Novoletni pogovor z Jožetom Ostermanom, predsednikom MK SZDL Ljubljana
S tako socialistično zvezo še nismo zadovoljni
Že v navadi je, da v uredni-štvih Ijub!Janskih občinskih glasil ob novem letu povabi-mo h pogovoru ersega od emi-nentnejših predstavnikov na-šega mesta. Za letošnji inter-vju smo zaprosili predsednika mestne konference S2DL Lju-bljana Jožeta Ostermana; po-vod za odločitev sta bili dej-stvi, da je letošnje leto volilno jleto socialistične zveze, hkrati pa je prav SZDL tista organizacija, ki ob novih družbenih gibanjih in tudi za-radi kriznih razmer, dobiva drugačno podobo in pomen. Jože Osterman se je Ijubezni-vo odzval naši prošnji. Z njim so se pogovarjali uredniki Slavko Gerlica iz Naše skup-
nih stvareh mislijo. To se je dogajalo na raznih shodih, pa tudi na drugih krajih. S tem, da smo bili soorganizator, smo dali afirmativni značaj tudi ta-kim vrstam politične dejavno-sti, tako da se je prostor de-mokracije le nekoliko odprl, nekoliko profiliral, čeprav ne morem reči, da je že oblikovan. Zdi se, da smo v otroški fazi demokracije; dostikrat se po-govarjamo o imaginarnih stva-reh, bistveno pa nam uhaja. Jaz sem prepričan, da vsa po-litična struktura ni uspela za-grabiti problema inflacije tam, kjer bi ga morala.
Letos smo dobili še proble-matičen antiinflacijski pro-gram, na katerem ni mogoče
motivacijo. Ce pa bi ta gibanja prevesili v pozitivna, bi bil to izjemen uspeh.
Ali taka SZDL, kot jo ima-mo, zadovoljivo obvladuje razmerc na območju petih Iju-bljanskih občin? Ali dovolj dobro zajema vse tiste intere-se, ki se v zadnjem času poja-vljajo med občani, kot na pri-mer mirovna in ekološka gi-banja, verska vprašanja ...
Mislim, da s socialistično zvezo, tako kot jo imamo, ne moremo biti zadovoljni. Dosti-krat se pokaže, da krajevne konference izredno pomanjk-Ijivo delajo, ali pa sploh ne de-lajo. Tako je na primer za Beži-gradom kar nekaj krajevnih konferenc, ki niso imele letne
hosti, Niko Isajevič iz Dogo-vorov in Vera Vogrinčič iz Javne tribune, prispevek pa je za objavo pripravila Darja Juvan.
Od pomladi ste predsednik MK SZDL. V tem letu je dejav-nost socialistične zveze bolj živahna kot običajno, tudi zato, ker je to volilno leto or-ganizacije. Kaj vi menite o delovanju socialistične zveze v Ljubljani?
Zagotovo je lanski rezultat referenduma v Ljubljani ena od poglavitnih značilnosti življe-nja v tem letu v našem mestu. Tu je bila socialistična zveza precej izpostavljena; tako je ob referendumu ia še spomladi vladala v njej kot tudi v vseh njenih frontnih delih precejšnja apatija političnega vzdušja. Temu se je pridružil še za-ostren materialni položaj, saj so trendi slabši kot so bili, re-cimo, zadnjih dvajset let, in to seveda niso ugodne razmere za uspešno delo.
Vendar so navzoči tudi dobri znaki. Mislim, da smo odprli nekatere probleme Ljubljane tudi širše, na način, ki daje Iju-dem nekoliko več možnosti, da sami povedo, kaj si o določe-
graditi družbene klime. Politič-ni delavec seveda zdaj ne more skupaj z drugimi viti rok in kritizirati vlado, ampak tnora nekaj »potegniti« skupaj. Z za-dnjimi ukrepi je nadaljnjih dvaj-set odstotkov Ljubljančanov prišlo na nivo revščine. ki je grozljiva tudi zato, ker človeka sili, da se posveča vprašanjem preživetja in zato ne more no-bone misli nameniti drugim stvarem. Če kdo misli, da je mogoče v takem ozračju nabi-rati točke v smislu razvoja, se seveda moti.
