IZPdlP IN Zfiioziio VOP5fv'0
!	Namililo tiskamo	f
s ^	S	(•
\l	v Ljubljani	..	\l
V	V
^	priporočamo za izvrševanje vseh	^
^	tiskarskih del, kakor kupčijskih tis-	V
V	kovin, časopisov, knjig, tiskovin za	W
^	urade, hranilnice in posojilnice,	w
^ sporede, vizitnice, kuverte i. t d
\r	V
*"•	Točna postrežba po zmernih cenah.
v	Telefon	št.	185.	vi
_________________________.ar
Sprejema naročila na vse časopise in revije.
Narodna knjigarna
in trgovina s papirjem Ljubljana - Prešernova ulica 7
priporoča	°2.
9 šolske in vse druge knjige, vsakovrstne šolske, pisarniške in razne druge potrebščine.
Trgovske knjige vedno v zalogi.
KOLEDAR
(Vestn i k:)
■= XXXIII. =
šolske Družbe sv. Cirila In Metoda
v Ljubljani
za navadno leto
1919.
—^—
Izdalo in založilo vodstvo.
V Ljubljani.
'1'lslc »Narodne tiskarne", 1918.
,C, 33* 5£*/, &
~y \ k „ '<
OboolLfOlZ
Leto 1919
je navadno in ima 365 dni (med temi 65 nedelj in praznikov po starem štetju); začne se in konča se s sredo.
Začetek leta 1919.
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo.
Godovinsko število.
Zlato število ....	1 | Rimsko število ...	2
Epakta ali lunino kazalo XXIX Nedeljska črka ... E Solnčni krog ....	24	| Letni vladar: Solnce.
Letni časi.
Začetek pomladi 21. sušca.	I Začetek jeseni 23. kimavca.
Začetek poletja 22. rožnika.	| Začetek zime 22. grudna.
Znamenja za lunine premene.
Mlaj © Prvi krajec j) Ščip ® Zadnji krajec (
Solnčni in lunini mraki leta 1919.
Leta 1919. bosta solnce dvakrat, luna pa enkrat mrknila; v srednji Evropi se bo videl le mrak lune.
1. Popolni solnčni mrak se prične 29. vel. travna ob 11'33 dopoldne in neha ob 4-44 popoldne. Ta mrak bo viden v Južni Ameriki, v Afriki in južni Arabiji.
2. Delni lunin mrak se prične dne 7. listopada ob 7'11 zv. in neha 8. listopada ob l-29 zj. Ta mrak bo viden v Evropi, Aziji, izvzemši vztočno, Afriki in Ameriki.
3. Solnčni mrak v kolobaru se prične dne 22. listopada ob 1*14 popoldne in neha ob 713 zvečer. Ta mrak bo viden v Srednji Ameriki, v Angliji, Španiji, Franciji, v severni Italiji in severni Afriki.
Državni prepovedani časi.
Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, na Telovo in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna.
•: j§§ PROSINEC * JANUARIJ
&0Rs&----------------— -------------
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 g	Sreda Čet. Pet. Sob.	Novo leto. Obrez. Gsp. Makarij, op.; Zlatan. © Genovefa, dev.; Slavimir. Tit, šk ; Dobromir.	Beležke.
3 4			- Tqr- -
Ko je bil Herod umrl. Mat. 2.			
5 6 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	V osmini N. L. Grozdana. 3 kralji ali razgl. G. Darin. Valentin, šk.; Svetosiav. Severin, op.; Bogoljub. Julijan m ; Nikosava. ]) Pavel, pušč.; Dobroslav. Higin, p. in.; Božidar, op.	'
121etni Jezus v templju. Luk. 2.			
12 13 14 15 16 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	1. po razgl. G. Bodigoj. Veronika, d.; Bogomir. Srečko Nol.; Neda. Maver, op.; Radoslav. Marcel, p.; Tmislava. @ Anton p.; Ratislav. Sv. Petra stol v R.; Vera.	
0 ženitnini v Kani Gal. Iv. 2.			
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2.poratgl G. Ime Jezusa. Fab. in Seb.; Živojin. Agna, d. m.; Janja. Vinko,m.; Sviloj. Zaroka M. D.; Voliica. Timotej, šk.; Milisiava. ( Izpreob. Pavla; Kosava.	
Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8.			
26 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	3. po razgl. G. Polikarp, šk. Ivan Zlat., c. uč.; Dušana. Julijan, šk ; Dragomil. Fran Sal. šk.; Gorislava. Martina, d.; Desislav. Peter Nol, sp ; Divna.	
		Dan vzraste za 1 uro	i min.
	Dan je dolg 8 ur 26 min. do		9 ur 27 min.
SVEČAN ★ FEBRUARIJ
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	Beležke.
1	Sob.	Ignacij, šk.; Budimil. ©	
0 Gospodovi ladjici. Mat. 8.			—npn~
2	Ned.	4. po razgl. G. Svečnica.	
3	Pon.	Blaž, šk.; Boj m ir.	
4	Tor.	Andrej, sp.; Daroslav.	
5	Sred.	Agata, d. m.; Jagoda.	
6	Čet.	Doroteja d. m ; Zalimir.	-
7	Pet.	Romuald, op.; Malina. ])	
8	Sob.	Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag.	
O dobrem semenu. Mat. 1L			
9	Ned.	5 po razgl. G. Apolonija.	
10	Pon.	Solastika, d.; Vojmil.	
11	Tor.	Adolf, šk.; Dobrana.	
12	Sred.	Evlalija, m.; Zvonimir.	
13	Čet.	Kalarina Riči, d.; Vrativoj.	
14	Pet.	Valentin, muč.; Cvetna.	
15	Sob.	Favstin in Jovita; Ljubosl.®	
0 delavcih v vinogradu. Mat 20.			
16	Ned.	70nica. Julijana, d.	
17	Pon.	Donat, m.; Vesela.	
18	Tor.	Simeon šk.; Dobrana.	
19	Sred.	Julijan, sp.; Bratomil.	
20	Čet.	Elevterij, m.; Dragovan.	
21	Pet.	Maksimilijan, šk.; Miloslav.	
22	Sob.	Stol sv. Pet. v A.; Gojslav.	
Prilik		a sejavcu in semenu. Luk. 8.	
23	Ned.	60nica. Peter D. (	
24) Pon.		Matija, ap.; Vladoj.	
25) Tor.		Valburga op.; B udomir.	
26	Sred.	Marg Kort.; Nikna.	
27	Čet.	Leander, Šk.; Inoslav.	
28	Pet.	Roman op.; Rajko.	
SUŠEČ » MARCU
Hrvatsko: Ožujak.	Poljsko:	Marzec.
