Stev. 24. Posameaiiia številka stane SO vinarjev. Leto 1. Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List Izhaja vsako sredo na štirih in vsako soboto na dveh straneh. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K. : r-^-uro«- r---™^.- . T -f Jj^;; jff ,*WV " rTmiTVIin 1 Yelikovec, 22. oktobra 1919. Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 40 vinarjev. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust. Odkrita beseda 2. (Konec.) Če Nemci pomislite, da so vaši •judje desetletja in desetletja sovražili •n preganjali Slovence, se ne boste Čudili, da naše ljudstvo še vedno vidi v vsakem Nemcu svojega sovražnika. To se ne da spremeniti kar čez noč. Kmalu pa mora priti čas, ko se tudi pri nas živ krst ne bo brigal za to, če je kdo Slovenec, Nemec, ali pa kaj drugega. Da pa se to zgodi, se morate Nemci odvaditi misliti, da ste kaj več kakor pa Slovenci 1 Radi tudi priznavamo, daj se zdaj enemu ali drugemu izmed vas godi kaka krivica. Kdo pa je tega kriv? Krivi so tega vaši zagrizenci, vaši hujskači, vaši od Avstrije podkupljeni agitatorji. V srce tudi naše oblasti ne morejo videti. Dokažite z dejanji, da niste proti naši državi, pa bomo ne samo dobri sosedje, ampak celo dobri prijatelji! Pravite tudi, da „se Nemci nikakor ne morete strinjati s tem, kako mislijo naši politiki rešiti šolsko vprašanje" (Glej članek „Odkrita beseda" v 22. štev. „Korošca"!) Odkritosrčno povemo, da ne razumemo prav, kaj hočete reči s temi besedami. Ako PODLISTEK. Kako se mi je godilo v avstrijskem ujetništvu. (Konec.) Drugi dan nas je obiskal nemški divjak, poročnik Gönitzer in zahteval Pri „Soldatenratu", da nas ustrele. Ker mu „Soldatenrat" ni takoj ustregel, se je sam spravil nad naša dva častnika. Z ročajem od pištole ju je tolkel Po glavah. Nazadnjeju je hotel ustreliti, kar je pa preprečil neki nemški desetn+k. 3. maja so nas odpeljali čez Št. \id v Spita! ob Dravi. Med potjo so nas prebivalci nadlegovali; hoteli so nam pobrati čevlje in monturo. Z ve-'iko težavo je to preprečil neki narednik. 5. maja zjutraj smo se pripeljali v Spital. Bila je ravno nedelja. Nalašč so nas vodili čez mesto. In tudi tukaj so ljudje pljuvali na nas. Slednjič so nas spravili na dvorišče nekega gradu, kjer je bilo že nekaj naših. Ti so nam povedali, kako slabo živijo. 36 ur že nismo dobili jesti, pa mislite na ljudskošolske razmere v Velikovcu, tedaj vam rečemo sledeče : „Sedaj je tu še nekako vojno ozemlje. Zato imajo razne oblasti pravico, da delajo več ali manj po svoji glavi. Ko bodo meje določene, bodo nastale tudi pri nas normalne razmere. In takrat boste o takih krajevnih vprašanjih tudi vi odločevali." — Če pa vam morebiti ni prav, da se zdaj vaši otroci učijo _obeh jezikov, potem vas — pomilujemo. — Ako pa se ne strinjate z načrtom novega šolskega zakona, potem se vam ni treba razburjati : iz te moke ne bo kruha. Kakor v nobeni državi, tudi v naši še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Žalibog bi pa pri nas marsikaj bilo lahko bolje, kot je. Pomisliti pa moramo, da še ni bilo volitev in da vodijo zdaj držsvotvdi ljudje, ki