Vsekakor smo v naših pro-gramskih usmeritvah zapisali, da bomo doslednc izpeljevali antiinflacijski program in sproti opozarjali, če se bo pokazalo, da na nekaterih področjih za-deve ne gredo dobro; v takih primerih bomo predlagali tudi spremembe. Če pa se bo zgo-dilo, da te ne bodo upošteva-ne, bomo zahtevali odgovor-nost, hkrati pa se zavedali tudi svoje lastne. To zveni dra-matično, je pa v tem času edi-no logično. Tukaj vidim sociali-stično zvezo zlasti kot moralni faktor, ki bi lahko zaustavil ne-gativna politična gibanja, zla-sti tista, ki zadevajo vzdušje in
programske seje, tudi drugje v Ljubljani bi se našla katera, izjema je le Center, kjer so vse krajevne skupnosti izpeljale konference. Ponavadi tam, kjer KK SZDL ni, delajo sveti in skupščine, toda to je daleč od tega, da bi taka krajevna skupnost zadovoljivo odražala interese Ijudi. Obenem pa je tudi obratno; vse več je admi-nistrativnega urejanja stvari in zmeraj manj je možnosti za pametno, poglobljpno delo so-cialističnezveze.
Kaj narediti? Če bo ZK uresničila nekatere svoje skle-pe in aktivirala svoje člane na terenu, bi to lahko bilo jedro, ki bi izpostavilo nekatere oblike dela. V krajevni skupnosti bi lahko v okviru SZDL zbrali krog Ijudi, ki pa ne bi smeli biti le komunisti, saj bi v tem pri-meru šlo za podvajanje osnov-ne organizacije. Z angažira-njem širšega kroga Ijudi bi pre-mostili nekatere težave, vzpo-stavili kontrolo javnosti nad tem, kar se dogaja in dosegli, da bi javnost tudi bila udeleže-na pri nekaterih odločitvah.
Omenili ste družbena giba-nja. Mislim, da socialistična zveza deloma že zajema te in-
terese in jim tudi daje podporo. V večini teh gibanj gre za zani-mive, afirmativne interese, ki širijo poglede na socialistično samoupravno birokracijo, se-veda pa ni vse zlato, kar se pojavi. Družbena gibanja stvari v načelu postavljajo pošteno, radikalno, imajo pa premalo sposobnosti, da bi objektivno pregledala realne možnosti razreševanja, zlasti finančne, in nekatere nujnosti, ki se po-javljajo na takem prostoru, kot je Ljubljana.
V zadnjem obdobju so pri sprejemanju različnih pro-storskih dokumentov vse po-gostejša »upiranja« krajevnih skupnosti. Prihaja do neso-glasij med krajevnimi skup-nostmi in občinskimi upravni-mi organi. Taki primeri so bili v krajevnih skupnostih Polhov Gradec, Bizovik, Preska ... Ali je to znak, da je bila soci-alistična zveza pri sprejema-nju dolgoročnih prostorskih dokumentov premalo navzo-ča? Ali naj v takih primerih občinska SZDL »potegne« z občinskimi upravnimi organi ali s krajevno skupnostjo?
Prostorski dokumenti so odraz dveh činiteljev; prvi je ta, da se je izredno okrepila eko-loška zavest, kar je dobro, vendar s tem nismo imeli v to-likšni meri opravka, ko smo snovali dolgoročne in srednje-ročne plane. Drugi faktor je na žalost vse večje lokalistično obnašanje in zapiranje vase, kar je posledica manjših mate-rialnih možnosti in manjših so-lidarnostnih občutkov. V vsaki krajevni skupnosti so proble-mi, ki jih nekateri poskušajo »odlagati« zunaj meja KS. Mo-ram reči, da mnogi pogojujejo uspešnost svojega političnega dela v KS prav z razrešitvijo teh prostorskih zadev. Žal je res, da je to eden od kazalcev uspešnosti krajevne samo-uprave v očeh Ijudi. Tako pri-haja do »upiranja« krajevnih skupnosti, čeprav vsako upira-nje še zdaleč ni problematično in neupravičeno.