Češko: Bfezen. -^gr 31 dni. Malorus.: Mapeiib. Luž.-srb.: Nalžtnik.	Bolgarsko:	Mai>ri>.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
11	Sob.	Albin, šk.; Belin.	Beležke.
Je/.us ozdravil slepca. Luk. 18.			— Tipr-
2 3 4 5 C 7 8	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	SOnica. Milena. @ Kunigunda; Mislav. Pust Kazimir, sp. j Pepelnica. Danica. Fridolin, op.; Zvezda. Tomo Akv.; Košana. Ivan božji, sp.; Bodin.	
Hudobni		duh izkušal Jezusa. Mat. 4.	
9 10 11 12 13 14 15	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	1. postna. Frančiška R. ]) 40 muč.; Stana. Heraklij, m.; Radoja. f K v. Gregor L, p.; Božana. Rozina, vd.; Svetovid. f K v. Matilda, kr.; Desimir. f Kv. Longin, m ; Velislav.	
Jezus se		izpremenil na gori. Mat. 17.	
16 17 18 19 20 21 22	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2. postna. Hilarij in Tacijan. © Jedert, dev.; Budim r. Ciril Jeruz.; Slavoljub. Josip, ž. D. M.; Zlata. Feliks in tov.; Vlada. Benedikt, opat; Tuga. Benvenut, šk.; Slavo.	
Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11.			
23 24 25 26 27 28 29	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. postna.Viktorin, m.; Dražisl. Gabrijel, v. a.; Družiljub. ( Oznan. M. D.; Predrag. Emanuel, m ; Srdan. [Rupert, šk.; Stanimir. Ivan Kap., sp.; Uma. Ciril, šk.; Branivoj.	
	Jezus	nasitil 5000 mož. Ivan 6.	
30 31	Ned. Pon.	4. postna (sredp.). Angela. Modcst, šk ; Mojmir. ©	
		Dan vzraste za 1 uro	47 min.
	Dan je dolg 11 ur 0 min. do		12 ur 47 min.
Dnevi		Gadovi in nedeljski evangeliji	
l	Tor.	Hugon, šk.; Mutimir.	Beležke.
2	Sred.	Fran. Pavl.; Gojmir.	
3	Čet.	Abundij, škof; Žarko.	
4	Pet.	Izidor, škof; Dušica.	
5	Sob.	Vinko F., sp.; Dabiživ.	
Judje hoteli kamenjati Jezusa. Ivan 8.			
G	Ned.	5. postna (tiha). Sikst, p.	
7	Pon.	Herman; Radivoj. ])	
8	Tor.	Albert, šk.; Viljenica.	
9	Sred.	Marija Kleofova; Liuban	
10	Čet.	Ezekijel, p.; Srčanica.	
11	Pet.	Dev. Mar. 7 žal.; Rada.	
12	Sob.	Zenon, šk.; Ljubomir.	
Jezusov prihod v Jeruzalem. Mat. 21,			
13	Ned.	6. postna (cv.). Hermenegild.	
14	Pon.	Just., m.; Jelača.	
15	Tor.	Helena, kr.; Gestirad. @	
16	Sred.	Turibij, šk.; Božislava.	
17	Čet.	Vel. čet. Anicet.	
18	Pet.	-j- Vel. pet. Apolonij.	
19	Sob.	Vel. sob. Lev IX.	
Jezus vstal od mrtvih. Mark. 16.			
20	Ned.	Velika noč. Vstaj. Gosp.	
21	Pon.	Vel. pond. Anzelm, šk.	
22	Tor.	Soter in Kaj.; Ljutomer.	
23	Sred.	Vojteh, m.; Dragislav. (	
24	Čet.	Jurij, m.; Jurislav.	
25	Pet.	Marko, ev.; Tugomir.	
26	Sob.	Klet, p.; Sekana.	
Jez. se prikazal pri zaprtih vratih. Iv. 20.			
27	Ned	1. povelik. (bela). Žita, d.	
28	Pon.	Pavel kriški; Slavica.	
29	Tor.	Peter, m.; Tankoslava.	
30	Sred.	Katarina S., d.; Samorad. ©	
		Dan vzraste za 1 uro 37 min.	
	Dan je dolg 12 ur 50 min. do		14 ur 27 min.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	1
1 2 3	Čet. Pet. Sob.	Filip in Jakob. ap.; Žiga. Atanazij, škof; Živana. Najd. sv. križa; Solnčarica.	Beležke.
			—infr
Jezus, dobri pastir. Iv. 10.			
4 5 G 7 8 9 10	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2. povelik. Florijan; Cvetko. Pij V., p.; Desirad. Ivan Ev. p. 1. vr.; Zdemir. Varstvo sv. Jos.; Stanislav. ]> Prik. sv. Mihaela; Budislav. Gregor Nac., šk.; Prvinica. Antonin, šk.; Dvorna.	
Jez. napovedal svoj odhod. Iv. IG.			
11 12 13 14 15 IG 17	(Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. povelik. Mamert; Ljerka. Pankracij, m.; Stojrnir. Servacij, šk.; Jasna. Bonifacij, ni.; Svetolik. Zofija, m.; Jaromira. ® Ivan Nep., m.; Mladena. Paškal, sp.; Dušoje.	
Jezus obljubil sv. Dnha. Iv. 16.			
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4/povellk. Fel., sp.; Mladica. Celestin, p.; Vitoslava. Bernardin, sp.; Milodar. Srečko Kant., sp.; Jelina. Julija, d.; Boža. { Deziderij, šk.; Milorad. Mar. dev., p. kr ; Cveta.	
Jezus o moči molitve. Iv. 16.			
25 2G 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	5. povelik. Urban, p. Filip Neri, sp.; Dragica, j g Magdalena P., d.;Volkašin.>.S Avguštin, šk.; Jaromir. )£ Krist, vnebohod. Maksim. © Ferdinand, kr.; Milica. Angela, d.; Bojslav.	
	Dan vzraste za 1 uro Dan je dolg 14 ur 31 min. do		16 min. 15 ur 4G min.
ROŽNIK * JUNIJ
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	
Jezus o pričevanju sv. Duha. Iv. 15.			Beležke.
1	Ned.	6. povelik. Juvcncij, m.		ii|u" ■■
2	Pon.	Marcelin, m.; Velimir.	
3	Tor.	Klotilda; Radoslava.	
4	Sred.	Fran Kar., sp.; Dika.	
5	Čet.	Bonifacij, šk.; Dobromil. J)	
6	Pet.	Norbert, škof; Milutin.	
7	Sob.	f Robert, so.; Bogomil, op.	
Jezus o		sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14.	
8	Ned.	Binkošti. Duhovo.	
9	Pon.	Bink. poned. Primož in Fel.	
10	Tor.	Marjeta, kr.; Dostana.	
11	Sred.	f Kv. Barnaba, ap.; Rusmir.	
12	Čet.	Ivan Fak., sp.; Hrvoje.	
