.464 nnrk Italija i .............. 61.347.091 mark Belgija .............. . 31,694,236 mark ^utnunija ........................ 2,938 544 mark ^uKosiavija .................... 944.532 mark Ur5ka ........................ 923 542 "tark skupaj . . . 937,151 794 mark *‘)a ne bo krivega razumevania, kons”tl ram takoj, da tu navedeni podatki ne dado s i e ''segHi kar morajo države-dolžnice pl i čati za | 1932. na ime vojnih dolgov. Belgiia !e edina država, ki ima vojni dolg samo :ia-pram Zedinjenim državam, dočim sla na primer Francija in Italija obenem tudi dol/mci Angliji,, Rumunija o saldo, kateri izhaja za države, ki so obenem doižnice in upnice, I/ j^ojnih dolgov, po odbitku prejemkov in izdatkov, je stanje dejanskih plačil za navedeno leto: ** Anglijo ...... 308,795.250 mark a Francijo 418,679.077 mark \ ° ••••*. 142.567.171 marl: mn;ar pf r«naracljskih anuitet, katere za r x C!u ^ P° Y°“nK°vero načrtu plačati d" ,fUnsk° 1ct0 (od aprila 1931 marca 1932), zn-,,,, vsote za ko. Angiiip Francije f * * * • *362 milijonov mark Italije * * * • • 838.4 milijonov mark 190.8 milijonov nark Belgije ...... Rumunije.................. Jugoslavije .... 79.3 mitiionov mark Grške ........................ 6.7 milijonov mark Portugalske . • • • 13-2 milijonov mark Ako odbijemo od teh anuitet svote, ki jih morajo imenovane države per saldo plačati v računskem letu 1932. za vojne dolgove, izhajajo sledeči prebitki v korist Anglije ....................... 53,204.750 mark") Francije ...«•• 420,320.923 mark Italije ....................... 48,320.923 mark Belgije ....................... 70,905.704 mark Rumunije ....................... 1,381.105 mark Jugoslavije....... 69,892.927 mark Portugalske .... 5,049.478 mark Kar sc tiče Orške, je položaj tak,, da so anuitete za 2.539.827 mark nižje nego celokupna svota plačil anuitet vojnih dolgov. Una je edina držaya, ki bi imela v računskem letu 19,32 materijalno korist od Hoovrovega predloga, dočim bi vse druge države imele več ali manj občutne izgube. Ako se države, ki so obenem dolžnice in upnice, odpovedo pravici do anuitet za vojne dolgove v računskem letu 1932 in odlože ta plačila za ono dobo, v kateri bo Nemčija vrnila odložene reparacijske anuitete, in brez, ozira na škodo, ki jo imajo države, katere uživajo pravico do reparacijskih anuitet, s tem, da se odložene reparacijske anuitete ne vrnejo v celetn obsegu v nastopnem letu, ampak v večletnih obrokih, bi iznesla izguba naše države v na.ipovoljnejšem slučaki krog 56 milijonov mark (krog 7 in pol milijarde dinarjev). To je namreč v slučaju, da bi naša država dobila iz fakozvanega garancijskega fonda, katerega al:mentira edini Francija, dopolnilo svojega deleža od /sa-koletriih 6 milijonov mark na ono svoto, ki odgovarja razmerju, katero bi rezultiralo v slučaju, če bi se razdelil nezavarovani del anuitet tako, kakor celokupna anuiteta. Razmerje celokuone anuitete je za našo državo okroglo 4.2%, kar bi pomenilo za našo državo delež 25.6 milijonov mark, dočim iz zavarovane anuitete dodeljena kvota znaša 6 milijonov mark, to je približno 1%. Kakor sem že omenil, je plačilo iz garancijskega fonda, k! do.lej obstoji samo de jure. ne pa de faeto, predv;deno samo za slučai odloga transfera odnosno plačila anuitet od strani Nemčije, ne pa za slučaj izvedbe Hoovrovega predloga Naša vlada se je ia-vedla velike finančne reperkusije, katero bi Honvro\i predlog imel za tekoči budžet naše države in je z vso energijo storila vse potrebno, da se izguba kolikor mogoče ublaži Hvaležno moramo priznali, da jo francoska vlada s svojim nastopom zelo varovala interese takozvanih nvalih držav. Niena zahteva, da se dado tem driiavam mednarodna posojila pod zelo ugodnimi pogoji, bi mogla znatno olaišati žrtve finančne narave, ki \/.-hajafo Iz Hoovrovega piedloga. Upamo, da se bo končno posrečilo, kolikor mogoče spraviti v sklad divei/ne interese, na eni strani Nemčije in Zedinjenih 'držav, na drugi strani pa držav, ki dobivajo reparacijske anuitete. — Konferenca v Londonu in delo ekspertov, ki bo sledilo konferenci, bosta največje važnosti. NI sigurno, da 1»! Hoovrov predlog sploh mogel sanirati res skrajno slabo finančno stanje Nemčije, sigurno pa Je, da bi prevelike žrti e, ki bi se zahtevale od strani držav, zainteresiranih na renaracijah, Imele usode-polne posledice za finance In za ekonomski razvoj, malih držav. Namen mojega članka je bil, da samo v velikih potezah javnost Informiram o stanju stvari, da bi imela približno idejo o važnem *) Anglija dobi na podlagi aneksa I k baškemu protokolu od 31. avgusta 1929 izven svoje anuitete na reparacijah vsako leto do 1. 1965-1966 še 28.S milijonov mark, katero vsoto plačajo 1'rancija, I.alija in Belgija. Nove ir&ve Francije POLOŽAJ V NEMČIJI SE POOSTUJE. — ZASILNE UREDBE VLADE SKUŠAJO REŠITI SITUACIJO. — HENDERSON POSREDUJE. BERLIN, 15. julija. Državna vlada se je včeraj posvetovala ves dan do čez polnoč. Pritegnila je„k posvetovanjem predsednika drž. banke dr. Luthra, bivšega njenega predsednika dr. Schachta, zastopnike finančnih in gospodarskih kro gov in odlične strokovnjake. Kabinet se e posvetova' o merah za sanacijo težke nemške krize, ki so mogoče brez pomoči inozemstva. Sklenjena je bila devizna odredba, ki naj v teh izrednih dneh uredi devizni promet. Za deviznega ko-misara bo.imenovan najbrže bivši predsednik drž. banke dr. Hjalmar Schacht Še danes bo izdana zasilna odredba o delnem moratoriju, ker državna vlada za dosego inozemskih kreditov odklanja podanje kakoršnihkoli političnih garancij. Nasprotno je odločena, da bo Nemči-:o brez tuje pomoči izvlekla iz sedanje kritične perijode. Za danes je pričakovati novih zasilnih uredb, ki bodo po ostrosti presegale dosedan e. Z eno teli uredb bo diktirano splošno znižanje p!ač vseh državnih nameščencev, zasp.bn h nameščencev in delavcev za 30%. V enakem sorazmerju bi se znižale tudi cene za najemnine in za prehrano. Splošnega notranjega moratorija za enkrat še ne bodo izdali, vendar bo najbrže že nocoj proglašen moratorij za vse dolgove v inozemstvu. Nadal nja zasilna uredba vlade bo z ostro tendenco naperjena proti inozemskemu kapitalu. BERLIN, 15. julija. Zdelo se je že, da ho nen ška javnost prve zasilne uredbe vlade za sanacijo nemške finančne krize spreiela mirno. Vendar so se že danes pojavile prve usodne posledice teh drakonskih posegov v normalno gospodarsko življenje. Sprva so ljud.e dvigali denar in kupovali vse, kar jim je prišlo ix)dr oke, ker so se bali, da