se niso med vojno nič naučili. j Nič več nočemo biti sužnji! Kmetje in delavci! V stari Avstriji smo biii vkovani v težke verige. Bili smo hlapci gosposkih stanov. Kdor je le mogel, nam je delal krivico. Gospoda nam ni hotela dati prilike, tudi tukaj ni bilo za nas ničesar pripravljenega. Šele proti večeru smo dobili vsak mož eno smrdljivo kon-servo in košček kruha. Zvečer so nas vse nagnali v dve majhni, zaduhli sobi. V eni teh sob je bilo stranišče. Smrdelo je tako, da nam je kar sapo jemalo. Prostora je bilo komaj za 30 ljudi, nas je pa bilo okoli 20 Drugo jutro smo dobili eno šalo gorke vode, opoldan pa košček konjskega mesa, ki so ga „šparali" še od razpada Avstrije. Popoldan so prinesli kruh. Hlebec, ki je imel kvečjemu 1 kg, so razdelili med 5 ljudi, Tako se nam je godilo ves čas v Spitalu. Pa so nam pravili, da se nam bolje godi kot civilistom. Par dni smo še ostali v gradu. Naenkrat se zmislijo in nas preselijo v razrušeno opekarno. Tla so bila iz cementa, v oknih ni bilo šip in skozi streho je teklo na nas. Ležali smo 1 brez odej na golih tleh. Po noči nas je strašno zeblo. Stražili so nas samo „zanesljivi" ljudje. To so bili taki, ki I so nas vsak dan pretepali za prazen nič s puškinimi kopiti. Na vsako stran te podrtije so postavili strojnice. da bi se bili naučili kaj poštenega. Gospodje so dobro vedeli, da bomo ti n rajši prenašali vse krivice, čim bolj bomo neumni. Vihar svetovne vojne je razrušil staro Avstrijo. Na njenih razvalinah je nastala tudi naša država—svobodna in mogočna Jugoslavija. Kako smo se razveselili Jugoslavije! Upali smo, da bo v Jugoslaviji zasijalo solnce svobode tudi nam kmetom in delavcem. Žalibog je pa tudi v Jugoslaviji še nekaj gospode, ki bi nas rada komandirala, kakor nas je prej v stari Avstriji. Pa ne boš, Jaka, pihal kaše! V Jugoslaviji imamo večino kmetje in delavci, zato mora veljati naša beseda. Tega pa se ta gospoda boji. Da bi se to ne zgodilo, bi rada, da bi ostali kmetje in delavci še nadalje tako neizobraženi, kakor smo bili v stari Avstriji. In ravno zato hoče ljudsko šolo tako „zboljšati", da bi se ljudstvo še manj učilo, kot se je doslej. Vemo, da je med nami precej kmetov in delavcev še tako zaslepljenih, da bi jim bilo ustreženo s tem. Poskrbeti pa hočemo za to, da se jim bodo odprle oči. Tudi oni morajo priti do spoznanja, da je naša prava svoboda in lepša prihodnjost odvisna od naše izobrazbe. Ko so naši meseca junija zasedli Celovec, so nas Nemci hitro odpeljali v Marchtrenk pri Uncu. Upali smo, da se bomo tam bolje imeli. Pa zastonj ! Godilo se nam je še slabše. Zjutraj smo dobili črno smrdljivo vodo, opoldan kuhano solato, ali prežgano juho in hlebček kruha za pet mož. Zvečer spet tisto črno vodo. Dvakrat ali trikrat na teden smo dobili košček mesa. Mislil sem že, da ponesejo danes ali jutri moje kosti na pokopališče v Marchtrenku. Tam leži že 30.000 Rusov in Italijanov, ki se jim je tako dobro godilo v Avstriji, da so pomrli od lakote. 