13	Pet.	f Kv. Anton Pad.; Zorica.	
14	Sob.	f Kv. Bazilij, šk.; Zlatana.	
Meni je dana vsa oblast. Mat. 28.			
15	Ned.	1. pobink. Sv. Trojica; Vid.	
10	Pon.	Fran Reg., sp ; Dragimir.	
17	Tor.	Adolf, šk.; Tratomir.	
18	Sred.	Feliks in Fort., m.; Bodin.	
19	Čet.	Telovo. Gervazij in Protazij.	
20	Pet.	Silverij, pap.; Milava.	
21	Sob.	Alojzij, sp ; Vekoslav. (	
Prilika o veliki večerji. Luk. 14.			
22	Ned.	2. pobink. Aliacij; Miloš.	
23	Pon.	Cenon, sp.; Gostiniir.	
24	Tor.	Ivan Krstnik (kres); Janislav.	
25	Sred.	Viljem op.; Grlica.	
20	Čet.	Ivan in Pavel, m.; Hrana.	
27 Pet.		Srce Jezusovo; Henia. ©	
28 Sob.		Lev 11., p.; Zorana.	
Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15.			
29	Ned.	3. pobink. Peter in Pavel.	
30	Pon.	Spomin sv. Pav.; Predislav.	
Dan vzraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
lj Tor.		Teobald, pušč.; Bogoslav.	Beležke.
2 Sred.		Obisk. M. D.; Dragonama.	Tfi7'p
3 Čet.		Helijodor, šk.; Nada.	
4	Pet.	Urh, škof; Belizar.	
5	Sob.	Ciril in Metod, slov. ap. j)	
0 velikem ribjem lovu. Luk. 5.			
6	Ned.	4. pobink. Izaija; Domogoj.	
7	Pon.	Viligoj, šk.; Negoda.	
8	Tor.	Elizabeta, kr.; Milolika.	
‘J	Sred.	Anatolija, d.; Hvalimir.	
10	Čet.	Amalija, d.; Ljubica.	
11	Pet.	Pij 1., papež; Medo.	
12	Sob.	Mohor in Fort.; Draguška.	
0 farizejski pravičnosti. Mat. 5.			
13	Ned.	5. pobink. Marjeta, d. m. @	
14	Pon.	Bonaventura, šk.; Svobodin.	
15	Tor.	Henrik 1, ces.; Vladimir.	
16	Sred.	Dev.Mar.Karm.; Bogdan.	
17	Čet.	Aleksij, sp.; Držislav.	
18	Pet.	Kamil L., sp.; Miroslav.	
19	Sob.	Vinko Pavl.; Radoš.	
Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8.			
20	Ned.	6. pobink. Česlav, sp. C	
21	Pon.	Danijel, pr.; Olga.	
22	Tor.	Marija Magd.; Pribina.	
'23	Sred.	Apolinar, šk.; Brana.	
24	Čet.	Kristina, d. m.; Ratimir.	
25	Pet.	Jakob, apost.; Boljedrag.	
26	Sob.	Ana, mati M. D.; Jana.	
0 lažnivih prerokih. Mat. 7.			
27	Ned.	7. pobink. Pantaleon, m. ©	
28	Pon.	Inocencij, p.; Svetomir.	
29	Tor.	Marta, dev.; Dobrila.	
30	Sred.	Abdon in Sen.; Vitodrag.	
31	Čet.	Ignacij Loj., sp.; Jeleniča.	
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 2	Pet. Sob.	Vezi Petra, ap.; Dedomir. Pore.; Alfonz; Bojan.	Beležke.
			- nprir ■
0 krivičnem hišniku. Luk. 16.			
3 4 5 6 7 8 9	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	8. pobink. N. sv. Štefana, j) Dominik, sp.; Ljubačica. Marija Dev. snež.; Predobra. Izpreobr. Gosp.; Vlastica. Kajetan, sp.; Vidojka. Cirijak, m.; Godeslav. Roman, m.; Našemir.	
Jezus piakal nad Jeruz. Luk. 19.			
10 11 12 13 14 15 16	Ned. Pon. Tot. Sred. Čet. Pet. Sob.	9. pobink. Lovrenc, m.; Juriča. Tiburcij, m.; Bolemir. ® Klara, d ; Dobrogost. Hipolit in Kas., m.; Davola. f Evzebij, sp.; Dobrina. Vel. gosp. Vn. M. D. Rok, sp.; Nemira.	
0 farizeju in cestninarju. Luk. 18.			
17 18 19 20 21 22 23	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	10. pobink. Liberat; Radigoj. Joahim; Branislava. ( LudovikTol., šk.; Ljudevit. Bernard, op.; Žarka. Iv. Frančiška, v.; Mirjana. Timotej, m.; Ostrivoj Filip Ben.; Bogovoljka.	
Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7.			
24 25 26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	11. pobink. Jernej, ap. Ludovik, sp.; Dragorad. © Cefirin L; Perun. Josip K., sp.; Ljubidrag. Avguštin, šk.; Milogaj. Obglavlj. sv. Ivana Krst. Roža Lim., d.; Milka.	
0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10.			
3lj Ned.		12. pobink. Angelska. Rajko.	
		Dan se skrči za 1 uro	34 min.
	Dan je dolg 15 ur 3 min. do		13 ur 29 min.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1	Pon.	Egidij, op.; Mladin.	Beležke.
2	Tor.	Štefan, kr.; Miljeva. ])	Tjpn-
3	Sred.	Evfemija in tov., m.; Lepa.	
4	Čet.	Rozalija, d.; Nedamisel.	
5	Pet.	Lovr. Just, šk ; Nedeljka.	
G	Sob.	Hermogen, m.; Radonica.	
Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17.			
7	Ned.	13. pobink. Bronislava, n.	
S	Pon.	Mala gosp. Rojstvo M. D.	
9	Tor.	Korbinijan, šk.; Vsemir.	
10	Sred.	Nikolaj Tol., sp ; Rakita.®	
11	Čet.	Prot in Hijacint; Slaven.	
12	Pet.	Marijino ime; Večedrag.	
13	Sob.	Virgilij, m.; Zremil.	
0 božji previdnosti. Mat. G.			
14	Ned.	14. pobink. Pov. križa.	
15	Pon.	Marija 7 žal ; Svegoj.	
IG	Tor.	Ljudmila, vd.; Sodimir. (	
17	Sred.	f Kv. Lambert; Prvan.	
18	Čet.	Josip Kup., sp ; Sokolica.	
19	Pet.	+ Kv. Januvarij; Vitodrag.	
20	Sob.	f Kv. Evstahij; Morana.	
Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk. 7.			
21	Ned.	15. pobink. Matej, ap	
22	Pon.	Mavricij in tov., m.; Cellmir.	
23	Tor.	Tekla, d. m.; Slavna.	
24	Sred.	Marija D., reš. vj.; Sadivoj.	
25	Čet.	Kleofa, sp.; Uroš.	