bo denar simo izgubil na vrednosti. Toda to lahko v najbol šem slučaju traja tri štiri dni, nakar Bo nastopii katastrofalen mir. Ostalo pa je tudi veliko inozemskega biaga neprodanega, ker inozemci niso hoteli sprejemati ra hsmarke za plačilo in je blago obležalo. Tujski promet je padel na najmanjšo mero. Večina hotelov je praznih, tudi Nemci ne morejo nikamor potovati, ker marke v inozemstvu ne sprejemajo. Tu-d; po'et Zeppelina v Anglijo je moral iz istih razlogov biti na kasneje odgoden. Vse velike mednarodne športne prireditve so odpovedane. WASHINGTON, 15. julija. Ameriški poslanik v Parizu, Edge, ie sporočil vladi, da Se je francoska vlada z ozirom na položaj v Nemčiji odločila, da se odpove reparacijski kvoti, ki bi jo bila Nemčija dolžna plačati vkljub Hoovroveinu moratoriju. Sklep francoske vlade je v Ameriki simpatično odjeknil, ker dokazuje, da Francija stori vse, da bi omogočila zbližanje z Nemčijo. LONDON, 15. julija. »Morning Post« javlja iz Pariza, da je ponudil britanski zunanji minister Henderson svoje posredovani med Francijo in Nemčijo. Hen-slerson hoče Francijo najprej pridobiti za svoj predlog, da bi Francija opustila zgradnlo 23.000-tonske križarke, če Nemčija ustavi zgradbo oklopne križarke B. V angleških krogih v Parizu upajo, da bo Stimson, ki pride danes v Pariz, s v~em povdarkom podpiral ta predlog. Dan remijev u Pragi PRAGA, 15. julija. Včeraj dopoldan so odigrali v Pragi četrto kolo mednarodne šahovske olimpi ade. Tekmovaire med Jugoslavijo in Avstnjo je bilo prekinjeno s stanjem 1.5:1.5. Dr. Vidmar e remiziral proti Grtinfeldu, dr. Astaloš proti Spielmannu. Kostič pa proti Kmochu. Pirc pa bo najbrže dobil svojo prekinjeno p.irtijo z Beckerjem. Popoldan je bi'o igrano peto kolo, v katerem 'e igrala Jugoslavija nedoloče-iio Proti Švedski z rezultatom 2:2. Dr. Asta'oš je remiziral s Stahlbergom, Kostič je izgubil proti Stolzu, Pirc je remiziral z Bcrndsonom, Konig pa je premaga! Lundina. Stan.ie po petem kolu je: Anglija 12.5. l.etonska 12, Amerika in Poliska po 10.5. Jugoslavija 10, Madžarska 9.5, Avstrija 9. češkoslovaška 8.5, Nizozemska '‘.5, Nemčija 8, Švica 8, Rumunija in Litva po 7. DUNAJ, 14. julija. V Favoritenu se je predsinoči odigrala strašna tragedija. V neki hiši je stanoval s svojo ženo in tremi otroci v eni sobi brezposelni Ludvik Bre ' a. Ker otroci ce'o noč niso mogli radi stenic spati, se je Brežina tako razjezil, da je s 6 streli ubil hišno lastnico. Zjutraj se je sam prijavil redarstvu. vprašanju finančne reperkusije Hoovrovega predloga zlasti za našo državo. Vprašanje poglobiti in pokazati v polnem obsegi bi dale-ko prekoračilo nalogo, katero mi je tako ljubeznivo stavilo uredništvo »Večernika«. KONEC ITALIJANSKIH AVIJATIČNITt MANEVROV. TORINO, 14. julija. Te dni so bili končani manevri italijanske vojne avijacije, katerim je prisostvoval tudi vojni minister genera' Cazzera. Živa baklja — žrtev neprevidnosti. Sinoči okrog 20. ure je hotela 25!etna Ema Car, stanujoč,v Radvanjski cesti 42 — Nova vas — lakuriti svoj štedilnik. Ker se drva niso hotela vneti, jo vzela veliko steklenico špirita, s katero je hotela podnetlti ogenj. Predno pa se .e revica zavedla svojega dejanja, je velika steklenica špirita se razpočila. Tekočina se je vnela in objela nesrečnico, ki je na celem telesu zadobila prav opas-ne opekline, radi katerih je morala v bolnico, kamor jo je odpremil reševalni oddelek. Njene poškodbe so zelo resne narave. Ponesrečenki se je po eksploziji vnela vsa obleka, ki jo je v hipu spremenila v živo bakli o. Njen brat 42Ietnl Jakob Ukniar, ki je bil pri nezgodi navzoč, je storil vse potrebno, da reši svojo sestro. Pri tem pa si je tudi sam zelo opasno opekel desno roko in je moral na rešilni postaji iskati pomoči. Gozdni požar v Dobrovcah. Iz še nepojasnjenega vzroka je v soboto okoli 9. ure dop. pričel goreti gozd med Sv. Miklavžem in Dobrovcam pri Hočah. Na lice mesta so kmalu prišli gasilci iz Sv. Miklavža, Brez a in Pobrežja, ki so s sodelovanjem kaznjencev iz oddelka kaznilnice v Sv. Miklavžu po napornem večurnem gašenju požar omejili in končno tudi udušili. Kljub temu je pogorelo okoli štiri orale lepega gozda. nenoRssssaa^^ssssm ^hm« u, 'dne 15. VIT. 1931, iwiiTaiin»rK3MEht-^vMr?iaww Mariborski in dnevni Razstava Ivana Kosa Razstavo knjižnih in rokopisnih dragocenosti iz prve dobe književnega življenja mariborskih Slovencev, prirejeni ob priliki profesorskega kongresa od naše delavne Študijske knjižnice, je umno dopolnil v skladno celoto naš domači umetnik prof. Ivan Kos z vrsto slik starega Maribora. 1. Kos slika z ljubeznjivo udanostjo, ki ne sega po hreščečem zunanjem blesku, s skromnostjo, ki odlikuje zajetno globino in s skrbnostjo, ki se zaveda vernosti, da poda tudi preprosto zamisel v žaru svetle umetnosti. Zatopljeni v skrivnost tihe ure, ko se po umirjenem svetu razlije bajna modrina, sanjajo »Štajerski hribi« v tajin-stveno večerje. Oljnata slika, vsa svojstvena po kompoziciji in izvedbi. V enostavni razvrščenosti se dviga v »Starem Mariboru« vsa nesproščenost srednjega veka, ki je mučno životarila v ozkih, temačnih prehodih in ulicah. V mikavnem akvarelu smo videli zgovorni »Zidovski stolp« v bujnem svitu, Mesarsko, Minoritsko in Stransko ulico, Okrogli stolp in Dravsko kasarno; vse strogo in resno. Z zelo voljnim barvilom, skribtolom, je naslikal z japonskim čopičem motiva iz Mesarske ulice in Stolp; poduhovljena čutnost. V lesorezu je razstavil »Pristan«, Stolp (ki je bil že odlikovan 1927. 1. na razstavi v Reki), »Po viharju« in ljubko »Gorco pri Mariboru«. Z velikim zanimanjem pričakujemo obetano jesensko razstavo, ki bode gotovo v velikem stilu pokazala bogato snovanje in tiho delo vztrajnega in simpatičnega umetnika. A. K. Sokol suetouni pruak u telouačbi Sedaj je difinitivno zaključeno težko in ostro tekmovanje na mednarodni tekmi za svetovno prvenstvo v telovadbi Na protest češkoslovaških Sokolov proti temu, da je bil proglašen za svetovnega prvaka Finec Savoleinen, ki ima 185 točk, dasi ni ustregel vsem pogojem tek movatnja, je odločil sodniški zbor, da se proglasi svetovnim prvakom v telovadbi češkoslovaški Sokol Alojz Hudec, do-6im ostane vrstni red ostalih tekmovalcev neizpremenjen. Na podlagi tega vrstnega reda so dosegli 1. mesto Savoleinen, Finska, 185 točk, 2. Hudec Alojz, CSR. 183.636 točk, 3. Gajdoš, ČSR, 182.333 točk, 4. Lerroux, Francija, 179.655 točk, 5. Neri, Italija, 177.763 točk, 6. Hanggi, Švica, 176.715 točk, 7. Peile, Madžarska, 176.715 točk, 8. Mietz, Švica, 176.546 točk, 9. Primožič, Jugoslavija, 175.88 točk, 10. Štukelj, Jugoslavija, 175.09 točk, 11. Tintjera CSR, 173.56 točk, 12. Brullmann, Švica, 170.495 točk. Pri tekmi na orodju se je izkazal med vsemi tekmovalci kot absolutni prvak brez dvoma naš Leon Štukelj, ki mu niso niti kos Švicarji niti Italijani, ki slove kot najboljši telovadci na orodju. Prihodnja olimpijada v Los Angelesu bo to potrdila. Vreden sotekmovalec brata Štuklja je Tošo Primožič, ki je pokazal, da je prvovrsten na orodju. Da nismo zasedli prvih mest, je prevsem krivda v tem, da smo doslej polagali premalo važnosti na gojenje lahke atletike. V tem pogledu bo potrebna temeljita reforma ter bo potreba odslej posvečati večjo pažnjo tudi tej panogi, ki igra ravno pri mednarodnih tekmah veliko vlogo. Maturanti mariborskega učiteljišča Iz 1. 