17. junija sva jo pa z nekim mojim tovarišem' pobrisala. Ušla sva na Češko. Čehi so nas lepo sprejeli. Dali so nam takoj potne liste za v Jugoslavijo. Peljala sva se čez Dunaj. Slišala sva od ljudi, kakšna lakota je v tem avstrijskem mestu. Iz Dunaja sva se peljala v Gradec in od tam čez Špilje v Ljubljano. Takoj drugi dan sem šel na grad. Videl sem, da imajo nemški ujetniki tako hrano kot naši vojaki, ki jih stražijo, medtem ko sem jaz v ujetništvu stradal kot pes. M.V. Stran 2. „KOROŠEC", dne 22. oktobra 19-19. Stev. 24. Iz cone B. Kakor psi v mirnega popotnika, se „Freie Stimmen" od 18. t. m zaganjajo v naše oblasti in lajejo nad našo državo, ker je v Grabštanju griža. Pobje, pometajte raje doma! V Warmbadu pri Beljaku, kjer se zbirajo vojaki, ki so bili v ujetništvu, strašno razsaja griža, pa ni ne zdravil ne zdravnikov ! Dne 18 t. m. je bil neki gospod iz Velikovca ob demarkacijski črti. Imel je priliko govoriti z ljudmi, in sicer z Nemci, ki žive onkraj demar-kacijske črte. Splošno so mu ti tožili, da tam ni več mogoče živeti in da vlada v Avstriji že popolna anarhija. Neka Nemka mu je rekla „Kaj vendar še čakajo vaši, da ne zasedejo tudi naših krajev (cone B)?"— To je tudi nam uganka! Gospodarske novice. Izvoz krompirja in drv. Na kolodvoru v Pliberku kar mrgoli ljudi, ki privažajo krompir. Namenjen je za Maribor in Ljubljano. Za ljubljanski magistrat pa nalagajo velike množine drv. — Se še spominjate, kako so nas strašili avstrijski hujskači,da ne bomo mogli nič prodajati, ker je pot v Celovec zaprta Umetna gnojila. V Šmihel pri Pliberku je dospel, kar cel vagon umetnega gnoja. Razdelil se bo samo med člane kmetijske podružnice. Bankerot, Te dni zboruje na Dunaja Narodna skupščina (avstrijski parlament). Medtem ko se poslanci posvetujejo, kako bi obvarovali Avstrijo bankerota, je Nemčija avstrijski bankerot že priznala : banke v Nemčiji ne sprejemajo več avstrijskih kron. Zasebniki pa plačujejo za avstrijsko krono po 20 pfenigov. Zamena kož za usnje. Kakor sino izvedeli, dabijo lahko kmetje pri trgovcu Potočniku v Slov. Gradcu za kože usnja. Cena kož za kilogram okroglo 24 K. Avstrijska krona v Švici. V Švici plačujejo za avstrijsko krono samo še 5 vinarjev in pol. Olje za velikovški okraj. Za velikovški okraj so dospeli v Sinčo vas trije sodi olja. Usnarjl. Ker nekateri nemški stro-jarji iz osebnih koristi ne jemljejo kož v strojenje, naj se Narodnemu svetu v Velikovcu javijo usnjarji, ki bi to prevzeli ! Kruh v Velikovcu. Tujci, ki prihajajo v Velikovec, se ne morejo načuditi, da se v vsej Jugoslaviji ne prodaja slabši kruh, kakor ravno pri nas. Kdo je tega kriv? Pliberk. Tukaj se deli čebelni sladkor, ki ga dobe člani čebelarske podružnice. Razposlal se je tudi že drugim podružnicam velikovškega okraja. Kdor ni član, ne dobi nič. Dopisi. Grebinj. Dne 12. t. m. je bil tu shod, katerega se je udeležilo par sto ljudi, med njimi tudi več Nemcev. Govorilo se je zlasti o valuti v Avstriji in o agrarni reformi. G. inžener Božič je pojasnil zborovalcem, da so vse dosedanje pogodbe, ki se tičejo Helldorffo-vega posestva, razveljavljene in da boao imele veljavno moč le one pogodbe, ki jjh bo sklenil s strankami g. Božič in ki jih bo