2G	Pet.	Justina, muč.; Stojslava.	
27	Sob.	Kozma in Dam.; Radomira.	
Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14.			
28	Ned.	16. pobink. Venčeslav, kr.	
29! Pon.		Mihael, v. a.; Stojan.	
30 Pon.		Jeronim, c. uč.; Jekica.	
		Dan se skrči za 1 uro	38 min.
	Dan je dolg 13 ur 25 min. do		11 ur 47 min.
VINOTOK ★ OKTOBER 1^-f-
  -----------------------------------
Hrvatsko: Listopad.	Poljsko:	Paždziernik
Češko: Hijen.	31	dni. ^ Malorus.: »KojiuieHb.
Luž.-srb.: Winowc.	Bolgarsko:	Ohtojiophh.
Dnevi		Godovi in nedeljski evangeliji	
1 «)	Sred. 1 Čet. Pet. Sob.	Remigij, šk.; Semislava. Angeli var.; Miran. J) Kandid m.; Vitomir. Fran Ser.; Tegodrag.	Beležke.
3			— Iijirrr -
0 največji zapovedi. Mat. 22.			
6 C 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	17. pobink. Rožnoven. Brunon, sp.; Brunoslav. Justina, d ; Dragonika. Brigita, vd.; Dragosta. Dionizij, šk. m.; Svetina. ® Fran Borg., sp.; Stremil. Nikazij, šk.; Negoslava.	
Jezus ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9.			
12 13 14 15 IG 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	18. pobink. Maksimilijan. Edvard, kr.; Rosica. Kalist, p ; Sestrena. Terezija, dev.; Radislav. Gal, op.; Velena. ( Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica.	
	Prilika	o kralj, ženitnini. Mat. 22.	
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	19. pobink. Peter Alk., sp. Ivan Kanc., sp.; Raša. Uršula, d.; Stojslav. Kordula, d. m.- Zorislav. Ivan Kap. sp.; Živka. © Rafael, v. a.; Blagota. Krisant, m.; Zlatija.	
Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4.			
20 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	20. pobink. Evarist; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra. Simon in Juda; Mila. Narcis, šk.; Gradimir. Klavdij, m.; Vladika, f Volbenk, šk.: Srečko	
	Dan se skrči za 1 uro Dan je dolg 11 ur 43 min. do		42 min. 10 ur 01 min.
	Dnevi	Godovi in nedeljski evangeliji	•
1	Sob.	God vseh svetnikov. J)	Beležke.
{ Prilika o kraljevem obračunu. Mat. 18.			— uti"-—
2	Ned.	21. pobink. Just; Zdanila.	
3	Pon.	Verne duše. Vlktorin.	
4	Tor.	Karol Bor., Sk.; Dragotin.	
5	Sred.	Caharija; Savina.	
G	Čet.	Lenart, op.; Ratislav.	
7	Pet.	Piosdocim, šk ; Zdenka.	
8	Sob.	Bogomir, šk.; Nežir. ®	
Dajte ces., kar je cesarjevega. Mat.22.			
9	Ned.	22. pobink. Božidar, m.	
10	Pon.	Andrej, Av., sp.; Golobica.	
11	Tor.	Martin, šk.; Višnjica.	
12	Sred.	Martin p. m.; Davorin.	
13	Čet.	Stanislav K., sp.; Nevenka.	
14	Pet.	Serapiion, m.; Borislava. (	
15	Sob.	Leopold, vojv.; Volčiča.	
Jezus obudil Jairovo hčer. Mat. 9.			
10	Ned.	23.pobink. Edrnund; Veligoj.	
117	Pon.	Gregorij, šk.; Ljubava.	
i 18	Tor.	Odon, op.; Oliva.	
19	Sred.	Elizabeta, kr.; Jeli<ava.	
20	Čet.	Feliks Val., sp.; Vladiboj.	
21	Pet.	Darov. M. D.; Grmislav.	
22	Sob.	Cecilija, d. m.; Jezdimir. ©	
0 grozoti razdejanja. Mat. 24.			
,23	Ned.	24. pobink. Klemen, p. m.	
24 Pon.		Ivan kriški, sp.; Jeca.	
25	Tor.	Katarina, d. m.; Kolomir.	
20	Sred.	Silvester, op.; Zdcdrag.	
27	Čet.	Virgil, šk ; Vedrana.	
28	Pet.	Sosten, m.: Lelija.	
29	Sob.	Saturnin; Skoromir.	
O poslednji sodbi. Luk. 21.			
]30| Ned. 1		1. advent. Andrej, ap. ])	
		Dan se skrči za 1 uro	16 min.
	Dan je dolg 9 ur 57 min. do 8 ur 41 min.		
-Hfe GRUDEN » DECEMBER
	Dnevi	Gadovi in nedeljski evangeliji	
1; Pon. 2	Tor. 3	Sred. 4	Čet. 5j Pet. 6 Sob.		Eligij, šk.; Rajka. Bibijana, m.; Tihomir. Fran Ks., sp.; Drago. Barbara, d. m.; Velika. Sava, op.; Stojana. Nikolaj, šk.; Vladovita.	Beležke.
			Ul"' ~
Ivan Krstnik v ječi. Mat. 11.			
7 1 8 9 10 11 12 13	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2. advent. Ambrož; Veselin. © Brezm. sp. Mar. Dev. Peter For.; Savica. Melhijad, p. m.; Dražič. Damaz, p.; Gojica. Sinezij, m.; Široslav. Lucija, d. m.; Vitača.	
Ivan Krstnik pričeval o Kristu. Iv. 1.			
! 14 '15 i IG 117 18 19 20	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. advent. Spiridion, šk. { Kristina, d.; Cvetana. Evzebij, šk.; Jaronega. t Kv. Lazar, šk.; Strojslav. Gracijan, šk.; Ljubonega. f Kv. Nemezij, m.; Uglješa. f Kv. Liberat, m.; Boživoi.	
Ivan Krst. poklican v prorok. Luk. 3.			
i2l 22 23 24 25 26 27	Ned Pon. Tor. Sred. 6et. Pet. Sob.	4. advent. Tomo, ap. Cenon, m.; Zvezdana. © Viktorija, m ; Ozrislav. f Adam in Eva; Dunja. Božič. Rojstvo Gosp. Štefan, muč.; Zlatka. Ivan Ev., ap.; Pelislav.	
Simeon in Ana v templju. Luk. 2.			
28 29 30 31	Ned. Pon. Tor Sred.	Ned. pred nov. let. Ned. otr. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir. ]) Silvester, p.; Blažena.	
Dan se skrči do dne 22. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 5 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 25 min.			
Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic.
Leta 1919.
bodo slavile jubilej naslednje podružnice:
Kranjska:	Krško	in	okolica,	ženska.
Štajerska: Velenje.
Goriška:	Prvačina.
Prvačina, ženska.