1880, 1881 In 1882. V včerajšnji notici pod tem naslovom ie bilo za stavkom: »Od tovarišev iz 1 1880 je izmed 24 slov. maturantov še živečih 5 in sicer« izpuščeno sledeče besedilo: Farkaš Ivo, šolski ravnatelj, Maribor; Suher France, profesor učiteljišča, Ljubljana; Šalamun Šlmen, nadučitelj, Stari trg pri Sloverrjgradcu; Trobej Lojze, šolski ravnatelj, Šoštanj ter Viher Šlmen, nadučitelj v Vuzenici. Od tovarišev iz I. 1882 je izmed 17 »lov. matflrantov še živečih 9 in sicer: To naj si blagovolijo čitatelji izpopolni' Drobiž iz Radiranja Sestanek sokolske čete, ki se je vršil v nedeljo v šoli, je bil dokaj dobro obiskan vkljub vojnemu razporedu na Teznu. Sestanek je vodil starosta br. Firm, ki je članom prcčital in raztolmačil pravila sokolske čete, nakar so se člani udeležili debate glede ureditve telovadbe in drugega. Radvanjski Sokoli so pokazali, da imajo voljo do skupnega udejstvovanja in s tem koristiti samemu sebi, občini in domovini. Upamo, da bo v kratkem času v Radvanju nova sokolska trdnjava, v kateri bodo združeni vsi sloji in da se bodo uveljavili tudi oni, ki se do sedaj niso mogli. Mladim radvanjskim Sokolicam in Sokolom kličemo; »Le po tej poti naprej in ne se ustrašiti ovir in težav, kajti vsak začetek je težak!« Zdravo!« Dirka. V nedeljo, dne 19. julija bodo radvanjski dirkači spet merili svoje moči in sposobnosti. Kolesarsko društvo »Poštela« priredi poletno dirko za klubsko prvenstvo na 46 km dolgi progi s startom pri Ševedru na Tržaški cesti in s ciljem pri gostilni Lobnik v Sp. Radvanju, kjer se bo vršila po dirki razdelitev daril in poletna veselica. Konkurenca bo vsekakor ostra. Startali bodo najboljši radvanjski dirkači, ki so bili že večkrat v klubski tabeli na prvem mestu. Največ šans za prvo mesto ima mladi Fanlnger, ki je zasedel pri zadnji dirki mariborskega koturaškega podsaveza častno tretje, a pri dirki za prvenstvo Dravske banovine peto mesto. Pač pa ne smemo podcenjevati zmožnosti mladega nadarjenega dirkača Pliberška, ki je bil dolgoletni prvak pri juniorjih. Med obema navedenima se bo vršila v nedeljo ljuta borba za prvo in drugo mesto. Dirkali bodo tudi juniorji, ki imajo v Rott-nerju, Mandlu in Orešniku odlične dirkače. Tudi tu se bo vršila ljuta borba, ki bo nudila Radvanjčanom lep športni užitek. Tombola. Pred gasilnim domom se bo vršila v nedeljo tombola, za katero vlada med domačini veliko zanimanje. Marsikdo že pregleduje tablice in gleda številke, katere naj bi bile izžrebane. Po moškem kolesu, po debelem prašiču se marsikomu že cede sline, marsikatera radvanjska gospodična si je kupila tablico le zato, ker ji ugaja lepo žensko kolo. Tudi kmetje pridno debatirajo, kdo bo dobil tisto lepo škropilnico za sadje, a gospodinje se praskajo za ušesi in tub ta jo, da ne bi bilo slabo, 'če bi na lahek način prišla v njeno kaščo vreča moke in v drvarnico 4 m3 drv. Kdo bo srečnik, ki bo lahko dejal: jaz sem zadel to in to, bomo videli v nedeljo, zato le pridno segajte po tablicah! Rdeči križ je imel v soboto obračun od veselice. Obračun je pokazal, da se vrli odborniki niso trudili zastonj in, da je vkljub velikim izdatkom ostalo 1097.50 Din čistega dobička, katerega dobi centrala R. K. Studenci. Naš pododbor je posredoval pri glavnem odboru v Stu dencih, da bodo trije ali štirje otroci, ki sc res bolehni, šli na počitnice. Sklep je že odobren in čakamo samo, kdaj bo kolonija sestavljena. Gasilci so imeli tudi v soboto svoj sestanek, na katerem so se pomenili o tomboli ter si razdelili med seboj delo. Zeppelin nad Radvanjem. Mnogo pozornosti je vzbudila v nedeljo okrog 14.30 velika zračna ladja »Graf Zeppelin«. Na vsakem oglu si videl ljudi, ki so strahom gledali v zrak ter ugibali, kaj naj bi to pomenilo. Šele ko je prišel zračni orjak bližje in se je da! Sitati r..;-pis, so se ljudje oddahnili. Najprej smo opazili daleč za Slov. Kalvarije smodko, ki je postajala vedno večja ter se bližala preko Kalvarije in odjadrala v smeri proti Piramidi. Ves popoldan in zvečer so se sukali pogovori okoli zračnega orjaka, ki je menda prvič posetil Jugoslavijo. Paberki iz Krčeuine Zdi se nam, da smo v Krčevini popolnoma pozabljeni. Vemo, da spada še Tom šičev drevored v območje mesta Mar: bora, zato se vsi čudimo, da se skora nikoli ne prikaže vanj noben stražnik posebno ponoči! Zakaj pa? 1. Vedno dir jajo razni kolesarji po prepovedanem potu, da je človek v nevarnosti, da ga podr6! Pa povej kaj, če hočeš dobiti kaj »krilatic« nazaj ali pa še kaj drugega 2. Po cesti ob drevoredu vozijo avtomobili in motorna kolesa, da je kar vese lje, čeprav je to pod kaznijo prepoveda no. In nihče se ne zmeni za to! 3. Ima mo tudi večerne koncerte raznih nade' budnih mladeničev, ki udarjajo nemške popevke, tudi slovenske včasih, ampak kako! Človek misli, da je prišel v kakšni apaški del Pariza ali v kakšno nemško gnezdo. Čudno, da se naša nadebudna mladina še ni zavedla, da smo v letu 1931 in že 13 let svobodni državljani Ju goslavije. Premislite malo to in videli bo ste, da ima vsakdo prav, kdor se pritoži Človek ponoči nima miru: do polnoči so neplačani, prostovoljni in prav nič pri jetni koncerti, po polnoči pa hodijo domov razni veseli bratci in vas s svojim »petjem« zbudijo z objema sna. Vmes pa se meša hupanje avtomobilov in drdranje motorjev. Zganimo se! Vsak naj stori svoje, mesto Maribor s svoje strani, občina Krčevina pa s svoje. Zavejmo se, da živimo res ob Tomšičevem drevoredu in ne v zakotju Ne\vyorka! D. C. L Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Pragersko se bo vršila potom licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, po-eoji^a prj isti (frakciji. Izredni občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača r. z. z o. z. v Mariboru« se vrši v četrtek, dne 23. julija 1931 ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel« Mariboru, Grajski trg 1 z dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo o stanju akcije za gradnjo Pohorske železnice. 