potrdilo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani. Povedal je tudi, da so na primer na Hrvaškem že začeli deliti veleposestva baronov in grofov, da pridejo tudi naši kraji na vrsto, da pa razni „hecarji", ki hujskajo zoper našo državo", ne bodo dobili ničesar. Grebinj. V nedeljo 12. t. m. je bil ob 3 uri popoldne ženski shod v Narodnem domu. Kot govornice so nastopile gospodične Ant. Nograšek iz Sv. Jakoba, Tilka Huter, Lizi Navadnik in učit. Kuglič. Navzočih je bilo nad 70 žena in deklet. Pri shodu so bili tudi gg. okrajni glavar, dr. Kotnik in dr. Kerschbaumer. Vsein govornicam so prisotne navdušeno ploskale. Po shodu je bila predstava in petje. Dvorana je bila nabito polna, ravno tako stranske sobe, veža in stopnice. Opaža se, da ima slovensko ljudstvo za take prireditve veliko zanimanje. Veselica je dobro uspela, za kar se moramo zahvaliti posebno tržaškemu pešpolku in g. organistu Modriču. Gč. Haimburger je solospev prav dobro pela, g. Orel je izvrstno posnemal slepca in cigana; „Mornarja" je izborno pel g. Planinšek. Ne smemo pozabiti gč. sestri Ručigajevi, ki sta nad vse dobro predstavljali mater in hčer v „Rudcčem Sarafynu". Tudi igralci „Me-saline" gč.Tilka Hutar, Ručigajeve, Defar, Semulič in Sardoč so pokazali svojo umetnost. Ženski odbor je prav častno rešil svojo nalogo. Le neumorno naprej po začrtani poti. Dolgo brdo pri Grebinju. Dne 8. t. m. straži ob meji vojak Markič. Približajo se mu avstrijski orožnik in par vojakov. Kaj jih je privedlo do našega vojaka? Nič druzega nego glad. Vsi so prav milo beračili kruha in tobaka. Šmarjeta pri Pliberku. V nedeljo 12. t. m. sta nas obiskala g. nadučitelj Močnik in visokošolec g. Urbane. Pripovedovala sta nam o političnem in gospodarskem položaju v naši državi in v falirani Avstriji. G. nadučitelj je prinesel s seboj kar cel kup nemških časopisov in nam prebiral iz njih, kaj da se godi v Avstriji. Kmetje, z združenimi močmi na delo, da bodo tudi zaslepljenci spregledali! Šmihel pri Pliberku. V nedeljo 12. t. m. smo po stari navadi zopet obhajali „Katarinske". Gospod Dobovišek nam je v zelo poučnem govoru povedal, kako se godi ljudem v Avstriji. Lahko sino Bogu hvaležni, da nimamo nič več opraviti z njo! Labod. Dne 12. oktobra t. 1. je bila na ljudskem taboru v Labodu sprejeta sledeča resolucija: 1. Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo naši armadi, ki je v zmagoslavnem pohodu osvobodila naš slovanski Korotan, posebno našemu prvoboritelju in narodnemu organizatorju generalu Maistru s prošnjo, da nudi tudi nadalje svojo pomoč Korošcem in privede slovenski narod do končne in častne zmage. 2. protestiramo proti krivični delitvi Koroške, da je ostala vsa beljaška okolica pod tujim jarmom. 3. odločno ugovarjamo, da se ima ostali del Korotana šele potom plebiscita priklopih Jugoslaviji. 4. Zahtevamo Celovec in našo Go-sposveto brezpogojno za—se, ki je tudi naravna meja slovenskega ljudstva. 5. Zahtevamo plebiscit tudi za Goriško, Trst, Dalmacijo in Reko. Dokler se to ne zgodi, se ne moremo . nikdar sprijazniti z našim južnim sosedom Ita-ljanom. 