Glede kamnoloma Hrasteni-ca v KS Polhov Gradec mislim, da imajo krajani deloma prav, saj je eksploatacija tega kam-noloma skrajno neodgovorna, tehnološko problematična in razdiralna za naravo. Skrb vzbuja dejstvo, da je nezaupa-nje prišlo do take ravni, ko kra-jani ne marajo verjeti niti tega, da bi bilo mogoče s primernim ureditvenim načrtom kamno-lom  postopoma sanirati. Lju-
bljana tak kamnolom potrebu-je, zato je bolje sanirati tega, ga izkoriščati, dokler je mogo-če, nato zapreti rano, kot pa na nedotaknjenem obmcčju od-preti nov peskokop. Treba je uvideti, da Polhograjčani ne žive le v svoji krajeni skupno-sti, marveč z delom svojih inte-resovtudi vLjubljani.
Primer čistilne naprave v Zalogu, ko je krajevna skup-nost Zalog oblikovala svojo ekspertno skupino in na sija-jen način izvedla ekspertizo dala zelo veliko tehtnih pripo-mb, ki so bile tudi upoštevane, tako da je zdaj prišlo do sogla-sja, je zgled, ki bi ga morali po-skušati uveljavljati kjer se le da. Če se bodo problemi še nadaljevali in če se bo izkaza-lo, da so strokovna vprašanja v upravnih organih nedogledno ali pomanjkljivo izpeljana, bomo v SZDL morali intenziv-no razmišljati o ustanavljanju neodvisnih skupin za preuči-tev določenih zadev.
Pri sprejemanju dolgoročnih prostorskih načrtov je sociali-stična zveza bila premalo na-vzoča; vsi smo bili premalo pri-sotni, ampak kot sem že rekel, okološka zavest je takrat bila bistveno manjša kot je danes. Ali naj občinska SZDL »po-tegne« upravnimi organi? Jaz mislim, da bi morala biti nev-tralna. Je pa to težko storiti, tudi zato, ker je ta organizacija ena od porabnic občinskega proračuna, pa tudi tekoči opravki potekajo na nekih osebnih ravneh, zato se je člo-veško težko distancirati. Je pa treba najti prostor, kjer naj se razgrnejo vsi argumenti, potem pa »stisniti« za vrat občinsko upravo afi pa človeka, ki je za to odgovoren.
Vendar vnaprej soditi, da imata politika in občinska uprava negativen oziroma nasprotujoč odnos do razreše-vanja prostorskih vprašanj, je neumnost. V upravnih organih je ekološka zavest prav na ta-kem nivoju kot v krajevnih skupnostih, zato mislim, da je treba graditi na zaupanju. Raz-voj Ljubljane je treba zagotovi-ti, sicer bomo že čez nekaj let nazadovali.
Problemi na področju komu-nale, prometa, ekologije so v Ljubljani veliki. Najbrž nas bo teplo to, da referendum za IV. samoprispevek ni uspel. Te probleme bomo poskušali re-ševati z majhno akumulacijo, ki je na voljo. Številke kažejo, da so vprašljive celo štiri glav-ne naložbe: Žale, deponija smeti, čistilna naprava in sa-nacija Toplarne. To, kar zdaj delamo, ni sanacija, je krpanje in stagnacija, tega pa smo se v Ljubljani, ko smo se odločali o samoprispevku, premalo zave-dali. Če bo šlo tako naprej, bomo Ljubljano v naslednjih dvajsetih letih morali razselje-
vati, saj so življenjski pogoji tu skrajno neugodnosti.
Čeprav ste na to vprašanje deloma odgovorili že v prejš-njih odgovorih, naj ga vseeno postavimo: kateri bodo glavni poudarki dale socialistične zveze v Ljubljani prihodnje leto?