Sežana in okolica.
Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1894.
C^/Z/ \YVg)
Poštne določbe.
Od 1. kimavca 1918 naprej so se zvišale razne poštne pristojbine.
1. Pisma: Za pismo do 20 gr se bo plačalo 20 vin., za za vsakili nadaljnjih 20 gr 5 vin poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 gr.
2. Poštne dopisnice: za navadno 10 vin, za dvojnato 20 v.
3. Zalepke: 20 vin.
4. Tiskovine: v prometu z Nemčijo, Ogrsko, Bosno - Hercegovino do 50 gr 5 vin., do 100 gr 10 vin., za vsakih nadaljnjih 50 gramov 3 vin. več. V inozemskem prometu ni nobene izpremembe.
5. Vrednostna pisma (zaprta) razven pristojbine (za težo) kakor pri priporočenili pismih za vsakih 300 K 10 vin. vrednostne pristojbine.
6. Poštne nakaznice: do50 K 25 vin., za vsakih nadalnjih 60 K 5 vin. več.
7. zavitki (se morajo v bodoče frankovani predajati): do 5 kg 100 vin., do 10 kg 220 vin., do 15 kg 320 vin., do 20 kg 420 vin. Za razsežne zavitke do 5 kg 1 K 40 vin., do 10 kg 3 K 20 vin., do 15 kg 4 K 70 vin., do 20 kg 6 K 20 vin ; za zavitke z označbo vrednosti sc plača vrednostna pristojbina 10 vin., za vsakih 300 K navedene vrednosti.
8. Nujno dostavljanje: nujnostna dostavnina v ožjem nujnostnem dostavljalnem okraju znaša 1 K za vsak zavitek in 60 vin. za vsako drugo pošiljko ; v daljnem nujnostnem dostavljalnem okraju 2 K brez razlike. Prebivalstvo se opozarja na ta zvišanja s pripombo, da se tudi tokrat ne določi nobena prehodna doba, tekom katere bi se morebiti za nezadostno frankovane pošiljatve pobirala samo navadna manjkajoča poštnina.
Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov
(veljavne od 1. oktobra 1916. I. nadalje vsled cesarske naredbe z dne 28. avgusta 1916. 1.).
Lestvica I. Kolek za menice.
Računčka nnrllana			Pristojbinski znesek	
			K	h
	do	100 K			10
čez 100	do	150 „				20
150	n	300 „		—	40
300	n	600 			—	80
600		900 		1	20
900		1.200 		i	60
. 1.200		1.500 			2		
1.500		1.800 			2	40
. 1.800		2.400 			3	20
„ 2.400		3.000 		4	—
„ 3.000		4.500 		6		
. 4.500	n	6.000 		8	—
Pri znesku čez 6000 K je plačati od vsak			ih nadaljnih	
3000 K po 4 K več, pri čemur se znesek pod 3000 K računa za polno vsoto.				
Lestvica II. Kolek za pobotnice, zadolžnice itd.
Računska podlaga		Pristojbinski znesek.	
		K	ll
	do 40 K 			20
čez 40	80 			—	40
80	120		—	60
120	200 			1	—
200	400 			2	—
400	600 			3	—
600	800 			4	—
800	„ 1.600 			8	—
. 1.600	. 2.400 			12	—
„ 2.400	. 3.200 			16	—
„ 3.200	. 4.000 		20	—
. 4.000	. 4.800 		24	—
Pri znesku čez 4800 K je plačati od vsak		ih nadaljnih	
16C0 K po 8 K več, pri čemur se znesek nod 1600 K računa			
za polno vsoto.			
Lestvica III. Kolek za pogodbe.
Računska n n rt 1 a n a		Pristojbinski znesek	
		K	h
	do 20 K			20
čez 20	40				40
40	60 „		—	60
60	„ 100 . 		1		
100	„ 200 		2		
200	. 300 „ 		3		
300	. 400 		4		
400	. 800 . 		8		
800	. 1.200 		12	_
. 1.200	. 1.600 		16	—
. 1.600	. 2.000 		20		
. 2.000	. 2.400 		24	—
Pri znesku čez 2400 K je plačati od vsak		ili nada	ljnih
800 K po	8 K več, pri čemur se znesek pod 800 K računa		
za polno vsoto. Kolek za račune. Od vsake pole je plačati: do zneska 20 K 			— K	2 v
čez 20 K	„ „ 100 		— M	10 „
„ 100 „	1000 			20 „
„ 1000 „			50 „
9m
A A
_S) 0000^0000 (9
A A
□□□□□□□□ janaaaDDaanDaaDaaannaDnaannDauanaananntjacjaaauaaaaaauaDuaaDaD □□aoaaaD a
O
Mal položi dar doniu na altar!
O
'‘Fale napis nosijo vžigalice
Družbe sv, Cirila in Metoda.
Kdor jih kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga izvršuje : ;	že osemindvajset let	:	:
Družba sv. Cirila in Metoda.
Pripomnimo, da ima družba sv. C in M. ! samo od teli vrst vžigalic dohodke. !
mmnnnnnnnrinnnnnnnnnnmamaamDLjmcmD
Narodnemu delu.
Ver*a, upanje, ljubezen.
Zasenčim si v zadnjih časih večkrat z roko oči, zaprem jih, kakor bi prišel jetnik, sedeč dolga leta v mračni ječi, kamor ni posijal nikoli solnčni žarek, ni našla vhoda nikoli blagoslovljena svetloba, nenadoma na jasni dan — zaprem oči, tako mogočna je svetloba, ki se je razlila čez našo domovino. Razlila se je nenadoma, nepričakovano, ko smo tavali slabotni, lačni in žejni te svetlobe, enega samega blagodejnega njenega žarka, po najhujšem mraku, ko smo sedeli že v smrtni senci, že vsi pripravljeni na smrt, pričakujoči jo eni vdano, drugi z upornim srcem, a z zvezanimi, brezdelnimi rokami, češ: »Pride, kar mora priti. Vse nič ne pomaga, kaj se bom branil in upiral!«
A glej, kakor bi se bil spomnil Bog hipoma, v posebno milostni uri najbolj ubogega, najbolj zapostavljenega in teptanega, najhuje trpečega svojega otroka. Pa je odprl nebo, širom, ne samo majhnega okenca, ni samo malo odgrnil zastora, malo odpahnil duric za linicami, kjer bi moglo komaj nekaj žarkov uteči doli na svet. Ne, na stežaj je odprl nebo, in razlila sc je luč nebeška čez našo zemljo, čez našo domovino, hirajočo, pojemajočo, že umirajočo.
In čudo božje, nismo se opijanili te luči, kakor se opijani čestokrat jetnik dneva, ko pride iz mračne ječe, da je ves neokreten in ne ve, kam naj krene, kam se dene. Ne, spoznali smo ob tej luči le, da živimo. Spoznali z radostjo, da smo močni. In spoznali, v kako žalostni temi smo blodili mnogo let.