6. Poživljamo narodno predstavništvo v Beogradu in vse politične stranke, da se zavedajo, v kako obupnem položaju se nahaja naša mlada država, ter opustijo strankarski boj, ki nas vodi v pogubo. Grebinj. V sredo 8. t. m. je ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Poljanko, knjigovodja Helldorffovega veleposestva. Njegove zemeljske ostanke so položili k večnemu počitku v petek 10. t. m. ob štirih popoldne. Zastopniki vseh tukajšnjih uradov so se udeležili pogreba in n« ta način izkazali rajnemu zadnjo čast. Ob odprtem grobu je zapelo pevsko društvo „Nanos" nagrobnico. Pokojnik je bil blagega in vobče priljubljenega značaja. Bodi mu žemljica lahka! Njegovi gospe naše iskreno sožalje! Grebinj. V nedeljo 12. t. m. se je vršila na tukajšnjem trgu ob 9. uri dopoldne velika slovesnost, kakoršne tukajšnje prebivalstvo še ni doživelo. G. vojni kurat Lendovšek je bral sv. mašo, katere se je udeležil ves tržaški bataljon in mnogo prebivalstva od blizu in daleč. Po sv. maši je g. vojni kurat s krasnim govorom pripravil vojnike k slovesni prisegi. Besede prisege so vojniki odgovarjali glasno in razločno in raz njihovih lic se je bralo veliko navdušenje za našo državo. Po prisegi je zadonela iz vseh grl pesem „Lepa naša domovina", da je odmevalo po vsem trgu. Nato je zapelo pevsko društvo „Nanos" še več krasnih narodnih in umetnih pesmi. Galicija. Pogovarjal sem se pred nekaj dnevi z nekim voznikom, ki sem ga slučajno uošel na cesti. „No, kako vam gre?" ga vprašam. „Odkar smo v Jugoslaviji, prav dobro," mi pravi ves vesel. „Zdi se mi, kakor da bi bil na novem svetu in ne več na Koroškem. Če pridem na štacijon (postajo), najdem tam prijaznega slovenskega uradnika; če pridem na davkarijo, na glavarstvo ali na sodnijo, povsod „se po slovenje marnja" in povsod me sprejmejo kot brat brata. Ubogo ljudstvo v Avstriji strada, tu pa imamo hvala Begu dovolj živeža. Srečni smo, da smo v Jugoslaviji." — Kdo bi mogel trditi, da mož nima prav? Stev. 24. „KOROŠEC", dne 22. oktobra 1919. Stran 3. Franju Malgaju v spomin. Dragi ■ Franjo! Četa, ki stoji danes pred Tvojo krsto, je bila 2. maja tega leta na pohodu proti ogroženemu Dravogradu. Ko ; je udarila ura polnoč, Ti je četa iz j lastnega nagiba prisegla, iti s Teboj v boj za dom in staro pravdo. Ni trajalo dolgo in prisega je postala dejanje. Združeni s peščico bratov Srbov smo se 6. maja postavili s Teboj dobro oboroženemu sovragu v bran. Okrog naših ušes so žvižgale nosilke smrti, a mi smo videli Tvoj pogum, Tvoje junaštvo in pevajoč smo pošiljali sovražniku smrtonosne pozdrave. Ob 3B0. uri popoldne smo dobili povelje se umakniti, in to je bila Tvoja usoda. V Tolstovr-Škem gozdu Te je čakala žena-smrt. Oster strel in Tvoje srce je nehalo biti. Zapustil si nas, razšli smo se, a Tvoj duh nas zopet združi. Franjo, glej četo, ki stoji danes 24. oktobra pred Tvojimi zemskimi ostanki! Hotela je osvoboditi zemljo, ki je pila Tvojo kri, zemljo, kjer se bodo vzgajali junaki Tvojih načel: „Vse za dom in staro pravico, vse za svobodo." Hoteli smo, in osvobodili smo jo! Dragi Franjo! Tvoji zemski ostanki nas zapuščajo, kliče jih zemlja, kjer