3. Prečitanje proračuna in pogodbe tv. Fiihles & Schultze, Miinchen 4. Sklepanje o oddaji gradbenih in mehaničnih del tv. Fiihles & Schultze. 5 Sklepanje o razpolaganju denarja, naloženega pri Mestni hranilnici v Mariboru. Sprememba naziva zadruge v »Pohorska železnica«. 7. Slučajnosti. Po § 29 zadružnih pravil se za slučaj nesklepčnosti vrši pol ure pozneje na istem me stu in z istim dnevnim redom občni zbor brez ozira na število udeležencev. Vsak član se mora legitimirati s potrdilom, da je plačal vsaj eden delež, sicer nima dostopa. Najbolj vroč dan v Jugoslaviji je bil po poročilih meteoroloških postaj včeraj. Nad celo državo je vladala naravnost nenavadna vročina. Povprečna temperatura v senci je bila 37 stopinj Celzija, na solncu pa se je dvignilo živo srebro celo do 50 stopinj, tako v Zagrebu, kakor tudi v Celju. Take vročine že ni bilo 70 let. Batja največji podpisnik našega posojila, »Narodno blagostanje« poroča, da je bil podpisal kot pojediuec največjo vsoto našega stabilizacijskega posojila zna ni industrialec Tomaž Batja iz Zlina. Podpisal nad 10 milijonov frankov Poleg te,: a pa je nedavno kupil tudi velik paket Blairovega posojila. Zdravilišče Rogaška Slatina izkazuje do 4. t. m. 2232 gostov iz vseh delov naše države, iz Madžarske, Avstrije, Češkoslovaške itd. Na Pohorje! Zimsko športni odsek SPD Maribor priredi v nedeljo, dne 19. t. m. izlet na južne grebene Pohorja. Odhod v soboto dne 18. t. m. popoldne z vlakom ob 16.55 ali ob 18.40 do Fale, odkoder pojdemo še isti dan na Klopni vrh, kjer prenočimo. V nedeho zjutraj k romantičnemu, krog in krog od smrek obdanemu im skritemu Konjiškemu ribniku, mimo Beigota na Veliki vrh, k Sv. trem kraljem, v Tinje in končno v Slovensko Bistrico. Povratek zvečer ob 22. uri. Kopalne obleke je vzeti brezpogojno s seboj, ker se bomo v idealnem Konjiškem ribniku kopali. Vožnja tja in nazaj stane Din 16. - Prijave sprejema do petka 17. tm. pisarna PutnrKa, kjer se tudi rezervirajo poste-lje. Rezervirane postelje dodeljuje le vodja izleta, to je g. Pič. Zbirališče pred odhodom vsakega vlaka na peronu. Vsi prijatelji planin so dobrodošli! Vinotoč dr. Glančnik, preje dr. Turner, se bo J6. julija otvoril. Mala Nedelja. V osrčju naše panonske zemlje, v zgodovinsko znameniti in prirodno romantični Mali Nedelji ima domače prostovoljno gasilno društvo v nedeljo 19. julija 1931 prireditev, na kateri bo sodelovalo ljutomersko gasilno društvo. To bo imelo ob 15. uri na šoli svoje velike gasilske vaje z novo motorno brizgalno ob zvokih izborne domače godbe. Za tem je v »Društvenem domu« akademija. Govoril bo agilni načelnik ljutomerske gasilske župe g. Kuharič o pomenu gasilstva v službi naroda in države. Sledilo bo petje, godba in igra »Gasilec Anže«. Končno bo v dvorani prosta zabava s plesom. Ta nedeljska prireditev je nekaka manifestacija edinstva vseh slojev človeške družbe, ki je ukoreninjeno v bratski ljubezni do bližnjega v nesreči. Ta ljubezen se je iz antične dobe izkristalizirala v srcih Malonedeljčanov. Uverjeni smo, da bodo zadovoljni, vsi ki si bodo izbrali ta dan za izlet k naši narodno sosedni Mali Nedelji in imajo smisel za romantiko lepih krajev ter so prijatelji prleške gostoljubnosti in ljubitelji lepe pesmi. Med Prleki je luštno! Poučni izlet Ljudske univerze v Studencih. Ljudska univerza v Studencih priredi v nedeljo, dne 19. tm. poučni izlet na Pohorje in sicer na Smolnik. V slučaju ugodnega vremena se zberejo udeleženci pri jutranjem vlaku na koroškem kolodvoru. Do Ruš se peljemo z vlakom. Povratek z večernim vlakom. Izlet vodi g. Robnik. Razprava proti 42 mesarjem iz Mar!« bora, obtoženim od državnega tožilca radi navijanja cen, ki je pričela že včeraj zjutraj in ki se vrši v porotni dvorani, še danes teče. Sodnik je g. Levstik, državni tožilec dr. Hojnik zastopa obtožbo. Včeraj so do večera komaj končali z zasliševanjem obtožencev. Sodba bo razgla-r ena danes popoldne. Smrtna kosa. V Kejžarjevi ulici je preminula v 73. letu starosti sopro m upokojenega železničarja, Bajdešek Marija. »Nesrečni skok iz vozečega avtobusa«. Prejeli smo: Pod tem naslovom je nekdo netočno poročal »Večerniku« o nesreči, ki se je pripetila na večer dne 9. t. m. ob večernem avtobusu Maribor —Sv. Lenart na postaji pri gostilni Ferk. Ponesrečeni deček Vladko Skrbinšek iz J a rentne ni skočil iz vozečega avtobusa, ampak vozilo je že redno obstalo, kar pričajo očividci. .Pač pa je avtobu* urejen tako, da se odpira za izstop pa* sažirjev na levi, mesto. -— za naše pri* 'ike — pravilno na desni strani. Ako bi se izstopalo na desni strani, bila bi ta težka nezgoda sigurno izostala. Tako pa ie privozil osebni avstrijski avtomobil v isto smer in se ognil na levo ravno med časom, ko so ljudje na isti strani izstopali iz avtobusa in nesrečni deček je postal žrtev te nepravilnosti. Toliko v pojasnilo, da ne trpi resnica in da se nesreče ne ponove. Sreda Sreda poslovilni spored Četrtek Četrtek novi spored Velika kavarna Zobozdravnik dr, Dernjač, Stolna ulica l/II zopet ordinira. Povožena starka. Avtobus je povozil v bližini Slovenje vasi pri Ptuju 601etno kmetico 'Jero Ska-za. Žena se je pripeljala z avtobusom, ki vozi na cesti Ptuj—Maribor, in izstopila iz avtobusa. Pri tem je hotela pre* coračiti cesto in spregledala, da drvi od nasprotne strani osebni avtomobil. V tl* stem hipu jo je že zagrabil avtomobil ter treščil preko ceste v jarek, kjer Je obležala. Šofer osebnega avtomobila jo e takoj naložil na avto ter se odpeljal njo v ptujsko bolnico, kjer pa je knia-u potem izdihnila. Kok) zamenjal je neznan zlikovec mehaniškemu vajencu Gračnerju Ivanu, ko ga je prislonil na steno pri mehaniški delavnici g. Gustinčiča v Tattenbachovl ulici. Dočim je bi-o Gračnerjevo kolo skoro novo, Je zamenjano kolo že zdavno Izvožena škatla. . . v M a rTO o V ti. Hrte 15. VIT. IM. FaflKrtmt V r C P P N I K T«»r3 sshebbhbbmi mnumrvn*. j; .1 JKBES Sfrafi 3H EDSPTffinBSSSSSSSEr1" . jas Naše nemške znanstvene publikacije V zadnjem času je izdalo poleg Znanstvenega društva v Ljubljani nemške razprave tudi Muzejsko društvo za Slovenijo. • Prvi je poizkusil utemeljiti potrebo takih nemških publikacij dr. Oskar Reya v »Jugoslovanu« s tem, ker imamo za vsebino teh razprav »malo resnih specialistov« in ker knjiga s tem »nič ne 'zgubi na nacionalnosti. Saj so naslov knjige, imena avtorjev in krajevna imena pisana v našem jeziku.