In ob tem spoznanju so nanovo oživele v nas: vera, upanje in ljubezen, to troje. Največja pa je zdaj naša ljubezen, ker najbolj nam potrebna. Zakaj te je bilo najmanj med nami. In zato smo bili tako stari, zato smo hirali, veneli, umirali. Mladost ljubi. Njena pravica je to, njen blagoslov, dasi često tudi njeno gorje. A tudi njeno življenje je v tem, njen polet, njen ogenj, ki vse ožarja in razžarja. Kdor pa ljubi, upa. Zakaj.prežalostna, pre-
bridka je ljubezen brez upanja. Ljubiti pa ne moremo, če ne verujemo v to, kar naj ljubimo ...
Zrem nazaj na polpretekle dni in se vprašam začuden: Kam smo bili vendar vrgli našo vero, upanje in ljubezen, kdaj smo jih zapravili, kako in zakaj? Vero v svojo moč; zaupanje v lastne sile, upanje v veselejšo, svetlejšo bodočnost, ki si jo ustvarimo s temi silami; ljubezen, ki ne išče sebe, svoje časti, svojih koristi, ki gori le za ljudstvo, teptano in begano, ki plamti tem više in žarkeje za rodno zemljo, za mater domovino, čim bolj majhna je, čim huje zaničevana... Kdaj smo jih vrgli iz srca, to troje, da jih je bilo tako neusmiljeno malo med nami? To je bilo gorje: eni so jih .prodajali za kako službo, drugi za zveneč, a v resnici zelo prazen naslov, tretji za trenutno prijateljstvo mogočnikov; eni so jih zaženili, drugi zamožili. In taki so gasili vero, upanje in ljubezen še v srcih drugih, trgali jih iz src. Naj je le upal kdo med nami glasno izpregovoriti o naši moči, o žalostni naši preteklosti in sedanjosti, o lepši, solnčnejši prihodnjosti, ali ga niso opozarjali in svarili od vseh strani, z očmi, s prestrašenimi gestami, s skrbi-polnimi besedami: »Pst, pst! Nikar, za ime božje!«
Tako se je zgodilo, da je omahoval sčasoma tudi tak, ki je mislil nekdaj, v lepih mladih dneh, y dneh navdušenja in svetega ognja, da ima v sebi vere in moči, da bi gore prestavljal, cele dežele, vso domovino pregibal in preobražal. Pa je spoznal nekega jutra, ko se je prebudil s pusto, brenčečo glavo, da nima nič več vere, ne v se — kako, saj tudi spoštovanja nima več do sebe nikakega, in brez spoštovanja vera ni mogoča — ne v svoje ljudstvo, ne v našo sedanjost in ne v prihodnost. Spoznal je, da je starec, izžit, slaboten in bolan. In od tistega dne je rekel vsakemu, ki ga je hotel še kdaj ogreti, oživiti in navdušiti: »Name nikar ne računajte. Jaz ne morem več!«
Z vero pa se mu je zrušilo tudi zaupanje. Kaj hoče slabotnež z zaupanjem? Vase vendar ne more zaupati, ko pa vidi, da je trst v vetru, drhteča trava v potoku, pluto na morju. Ponesi me usoda, kamor ti drago — Bog s teboj! Ne zaupa bratom, ko vidi, da so slabiči kakor on, trsti, ki se nagibajo po vsakem vetru, se priklanjajo globoko in vdano pred vsako višjo močjo. A upanje izgubljeno, drevo posušeno. Kaj ima pričakovati, ko da
ga posekajo in vržejo v ogenj. Kaj naj zavzema po nepotrebnem prostor na zemlji božji!
Tako smo izgubljali zaupanje v svoje sile, pričakovali smo pomoči in rešitve le od drugih. In naslanjati so venomer le na druge, ali ni to suženjstvo? Kes, saj priznavamo, bili smo učenci sosednih ljudstev, drugih večjih narodov, ki so se razvijali pod mirnejšim nebom, pod srečnejšimi zvezdami. Ne tajimo, hvaležno priznavamo. A kje je pisano v božji in v človeški pravici, da bi moral ostati učenec — vekomaj učenec? Da bi moral vekomaj kriviti hrbet pod močjo, pod pestjo in palico učiteljevo? Je li že kdaj slišal kdo tako reč? Tedaj seve bi bilo vse upanje ničevo, nemogoče. — Res, bili smo otroci, pod jerobi smo bili. Mogočnejši so se nam za jerobe vsilili. In resnično, češče so nas tepli ti jerobi ko božali. A kje je določeno v božjih in posvetnih zakonih in pravicah, da naj ostane otrok na veke otrok, na veke pod jero-bom? Ne odraste li vsak in stopi pred jeroba in mu pravi: »Svoje pravice terjam!«
Misel na ta dan je lepo njegovo upanje v dneh trpljenja, v dneh poniževanja. In samo mi bi naj ne imeli tega upanja? Res, mnogi so nam govorili, da ga ne moremo imeti, da ga imeti ne smemo. Krivi preroki! —
In kaj je bilo z našo ljubeznijo? Najžalostnejše je to naše poglavje. O Bog, kam smo bili zabredli! Kaj so mislila naša srca, kam so gledale naše oči? S kakšnim strašnim prokletstvom nas je udarilo nebo — za kateri greh? sem se vprašal čestokrat poln grenkosti, za kateri greh? — da so še najboljši med nami oznanjali sovraštvo, pričakovali naše rešitve iz sovraštva, iz medsebojnega klanja? . . . Čudni so bili časi — ne pravim: bridki, zakaj za resnico trpeti, ni bridko — ko so nam lučali v obraz, ako smo klicali, svarili in prosili: »Kam, bratje, v tem sovraštvu, v tem boju? Komu koristi? Vsi poginemo ob tem. Ljubezen v srca, zakaj le v ljubezni je rešenje, le v ljubezni življenje« — pa so nam lučali v obraz očitanje: »Principe izdajaš!« — Utrujen v teh bojih sem sc večkrat vprašal: »Pa sta res sebičnost in sovraštvo močnejša od vse ljubezni?« A danes vem, danes izjavlja v pevajoči sreči srce: »Nista, nista!«
Kako žalostno je bilo pri nas. Kakšna zima je bila, polna mračnih senc, ki so branile očem in dušam raz-
gled, polna kvarljivih, strupenih, zavdalnih megel. Pa mnogi niti čutili niso, kako je mraz. Pa se niti zavedali niso, kakšno mrtvilo da leži nad nami.