si zagledal luč sveta, kjer Te je mati učila ljubiti svoj tlačeni narod. Počivali bodo tam doli pri Št. Juriju, Tvoj duh pa ostane med nami. Tvoj duh nam bo zvezda Treh kraljev, ki nas v doglednem času popelje tja doli ob Jadran. Franjo, prosi Kralja vseh kraljev, naj zapove, da se vzdignemo vsi in osvobodimo narod, ki še danes vzdihuje v tlačanstvu in ivrosi osvoboditve. S solzami v očeh, kar sicer ne pristoja vojaku, se poslavljamo danes od Tvojih zemskih ostankov. A duh Tvoj ostani večno med nami! Slava Tebi! V imemu Malgajevih vojakov Rajko Kotnik. Miklavčevo. Dne 8. oktobra je že poročal „Korošec", da mi je koncem septembra t. 1. požar popolnoma uničil gospodarsko poslopje. Da ni pogorelo tudi hišno poslopje in živina, je zasluga požarnih bramb iz Sinče vasi, Doberle vasi in Galicije ter orožništva sosednjih postaj. Vsem požarnim brambam, g. župniku iz Žitare vasi, g. orožnikom in drugim gasilcem, ki so prihiteli na pomoč, izrekam svojo najsrčnejšo hvalo, da so me obvarovali še večje nesreče. Kat. Seifritz. Podsinja vas. Padla je padla slanica.. Odšla je od nas mlada duša Marjeta Malle. Odnesel je njeno nežno dušo prvi jesenski veter, ugonobila jo je prva slana. Neizmerno si prestala, mirno in vdano si nosila težko breme tolezni. In niso te pozabili prijatelji in znanci. Spremili so te do jamice tihe, bila jih je dolga vrsta žalujočih, ki so ti izkazali zadnjo čast. Pevsko društvo je zapelo zalostin-ke na domu in ob odpttem grobu, poslato ti je Še zadnji pozdrav — v srečnejši svet. Nemčurskn zagrizenost. Pred kratkim, je prišla v Zg. Trušnjah gosposko obečena gospodična na poŠto ter si je kupila nekaj znamk, da jih prilepi na razglednice. Ker ni imela drugega pri roki, jih je oslinila kar z jezikom, pri tem pa pripomnila: „Avstrijske znamke so slajše (österreichische Marken sind süsser). Kaj sem hotel? Pogledal sem jo in vprašal:. „Od kod pa pridete, gospodična?" Iz Celovca, pa grem obiskat sorodnike v Velikovec. Ko sem to slišal, sem ji rekel: »Kaj ne, gospodična, jugoslovanska jajca in maslo in druga jedila so pa boljša od nem- ških !" Rekla ni nič, postala je rdeča ter naglo izginila iz urada. — V Avstriji samo znamke ližejo, da jih že tako dobro poznajo. Pri nas tega ni treba! Obirsko. Dne 5. oktobra se je vršilo tudi na Obirskem pred cerkvijo lepo zborovanje. Govorila sta g. doktorand Ivan Sadol-šek in g. nadučitelj Klavora iz Žel. Kaple. G. Sadolšek je lepo razložil gospodarske in denarne razmere v Nemčiji in jih primerjal z našimi. Avstrija bo morala plačevati toliko vojnih dolgov da bo prišlo na osebo 8000 do 10.000 kron plačila. Ako bi prišli Obirci pod Avstrijo, bi morali plačati več kot 2 milijona kron dolga. G. naduč. Klavora je vzpodbujal ljudstvo, naj po vzgledu Goričanov ljubi svoj slovenski jezik in svojo domovino. Svaril pa je pred izdajstvom narodnosti. Št. Primož v Podjuni. Izobraževalno društvo „Danica" je tu priredilo dne 12. t. m. ljudski shod. Govorila sta g. notar Zevnik iz Doberle vasi in g. nadpoštar Ravnihar iz Ško-cijana. Obisk je bil za naš kraj jako d«**%! -v flrwiimu;« I. - M. JRiuii»««!. WUIcwvwo»