« Poleg teh nrav mučnih izvajanj pa je prijetna Re-yina ugotovitev o višini razprav, iz če-sar izzveni, da je Muzejsko društvo za Slovenijo v isti meri predhodnik naše bodoče Akademije za prirodoslovne vede, kot je Znanstveno društvo za humanistične. Za Reyo dokazuje R. v »Slovencu« potrebo po razpravah v tujih jezikih istotako s tem, da so razprave pisane za strokovnjake in za tujino ter navaja kot primer za enako postopanje Fince in Estonce. V daljšem poročilu govori dr. S. v »Jutru« o malenkostih, katerih smo se otresli z izdajanjem razprav v nemščini in navaja istotako za Vzgled enako ravnanje Čehov, Fincev itd. V očigied tonu (strokovno neizobražen, ozko obzorje, ozkosrčnost, malomeščanstvo) prevzemamo na sebe vse prilastke. Pri mednarodni znanosti pa obstoji vendarle vprašanje, kdo sodeluje Pri ustvarjanju teh mednarodnih znanstvenih vrednot. In to sodelovanje ka-rakterizira višino kulture posameznega flaroda. Zato je vprašanje naših nemških Publikacij principijelno vprašanje o slovenščini kot znanstvenem jeziku, o upra vičenosti slovenske znanosti in končno tudi ljubljanske univerze. Joža Glonar je pred časom izrekel važno besedo, da je nujno naše politično svobodne zemlje osvojiti in pridobiti tudi znanstveno. S tem je pokazal naši znanosti pot n. pr. iz Turčije domov. Organizacije, kakor so Znanstveno dru štvo ali Muzejsko društvo za Slovenijo, imajo namen predstavljati najbolj čiste sadove znanosti kakega naroda; in to z izdajanjem publikacij, za katerih razumevanje je potrebna strogo znanstvena Predizobrazba. Vsled tega svojega znanja niso take organizacije nikake gospodarske ustanove, ampak kulturne n a-r o d n e ustanove, ki naj omogočajo izdajanje naših strogo znanstvenih del, ki Shajajo brez ozira na odjemalce, kot posredovalci s tujimi znanostmi iz naših naivišjih znanstvenih delavnic, iz univer-Ze itd. To so torej posredovalci med na-f° znanostjo in tujo, ne pa pomočniki aterekoi; tuje znanosti. Vsled tega svo-lega značaja so to najvišje duševne ustanove posameznega naroda in njih smoter mora biti edino, da predstavljajo polete k-u ture, vrhunec zmanosti kakega na-r v., a’ v Rusiji pa razreda. Da pa lahko vršno svoje^ naloge, zato podpira vsaka kulturna ^država take institucije "motno, in tako tudi Jugoslavija preko Dravske banovine. Najvažnejši izraz znanosti kakega naroda pa je n a r o d n i j e z i k. Cili bodoče ljubljanske akademije, za katere predhodnika moramo po poročilih smatrati prirodoslovno sekcijo Muzejskega društva za Slovenijo, je prav gotovo izražati slovensko in s tem jugoslovansko znanost. Z izdajanjem domačih znanstvenih del v" tujem jeziku pa se nujno negira domači jezik, narod pa kot kulturna edinica. R£-sume v tujerrt jeziku opozori tujca na vsebino razprave, jezik, v katerem je razprava pisana, pa na kulturno narodno edinico in njeno znanstveno institucijo, iz katere razprava izhaja. Z izdajanjem razprav v tujem jeziku pa postane razprava prvenstveni sestavni del tuje znanosti, Ni pa namen naših prvih znanstvenih institucij predstavljati tujo znanost. Jasno je to uvidel n. pr. Cvijič, ki je vsled tega svoje študije priobčeval doma v srpščini, v tujini pa v tujih jezikih. I oročevalec R. in dr. Š. ne upoštevata Pomena rčsumčjev. Dr. Reya pa govori r._ v.°.,ni Proških pri prevodih, in o eko-JT- ^ odveč, zlasti ker se tem pozablja na korist n. pr. prirodo- slnA em poz^lja na korist n. pr. prirodo-s ovne terminologije, aH pa knliko oseb_ n znanstvemh zvez se skloni baš ob takih prilikah potom resumejev med tujimi in domačimi znanstvenimi instituti Take zveze vodijo pogosto k sodelovanju naših znanstvenikov v tujih znanostih, prav tako kot tudi članstvo tujih znanstvenih korporacij, kar edino predstavlja pravo zastopstvo domače znanosti v tujini. Vse drugo, pa tudi visoko stališče poročevalcev pa diši včasih po vsiljevanju naših znanstvenikov v tuje znanosti. Trditve poročevalcev, da nimamo specialistov in da so nemška iz danja namenjena inozemstvu, so prave klofute vsem onim, ki se borijo za akademijo v Ljubljani. To je več kot priznanje, da imamo dovolj eno samo akademijo v državi, obenem pa navodilo, da je najbolja pot, da spozna srbohrvatski prirodoslovec slovensko prirodoslovno delo — nemščina! Da bi 12 milijonska narodna država ne imela toiiko specialt stov, da bi bilo radi njih vredno izdajati domače razprave, če to že ni vredno radi slovenske kulture, potem je to testi-monium paupertatis; samo za koga? Primere poročevalcev s Čehi, Finci itd. so prikrojene, ker ne upoštevajo kulturnega položaja posameznega naroda in ker posamezne pojave generalizirajo, »ac usum delphini«. Drugi dan že leži prec menoj elegantna češka znanstvena knjiga z nemškim, francoskim, angleškim, poljskim, ruskim in srbohrvatskim rčsu-ročiem! Naši predniki, ki so bili prisiljeni izdajati svoja dela v nemščini, so se borili a domačo univerzo in akademijo. V stremljenju po uveljavljanju domače znanosti kot narodne lastnine so sanjali o obojem. Danes pa vidimo, da v času, ko stremimo za lastno akademijo, delajo njeni predhodniki tlako tujim znanostim z iz dajanjem publikacij v tu:ih jezikih. Če je publiciranje v slovenščini nemogoče, kar pa ne more biti, potem imamo pred nemščino na razpolago še srbohrvaščino; z njo pa že ustvarjamo most k akademiji v Zagrebu ali Beogradu. Politično pomenijo nemške publikacije, da je Slovenija res nemški »Kulturbo-den«, obratno pa v toku časa nujno priznanje in ustaljenje domačega jezika in narodne znanosti. Največje bogastvo naroda je znanost. Predhodniki naše akademiji imajo obenem z univerzo nalogo predstavljati to znanost doma in v tujini ter tako prikazovati svetu vrhove naše kulture. Njih naloga e izrazito narodna in oni so zastopniki narodne kulture«pred vsem svetom, in to brez ozira na široke sloje. — Vsled tega morajo biti take publikacije podane v našem jeziku, brez katerega naše znanosti za nas doma ni. To je že A priori in principijelno smoter organizacij, ki dobivajo vsled tega javne podpore za narodno-znanstvene publikacije, v naiviš i meri pa mora veljati to za organizacije, ki so predhodniki naše akademije. Drugače odpade vsak raison d’ etre za akademijo, pa tudi za našo narodno znanost. Slovenščine kot našega kulturnega jezika ne smemo podcenjevati