Tedaj je završal čez nas vihar, kakršnega ne pomni naša zgodovina. Sama nebesa so ga poslala, da ne bi povsem shirali v tistih sencah in meglah. Poslala so ga močnega in strašnega, z bliskom in treskom, da je ječala in se vila v grozi in v bolečinah vsa naša domovina. Premetaval nas je, kakor premetava otrok v silni jezi svoje igrače. A slava nebesom, ta vihar nas je zdramil in zbudil. Saj če bi se sedaj ne bili zbudili, obupati bi moral nad nami sam Bog. Saj je pustil za to vršati in divjati ta orkan čez nas, saj je poslal zato toliko gorja našim srcem, toliko grenkosti našim dušam, da se zbudimo in začutimo, kako prihaja spomlad, kako prihaja nov čas.
In, Bogu slava, naš narod je umeval gorje. Odprl je oči in je videl veliko svetlobo, nebeško luč: prostost. Odprl je srca in se je začudil in je vzkliknil: Glej, iz trpljenja se nam je porodilo troje: vera, upanje, ljubezen. Iz najgrenkejše bridkosti je pognala najčudovitejša cvetka: cvetka samozavesti.
Zanimalo me je vsakikrat in vsakikrat sem stal zraven, kadar je palil doma oče proso. Vun na sredo dvorišča, daleč od hiše, da se ne bi vnela streha, če je veter raznašal perinje, je zanesel drcvenko ali mernik. Hlapec je prinesel obsežno šopo slame, jo zažgal in držal v drevenko. Oče, velik in koščen, vedno resen, se je razkoračeno, močno kakor vzidan in vkopan v zemljo, postavil ob drevenko in je počasi sipal proso v plamen. Tako je bilo seme skaljeno v žgočem ognju, da ne se-gnije brezplodno v zemlji, ampak da požene kal, vzbrsti, raste in rodi stoteren sad.
Tako je skalilo nas trpljenje in gorje. Sad bolečin pa je: moč!
Blagoslovljeno gorje, trikrat blagoslovljene vse krivice!
Blagoslovljen veliki naš petek! Zakaj iz tebe, glej, se poraja in vstaja cvetoča naša velika noč.
Aleluja!
In vendar — moralo je živeti nekaj vere in upanja v nas vse te težke dni. Vsaj v srcih mnogih. Zakaj kaj bi bili brez vere in upanja v tistih časih, v tistih dneh in nočeh, ki danes ne govorimo in ne pišemo o njih, a so v srca vseh, ki smo jih pretrpeli, vžgani s plamtečimi črkami? Ne čas jih ne izbriše, ne sreča, ne nesreča. Planite v srcih in ob svojem času bodo požgale barikade, s katerimi smo jim z močjo svoje volje zastavili pot, da ne buknejo na dan proti naši volji. Požgale bodo vse umetne ovire in zapreke, privrele in vzplamtele na dan in bodo tožile z glasom, ki bo segal do neba, do prestola Pravičnega in Vsemogočnega.
Kdaj pride ta naš dan, sodni dan? Kdo ve? A v nas živi vera in upanje, da pride, ker je v nas še vere in upanja, da še ni umria pravičnost, ki ob svojem času vse kaznuje in maščuje.
Moralo je biti nekaj v nas, da nas je držalo po-koncu in nismo klonili in obupali. A žal, bilo je le v izvoljenih srcih. V premnogih srcih pa je vse spalo.
A zdaj se je zbudilo v srcih vseh. In zdaj smo se spoznali: bratje. In zdaj smo se — vzljubili. In kdo nas bo ločil v naši ljubezni, v kateri stopamo strnjeni in močni solncu naproti, naproti odrešenju, naproti svobodi? . . .
Mladega orla, pravijo, vzeme oče in ga drži solncu naproti. Bo li gledal naravnost v luč, ali bo mežikal z očmi, ker mu je svetloba prevelika, premogovna, ga peče in slepi? Bo li povesil glavo pred njo? Naj samo me-žikne, povesi za hip glavo — izpusti ga oče, da telebne v globočino in se razbije na gorskih čereh: »Ta ni moj, ta mi je podtaknjen, slabič iz tujega rodu, iz tuje krvi, iz tujega gnezda.«
Narod moj, ali moreš pogledati v najlepšo luč, v najžarkejše solnce božje, v svobodo, ne da bi se ustrašil njene svetlobe in krasote? Ali moreš?
Čuj, od vseh strani domovine, iz vseh src, iz src mladenk in iz src naših žen, iz src omagujočih starčkov in celo iz src otrok, iz src mladeničev in mož, ki leže že štiri leta v blatu in v nesnagi in v trpljenju zakopov, ki zro smrti v oči dan na dan, a mislijo pri tem uro za uro sem v domovino, iz src naših, ki umirajo v tem hipu za domovino, celo iz src, ki že trohne pod rušo po vsem svetu, po širnih blatnih galiških poljanah, v prepadih
karpatskih, v dolinah in na gorah bratske Srbije, ki nam jo je naredilo jerobstvo brez srca in brez pameti neizprosno nasprotnico in sovražnico, od laške meje sem, iz Flandrije in Palestine, od vsepovsod slišim glas:
Moremo!
Mogočno, kakor valovanje morja, ko je dihnil čezenj dih božji, da se je urejevalo iz prvotnega kaosa in se zlivalo na svoje od vekomaj mu določeno mesto, šumi in buči ta beseda, spev naših src, od vzhoda do zahoda, od juga do severa.
Ali ni to čudo, znamenje od Boga, da hoče, naj živimo? —
In s tem, o bratje, je izpolnjena naša sveta stoletna pravljica, pravljica o kralju Matjažu. Zdaj, glejte, je postala življenje, postala resničnost: Matjaž se je zbudil, zbudila se je vsa njegova vojska, vstala, prijela za orožje.
Od mladih dni me je zanimala ta prečudna pravljica. Kolikokrat sem mislil nanjo, se trudil, da ji izluščim iz priproste zunanje lupine še kako novo globljo misel, ki nam je niso povedali v šoli, ki nisem še bral o njej, ne še o njej ničesar slišal. Pozneje sem si, v dneh žalosti, dušne osamelosti in potrtosti, ob pogledu na naše življenje, na prežalostne naše razmere, rekel večkrat: Saj smo si vse to le izmislili, da laže dremljemo in spimo. Kakor so kričali Judje: »Abraham, Abraham! Otroci Abrahamovi smo!« tako mi: »Kralj Matjaž! Kralj Matjaž! Ta nas bo rešil!« Sami pa se nismo zgenili, spali smo, robovali, da je bilo človeka sram in ga je gnjavil in davil srd in gnus. Pač je udaril kdo včasih z besedo kakor s kijem. »Zdrami se, dvigni se, sicer pogineš v suženjstvu!« Suženj je zazijal: »A, kaj pa? Ali res?« Pa je povesil glavo: »Bo že kralj Matjaž.« In že je spet dremal, dremal in spal. »Bo li do sodnega dneva tako? Ali nas je udarila jeza božja s tem najhujšim?« je kričalo dostikrat srce, vse ranjeno od žalosti, vse razjedeno od srda.