Zniževanje inflacije, reševa-nje razvojnih in infrastruktur-nih zagat bodo glavni poudarki dela. Prav infrastruktura bo v prihodnjih letih zagotovo v os-predju našega zanimanja. Lju-bljana ima določen družbeni standard, vendar se še vedno razvija, rastejo naselja, infra-struktura pa je pravzaprav blo-kirana. Poglejte: prispevek 0,5 odstotka je strahovito slabo podpisan - samo okoli 53 od-stotkov -; veliko podpisnikov tudi še ni poravnalo svojih ob-veznosti. Iz tega prispevka naj bi adaptirali ali na novo zgradili 21 objektov. Očitno je, da je bilo vse skupaj napačno plani-rano. Dejstvo je, da ta program ne bo realiziran, in to bo y Lju-bljani eden glavnih političnih problemov v prihodnjih letih. Bežigrad hoče dokončati zdravstveni dom, pričet iz sa-moprispevka; človek to sicer popolnoma razume, a tu so nekatere nujne potrebe, na primerfužinska šola ...
Problematična je tudi na-daljnja obnova gradu, sanacija srednjih šol... Najbrž vam je znano, da nam bo v srednje šole »vdrlo« tisoč dijakov več kot zdaj, in to ob dejstvu, da že zdajšnje stanje rešujemo s pri-zidki in kontejnerji. Tako pa je le v Ljubljani, kajti v drugih srednješolskih centrih se po-pulacija po obsegu ne veča, pravzaprav se praznijo, in to na račun Ljubljane. Nesmotr-nost v organizaciji šolske mre-že glade prostora plačuje zdaj Ljubljana. Ureditev tega vpra-šanja bo zahtevna naloga za širši slovenski prostor.
Program interesnih dejav-nosti med mladimi se krči. Vir zanje so vedeli predvsem v združenem delu, kar je v pre-teklosti dejansko tudi bilo, vsaj v občini Šiška, zdaj pa se tudi ta vrata zapirajo. Vpraš-Ijivo je že uresničevanje os-novnega programa. Drugo pa je, da usiha volja do Ijubitelj-skih dejavnosti v kulturi. Pri nas je to izredno razvejano, ampak zdaj tudi tistega mini-muma denarja, ki jim je bil za-gotovljen, ni več.
Kar se tiče mislim, da so vsa društva koristna, so pa različ-ne vrste in se je treba do njih tudi različno obnašat. So dru-štva, ki je njihov osnovni na-men nastopanje; so kvalitetna in nadomesčajo v nekem smislu ponudbo poklicnega gledališča, kjer ga ni. So pa tudi društva, tudi zaradi spo-sobnosti igralcev in možnosti, ki jih imajo, ki so namenjena
predvsem notranjemu bogate-nju tistih, ki v njih delajo. Pre-pričan sem, da pri teh ne bo mogoče tako pristopit le finan-ciranju kot pri prvih, ki izkazu-jejo neko kvaliteto, ampak bodo morali za raznimi oblika-mi članarine več prispevati k temu, da bodo to lahko še na-prej počeli. Če je v njih res prava Ijubezen do kulture, jim to ne bo težko.
Kar zadeva mladino, imate popolnoma prav. Po moji logiki je investicija v mladino najbolj-ša naložba. Ker so te interes-ne dejavnosti, če jih gledamo v okviru družbene bilance, marginalne vsote, bi jim morali dati absolutno prednost. Mis-lim, da je v tem času krize nuj-no, da je v ospredju ravno mla-dina. Naš svet za družbeno-ekonomski položaj žensk, ki še posebej občuti te težave, je že sprožil pobudo za sekcijo,
ki naj bi jo prav o teh stvareh organizirali drugo leto spomla-di in se tu pogovorili o delova-nju teh tako imenovanih mej-nih dejavnostih kot tudi še o keterih drugih stvareh.
Na koncu našega pogovora še tradicionalno vprašanje: kaj bi našim bralcem zaželeli ob vstopu v novo leto?
Kot vedno ob takih priložno-stih bi jim zaželel veliko uspe-hov in čimveč zdravja. Zaželel bi tudi, da bi vsaj ob koncu leta to vse bolj pešajoče Ijubljan-sko gospodarstvo pokazalo boljše rezultate glede akumu-lacije. Upam tudi, da se bomo v tej deželi pametno pogovorili okrog nove ustave, kar je za nas vse zelo pomembno, in da bomo dobili ustavo, ki bo moti-virala za boljše ddelo in ohra-nila zaupanje v to državo.