s tem, da se ženiramo z njo med znanstveni Široki svet, in s tem na pot, na kateri je edino mogoče uveljaviti slovensko znanost. Radi tega naj vzame prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo kot vzorec za način lastnih publikacij n. pr. Jugoslovensko akademijo z njenimi »Iz-vješča o raspravama matematičko - prirodoslovnega razreda«. Janko Škorec. } Kralj reklame umrl V Newyorku je umrl te dni eden naj popularnejših Amerikancev, petdesetletni Elarry Reichenbach, nazvan »kralj reklame«. Celo za amerikanske razmere je bila karijera tega moža čudna. Začel je kot akrobat v majhnem potovalnem cirkusu Nekaj let kasneje je Reichenbach že sam bil lastnik večjega cirkusa in kmalu nato je postal gledališki manažer. Ko se je pojavil film, je Reichenbach takoj slutil veliko vlogo, ki jo bo film igral v trgovskem oziru. Presedlal je nemudoma in bil eden prvih filmskih ma-nažerjev. Celo vrsto igralcev, ki so dosegli pozneje svetovni sloves, je odkril Med te spadajo Mary Pickford, Gloria Swanson, Pola Negri, nepozabni Valentino, Douglas Fairbanks in celo Charlie Chaplin. Reichenbach ie bil tipičen amerikansk podjetnik. Ni se ustrašil nobenega sredstva, za manažirane igralce je delal ved no velikansko reklamo. V časopise je da izmišljene vesti o igralcih, ki bi naj obračale pozornost občinstva na nje. Poroča je o pustolovskih odvedbah igralk, o ve likanskih tatvinah briljantov in slične fantastične dogodivščine, v katerih so seveda njegovi igralci igrali glavne vloge. Čitalci amerikanskih časopisov so z veliko napetostjo sledili poročilom o izmišljenih dogodkih, junak je postal znan, »dogodek« je svojo nalogo izvršil. Tako je nekega dne pripeljal Reichenbach dva afrikanska leva v hotel, kjer je stanovala še ne slavna filmska diva, katero je hotel protežirati. Leva sta povzročila velikansko paniko. Časopisi so seveda v dolgih člankih poročali o dogodku. Igralkino ime je postalo čez noč vsem znano. Med svetovno vojno je vstopil Reichen bach kot prostovoljec v legijo italijanske ga pesnika D’Annunzija. Žene hitrejše in praktičnejše ho moški Že od nekdaj morajo priznavati filozofi in psiholgi, da ima psiha žene mnoga svojstva, ki so bolj izrazita in močnejša nego moška. Po njih mnenju je žena zla sti v hitri odločitvi in hitrem razumevanju momentane situacije mnogo bolj ela stična in hitra nego moški. Znameniti ameriški psiholog Valentine je napravil celo vrsto eksperimentov z moškimi in ženskami približno 'Stih duševnih in intelektualnih sposobnosti in sicer na ta način, da ie dajal poedinim parom naloge iz navadnega vsakdanjega življenja, da jih rešijo. Pri 90% slučajev se je izkazalo, da je žena hitreje rešila dano nalogo in da je v vsakem oziru bila njena rešitev enostavnejša in praktičnejša od moškega. Ne samo učenjaki, ki so prišli potom eksperimentov do tega prepričanja, sam angleški ministrski predsednik Mac Do-nald jim je dal to priznanje, ko je v svojem govoru pred angleškim parlamentom obrazložil, kako se je že neštetokrat v ,novl.’n s*ar' historiji izkazalo, da so najboljši in najenostavnejši izhod iz go tovih neljubih prilik in slučajev našle baš ženske. Krizanteme in orhideie na Islandiji. V Rejkaviku na Islandiji obračajo na trgu pozornost potnikov nase krasne, prav tropske cvetlice. V tej zemljepisni širini gotovo pravo čudo! Pred dobrimi desetimi ieti se je naselil v bližini omenjenega mesta nek Danec, Heuer po imenu. Njegovo posestvo leži ob potoku, ki dovaja vročo vodo iz gejzira, ki je tam v bližini. Ker se lava nikakor ne da uporabiti za vrtnarstvo, je moral podjetni vrtnar pripeljati pripravno zemljo. Z umno izrabo gejzirske vode je dobil Fleuer prav tropsko temperaturo v rastlinjaku, tako da mu izvrstno uspevajo tudi občutljive orhideie in krizanteme. o transfuziji krui Nedavno se je pisalo o tem, da se potom transfuzije krvi lahko upliva tudi na duševno stanje bolnika. Pisec tega stoji na stališču, da se s prenosom krvi prenašaj tudi karakter onega, katerega kri se uporablja. Znani angleški zdravnik Geoffrey L. Reyno je napisal interesantno knjigo o delovanju prenosa krvi in dal nekemu novinarju o tem zanimive izjave. V tej svoji izjavi on dvomi o zgoraj omenjenih zmožnostih. Pravi, da prenos (rvi ni prav nič druzega, kot mešanje dveh kemičnih substanc, in da je popolnoma 'izključeno, da bi prenos krvi vplival tudi na značaj paciienta. Razen tega obstojajo le štiri velike skupine raznih vrst krvi, tako da je možnost prenosa carakterističnih svojstev skoraj neverjetna. Posebni znaki krvi so tako splošni, da se ne more potom preiskave ugotoviti, čigava je. Zato je tudi neupravičena trditev, da bi se potom krvi lahko u-gotovilo, kdo je oče gotovemu otroku. V tem oziru so se izvršili že mnogi poizkusi, ali še nikoli niso prišli do končnih rezultatov. V Londonu se je ustanovila v zadnjih mesecih posebna organizacija. Priglasilo se je namreč neverjetno mnogo dobro-voljcev, ki so pripravljeni biti na razpolago »Londonski družbi za transfuzijo krvi«. Na čelu te organizacije je Mr. Oliver, ki je dal incijativo za njeno ustanovitev. Čim potrebujejo človeka za prenos krvi, se zdravniki obrnejo na udru-ženje — katerega člani so noč in dan v to svrho na razpolago. V Angliji se transfuzije krvi mnogo bolj poslužujejo kot v Evropi, ali samo v slučajih, če so bolniki slabokrvni ali pa če so izgubili mnogo krvi. Spori ISSK Maribor povabljen v Gradec. Okrožni prvak bo v nedeljo, dne 19. t. m. gostoval v Gradcu. Odigral bo proti Grazer Sportklubu prijateljsko tekmo. Plavalni miting na Sušaku. V nedeljo se je vršil na Sušaku nacionalni plavalni miting, ki ga je priredil SK Viktorija. Doseženi so bili naslednji rezultati; 100 m dame hrbtno: 1. Wimmerjeva (Viktorija) 1:30.6; 2. Lampretova (Ilirija) 1:37.5. 100 m gospodje prosto: 1. Wil-fan (Primorje) 1:04.2; 2. Senjanovič (Jadran) 1:05.2. 50 m dame prosto: 1. Ro-jetova (Viktorija) 36 sek.; 2. Županova (Viktorija) 38.8. 200 m gospodje prsno: 1. Grkinič (Viktorija) 3:11; 2. Frankovič (Karlovac) 3:15.5. 200 m dame prsno; 1. Bierova (Viktorija) 3:30.2; 2. Kaliterno-va (Jadran) 3:50.5. 100 m gospodje hrbtno: 1. Wilfan (Prim.) 1:16.5; 2. Marčeto (Viktorija) 1:22. 100 m dame prosto: I. Lampretova 1:17.2; 2. Rojetova 1:23.4. 200 m gospodje prosto: 1. Wilfan 2:28; 2. Senjanovič 2:30.8. 100 m gospodje prsno: 1. Grkinič 1:27.7; 2. Frankovič 1:32. Štafeta 3X100 m dame (prsno, hrbtno, prosto); 1. Viktorija 4:37; 2. Ilirija 4:47. Madrid :Zagreb. Dne 20. avgusta se bo vršila v Zagrebu medmestna tekma Madrid:Zagreb. Prvenstvo LPP se prenese v Ljubljano? Po informacijah »Športnega lista« je postalo negotovo, če se bodo mogle pod-savezne tekme v plavalnem prvenstvu dne 25. in 26. t. m. izvesti na Mariborskem otoku, kakor je to iz propagandnih razlogov želel LPP. Mariborski član uprave LPP doslej namreč ni mogel doseči pri upravi kopališča na Mariborskem otoku pristanka na gotovo denarno odškodnino, ki jo LPP zahteva in brezpogojno potrebuje, ako hoče izvesti tekmovanje in nadaljevati svoj sezonski delovni program. Gre za znesek Din 3500.—, ki se bo po večini porabil za stroške neobhodno potrebnega razsodišča. Ako LPP v zadnjem hipu ne dobi povoljnega rešenja, bo premestil tekmovanja v Ljubljano. Iz LPP. LPP opozarja 'vse klube, da poravnajo vse obveznosti napram LPP najkasneje do 22. t. m. V nasprotnem slučaju se jih ne pripusti k podsaveznemu tekmovanju. Nadalje opozarja LPP, da je zadnji prijavni rok za podsavezno prvenstvo, ki se bo vršilo 25. im 26. t. m. v Mariboru ali eventuelno v Ljubljani, dne 22. t. m. opoldne. Tour de France. V skupinski klasifikaciji stojijo držav# tako-le: 1. Francija 183:43.37 (čas prevoženih devetih etap); 2. Belgija 183:53.05 ; 3. Nemčija 184:36.55; 4. Av-stralija-Švica 184:42.23 ; 5. Italija 185: 33.14. SK Železničar, nogometni odsek. V četrtek, dne 16. t. m. se vrši na igrišču važen sestanek vseh igralcev. Ude., ežba strogo obvezna. Načelnik. Sokohtoo Javna zahvala. Sokolsko društvo Maribor-matica Izreka prisrčno zahvalo vsem gospem, gospodičnam in gospodom, vsem sestram in bratom za prispevke in darila ter požrtvovalno pomoč, s katero so prins»* mogli prilikom letošnjega župnega zleft«-da sta dosegla oba mu dodeljena šoto** jestvin prav lep uspeh. ZdravoS M. ZeTaeeof V senci femita Ssodsulaikl couua. 157 »Razumem, sir...« »Posebno, če najdete kako žensko!« je dodal kralj. »Za zdaj pa ukažite petdesetim svojim najboljšim jezdecem, da naj zajašejo, in razpošljite jih po vseh cestah, posebno pa po Pariški. Ukažite jim, da naj aretirajo vsakogar, moškega ali žensko, ki ga do- be, da se oddaljuje od Fontenbloja... Ali ste razume-U?, »Da sir, toda če bi mi hotelo Vaše Veličanstvo odločneje označiti osebo, ki jo treba aretirati, bi morda še laglje jamčil za uspeh.« Franc I. se je obotavljal nekaj trenutkov. »Ali poznate gospo Feronovo?« je rekel zdajci. »Videl sem jo parkrat, sir.« »Za njo gre... za njo najbolj! Gre pa tudi za dva pariška rokovnjača.« »Za Manfreda in Lantneja, sir?« »Za njiju. Dober služabnik ste, Mongomeri. Dajte, hitite... zanašam se na vas...« »Storiti hočem več, nego je v moji moči, sir!« je vzkliknil gardni kapitan in odhitel sijočega se obraza, aočim so mu sledili mnogi dvorjani z nevoščljivimi pogledi. Kralja pa so dana povelja nekoliko razvedrila. S - smehljajočim se obrazom se je obrnil proti svojim molčečim dvornikom. In takoj so se izpremenili nemirni in čemerni obrazi v vesele, pogovori so obnovili svoj tek, in kraij je stopal med skupinami, deleč ljubeznive besede. Toda radost se je izpremenila v pravo navdušenje, ko je objel Franc I. s pogledom ves krog svo-iih plem^ev in izpregovoril s povzdignjenim glasom: »Gospodje, naš veliki lovec nam javlja deseter-njaka. Jutri ga zatečemo, ako je božja volja. Vsak naj se torej pripravi, zakaj žival jo je upihala že marsikateri jati psov, tako da bo pravcata zmaga, ako nam jutri ne uide.« Veselo klicanje je pozdravilo to novico; kralj pa je odšel počasi proti sobanam vojvodinje Fonten-bloške. Te sobane so ležale v levem krilu grada, bilo je vsega skupaj kakih deset prostornih in bogato opremljenih sob. Bila je lepa predsoba, kjer je stražilo vojvodinjici v Čast dvanajst halepartijev v paradi. Bil je ogromen salon, kjer so se mudile častne dame. Bila je obednica, opremljena z nezaslišanim razkošjem, z visokimi policami, napolnjenimi z dragoceno posodo in razsvetljenimi zvečer z zlatimi kande-labrl. In bila je spalnica, kjer je stala na odru, kakršne imajo drugače samo prestoli, široka štiriaška postelja — pravcato čudo umetnega rezbarstva. Toda Žileta ni stopila nikoli v častni krasni salon. Jedla je sama v majhni soboci, čisto v ozadju stanovanja. In v tej sobici je tudi spala. Že prvi dan, ko je dospela v grad, je zahtevala, da naj ji postavijo v to sobo navadno majhno posteljico, češ, da spi rajša na navadnem stolu kakor da bi legla le enkrat v široko posteljo z baldahinom. Morali so jo ubogati. Žileta je izjavila tudi, da hoče jesti sama v tej sobi, kamor ni pustila nikogar drugega, kakor eno izmed služkinj. Zahtevala je tudi, da naj ji napravijo na vrata močan zapah, in zagrozila, da skoči skozi okno, ako ji ne ugode. Sleherna izmed teh zahtev je povzročila revolucijo v malem svetu dvornih dam, ki so se kazala hudo škandalizirane. Toda Žiletina volja je obveljala in tako je živela v svoji mali sobici, katere edino okno je gledalo na park. Bila je še precej zavarovana proti neznanim nevarnostim, ki jih je slutila njena deviška natura. Velela si je bila prinesti kolovrat in je predla, da se razvedri. Njeno žalostno jetniško življenje je bilo sila monotono. Čez dan je prišla sicer večkrat kaka častna dvorna dama vprašat gospo vojvodinjo, ali ne izvoli poslušati čitanja ali razgovarjati se s svojimi damami. Toda gospa vojvodinja je odgovarjala redno, da ima sama oči za čitanje in da jo razgovor z dvornimi damami dolgočasi, ker ga ne razume vedno. Vsi ti odgovori in naivni obraz, s katerim jih je dajala, so razburjali častitljivo družico, ki se je vselej srdito poklonila in odšla nato, godrnjaje nerazločne besede. Edino Ziletino razvedrilo je bil tu in tam kak iz-prehod po parku; da bi bila tem bolj sama, je vselej počakala večera. Toda toriti ni mogla niti koraka, da bi ji ne sledili, s pretvezo, da jo morajo zabavati, ali pa, da ji izkažejo dolžno čast. Ko se je nekega večera izprehajala po drevoredu ob visokovem parkovem zidu, jo je pogledal eden izmed stražnikov, postavljenih v odmerjenih razdaljah, tako srepo, da se mu je Žileta približala. Ze večkrat se je bilo pripetilo, da je nagovorila s par besedami enega izmed teh vojakov; ti razgovori so se končali vedno s tem, da mu je stisnila v roko pest drobiža. Vse to je bilo seveda silen škandal v očeh dvornih dam, ki so jo spremljale. Ko je videla tisti večer Zileta, kakor srepo je gleda stražar, je menila, da jo hoče prositi kake milosti, in je stopila k njemu. »Vi bi radi govorili z mano, kaj ne da?« 'e vprašala s tisto milobo, ki ji je bila pridobila oboževanje teh ubogih ljudi. Stražnik se je naglo ozrl. »Gospod Tribulet je v Fontenbloju,« je dejal s tihim glasom. Zileti je ušel vzklik in njene spremljevalke so priskočile ravno v trenutku, ko je hotel vojak izpolniti svoje razodetje. Zileta je videla, da to še ni vse, kar ji ima povedati. Toda bilo je prepozno. »Ali se je mož pokazal nesramnega?« je vzkliknila prva častna dama. »Takoj pokljam oficirja...« »Nikakor ne!« je vzkliknila Žileta živo. »Napak sem storila, da sem se prestrašila, ker sem mislila, da padem. Nič drugega ni bilo!« »Sicer pa,« je dodala babnica, »ako se poniža visoka dama tako daleč, da govori vsaki etiketi v posmeh prijazno s tole sodrgo, mora biti človek res pripravljen na vse...« ' Zileta je šla dalje, ozrši se na vojaka s pogledom, ki je pomenil, da ga je razumela. Ko se je prišla naslednji dan izprehajat v park, je zaman iskala stražarja. Isto se je zgodilo vse sledeče dni po vrsti. Zileta je menila, da je nastal nemara kak sum proti onemu vojaku, in je nehala hoditi v park, nadejaje se, da se sumnia ta rns noleže. A tista novica je bila silno presunila nj. .o dušo. Treba si je predstaviti ves obup, ki se je skrival za njeno pritvorjeno brezbrižnostjo, da si človek lahko misli, s kakšnim vese"^o?et Njegovega Veličanstva. Smrtna tesnoba je popadla ? nitila je, kakr ji je i cbVtV obraz. Prvikrat, ^dkar je bila v Fon+en ;<■> -yto v vpi:i ■ —'-V- <-<■> dame, ki so vstale in se poklonile ob njenem vstopi Tan: ; .o pomirila. Ko je nastalo okrog nje molčanje, je dejala: »Moja navzočnost naj vas ne moti; nadaljujte s'Jl( razgo-’^ !n rnravila, kakor da me ni tukaj...« »Etiketa to prepoveduje, madam,« je rekla najsta* I ■ -Me sr o tukaj v vaše počaščenje ...« »Recite ^ato, da me stražite. Saj Sviti ie. -• i' o '""ra Jetnica!« To 'x V rvl''*.,, cv-ni no * ^ ^ Tli! mestu Fontenbloju, misli pa k Tribuletu in Manfredu, dokler seji niso ohrni!e k temu kralju, ki se je naziva! ! njenega očeta, pa ji je bil samo navaden lopov in ropaf svobode. »Gospoda, kralj prihaja!« je zaklical glas v pred* sobi. Vstopil je Franc I. ^ Zileta se je ozrla z grozo, videč, da dame odhajajo iz dvorane in zapirajo vrata za sabo. »Sir!« je dejala z glasom, ki je trepetal bolj od o* gorčenja nego od strahu, »dajte odpreti vrata, sicer za-kričim in napravim tak škandai, da se ne boste nikoli več upali stopiti v te prostore.« »Pomirite se,« je dejal Franc I. Potrkal je na mizo. Vstopil je eden izmed njegovih plemičev. »Cemu zapirate vrata?« je rekel kralj. »To je nepotrebno, saj ostanem samo par trenutkov pri gosps vojvodinji.« Nato se je obrnil k Zileti: »Saj vidite Žileta, da vas ubogam. A zakaj mi z* upate tako malo.« Bilo je prvikrat, da jo je nazval kralj z njenim krst' nim imenom »Zileta«. Prej jo je nagovarja! vedno »dete moje*. Povzel je: »Ali hočete ostati vedno moja sovražnica? Kaj sem vam storil, hudobnica?« Zileta se je zdrznila od groze. Glas Franca I. je bi! ves izpremenien. Zdaj je spet spoznala, glas moža, ki je bil udrl v hišo pri Trahoarju in jo poizkusil ugrabiti. »Prišel sem,« je nadaljeval kralj, »da povprašam, kako je vaše zdravje, Zileta... Vi bledite in hujšate, ko se zadirate tako v svoje misli... Kadar me spo* znate bolje, vam bo žal, da ste bili tako krivični proti meni... Dokler pa ne pride to spoznanje, bi vas rad vseeno nekoliko razvedril..: Mislil sem, da bi priredil veselico... a saj ste že večkrat pokazali, da ne marate krasiti naših veselic s svojo navzočnostjo... Jutri priredimo torej lov... Ali hočete biti z nami?« »Hočem, sir!« je odgovorila Zileta. Franc I. je kar ostrmel. »AH res marate?« »Maram sir: nikoli še nisem videla lova; zato tfl® bo veselilo...« »Mati Božja! Torej sem vendar enkrat lahko vesel po dolgem času! Torej sprejmete v resnici moje vabilo?« »Da, sir!« „..:i ■> Velecenjene gotpo dinje, ali že veste, da dobite najboljše kvalitetno mleko v stojnici oskrbništva Hausampacher pred mestnim magistratom, liter «r> Din 3_. Vse naše dojne krave so pod stalnim zdravniškim nadzorstvom! Po molži mleko zelo ohla-leno! Pri kuhanju se ne kisal 13fJ4 Kopalne čeolce od Din 3.—- naprej. Eksportna hiša j Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta. 1719 Profesor poučuje srednješolce za popravne Izpite iz francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine. Marijina ulica 25, pritličje^_________ '_________________1932 Rabljetjn avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-. va ■I 14. 1566 Platovoz, 31)00 kg nosilne moči, enovprežni ko-lesel dobro ohranjen, nov voz za pre-važenie mesa, ročni voziček na peresa, dvigalo za vozove, plug in pribor za 3 vodnjake ceneno na prodaj. La-minger, kovač, Slovenska ulica 26. 2040 Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnica, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v oajvečji izbiri In najnižji ceni. Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Maribor. 1856 Sami se prepričajte, kako ceneno debite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere Itd. v novo otvorjeni torba*ski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se Izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon. 1798 Avto, eno- in poltomski tovorni voz ugodno na prodaj. Pekerska cesta 3, Studenci pri Mariboru. _________________________ 2037 Pozor! Radi prodanega posestva imam na prodaj 5 polovnjakov dobrega vina. Vzorec Meljska cesta 14. Macarol. 2041 Dober štedilnik na prodaj. Vprašati Koroščeva 6, pritličje. 2039 Sobo in črUoslikauje, vedno najnovejši vzorci na razpolagi* izvršuje poceni, hitro In okusno Franu Ambrožič. Grajska ulica 3 za kavarno »Astotla*. X 0.rnp// SOKLIČ Maribor 5*«ndro2 lastopniki te sprejmejo Inseriraite v ..Veterniku” ' -J Sanatorij v Mariboru Gosposka ul. 49. Telefon 2358. Lastnik la vodja t primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije In opremlien z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih In sklepnih vnetij; toniza-torjem za elektrlziranje no poškodbah in ohlapelosti čreves; dlatermijo za električno pregrevanje In električno Izžija-nje: žarnico »hala« za revmatična ln druga boleča vnetja; »enter,xleai>*r«-lem za notranje črevesne kopeli pri za-peki. napihovanju In z« sp!o5nl telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din ^ 120... drugi mred :D.-. trttft -a*r. 60... izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik IzdalateUa in prednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru, liska Mariborska tiskarna <1 d- pi<-KliLA * Maribora.