A zdaj, bratje, verujem in izpovedam: Resnično je živel kralj Matjaž, resnično je spal. V nas samih: naša moč, naše hotenje. A zdaj se je predramil, zdaj je vstal!
Raduj se, Alenčica, kraljičica; raduj se, ti Pepel-čica, princezinja zakleta, vedno in od vseh zasramovana in zametana, teptana kakor na vsem svetu božjem no-
bena; raduj sc, ti Trnjulčica, prelepa, zlatolasa, od vseli strani s trnjem zagrajena in zazidana, s krono- trnjevo opletena in ovenčana — ti domovina moja! Raduj se, zakaj glej, zbudil se je kralj Matjaž — blizu je tvoje odrešenje! Raduj se, zakaj glej, ljubljena si kakor na vsem belem svetu nobena. In ljubljena si od močnih! Glej, okrog in okrog stoje vitezi, nešteta množica, vsi v trpljenju kaljeni, ojekleneli v bojih in v bolestih, sklenjeni zdaj v nepremagljivo falango, vsi z veliko radostjo v srcu in vsi pripravljeni in odločeni in s trikrat sveto prisego zavezani:
Ali odrešenje naši kraljičini Alenčici, ali — smrt!
Ivan Teptani.
Spomin.
(Iz cikla .Pesmi mladeniča".)
Bela hišica na hribu in k nji bela pot, mlada deklica pred hišo kaj vas zrem povsod!
Šel tam mimo sem po cesti, videl tvoj smehljaj, šel sem dalje, v srcu mislil: Glej tu prvi raj I
Enkrat sem za hip te videl, tiho dalje šel, a spomin na te do smrti dušo bo ml grel.
Narodna.
Ptiček mali moj, daj, zapoj, zapoj o ljubezni, ki v srcu tli.
Česar jaz ne smem, česar jaz ne vem, spev povej mu tvoj, ptiček moj .. .
Deviza.
Naj slavlje množice te ne vpijani, zasmeh strupenih duš te naj ne rani, mož poštenjak na svojem mestu stoj, ne zlikovca, ne kralja se ne boj 1
Vzleti pod nebo in zapoj glasno, da te slišal bo fantič moj.
Ksaver Meško.
Iz življenja Podlimbapskega.
Leto 1917. nam je vzelo Frana Maslja Podlimbar-skega. Kot konfiniranec je nenadoma zadet od kapi legel v grob pod tujo rušo v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem. Nagloma je odšel na oni svet; izpolnila se mu je želja zabeležena v dopisu dne 29. sušca 1898: Pridi smrt, kadar hočeš; le dolge bolezni ne.
Slovenstvo je izgubilo s Podlimbarskim mnogo: izvrstnega pisatelja, čegar slovstveni izdelki imajo trajno vrednost — narodnega delavca, ki sicer ni nastopal kot govornik o slavnostnih trenutkih, a je porabljal vsako priliko za pospeševanje naših narodnih teženj — brambovca, delujočega na to, da nam ostane nedotaknjena naša narodna meja in ohranjena naša mladina — ljubitelja slovenske domovine, katero je prehodil že v mladih letih in je zlasti kot vpokojenec delal križem nje izlete, dokler ni gosposka ustavila njegovih korakov omejivši jih na petkilometrski krog ležeč daleč proč od slovenske zemlje — značajnika, ki ga nobena moč ni premeknila od mladostnih vzorov — mučenika naše narodne ideje. Tak biser nam je ugrabila vojna.
Fran Maselj je bil rojen dne 23. listopada 1852 v Spodnjih Lokah poleg Krašnje. Njegova rojstvena hiša stoji v bregu malo nad veliko cesto. Krašenjski učitelj in župnik sta nagovorila očeta, naj da nadarjenega Franceta v šolo. V jeseni 1865. je stopil Maselj v ljubljansko gimnazijo. O tem koraku mi je pravil na pogrebu prof. Antona Skubica to le: Z očetom sva odrinila zjutraj zgodaj, menda že ob dveh od doma; peljali so drva v Ljubljano; vrh drv sem se vozil jaz. Osem je že odbila, ko sva dospela na stanovanje. Vsa v strahu nama je povedala gospodinja, da se je sprejemni izpit pričel že ob osmih in da bom zamudil. Stekel sem, kar se je dalo, v šolo, stopil pred profesorja Skubica in se opravičil, ker sem prišel prepozno. Drugi učenci so že pisali. Skubic malo pomisli, potem me namesti v katedro in mi posebc diktira to, kar je bil drugim prej narekoval. Ko je bil v sedmi šoli po krivici počrnjen, je prostovoljno izstopil in
šel v vojake; potrjen je bil na tri leta. Meseca vinotoka 1872 je prispel k dragoncem v Maribor. Vojaška služba mu je bila težka; hrepenel je po svobodi in domovini. Dosluživši vojake je hitel na novega leta dan 1877 na jug. Glava mu je bila polna načrtov za delovanje v prid ljubljenemu narodu. Zato je iskal primerne službe; po-
Franjo Maselj Podllmbarski.
trkal tu, poprosil tam, ali zastonj. Za Maslja ni bilo nobenega mesta. Tudi namera, da bi nadaljeval nauke in se posvetil učiteljskemu stanu, se mu ni posrečila. Potrt se je vrnil v jeseni 1877 v vojaščnico. Čez dve leti je napravil izpit za častnika. Leta 1884. je postal Maselj poročnik, leta 1889. nadporočnik in menda leta 1895. stotnik. Bival je mtiogokod na Ogrskem in Avstrijskem,
v Bosni, na Tirolskem, v Terezinu na Češkem in naposled v Olomucu na Moravskem. Obzorje si je širil s či-tanjem klasičnih del raznih narodov in s potovanjem. Posetil je Benetke, Milan, Rim, Prago, Draždane, Mona-kovo, Berolin; potoval je mnogo po Češki in Moravski. Zelo je obžaloval, da ni videl Moskve in Carigrada. Ko je bil v jeseni 1905 superarbitriran v Krakovu, je prišel uživat davno zaželjeni pokoj v Ljubljano, odkoder je delal večkrat izlete, zlasti v svoj rojstveni kraj. V pokojni dobi si je ogledal Črno goro, Dalmacijo, Hercegovino in tretjič Rim. Jutranje ure je porabil za pisateljevanje. Roman »Gospodin Franjo«, v katerem je naslikal bedo naših bosenskih bratov po okupaciji, je postal Pod-limbarskcmu usoden. Častniško sodišče ga je zaradi njega obsodilo; dne 21. malega travna 1915 je izgubil Maselj častniški čin. Bridkost mu je senčila obraz, ko se je šalil: Moje zvezde svetijo sedaj nad Limbarsko goro. Nerad je slišal poslej, ako mu je kdo rekel stotnik. Izguba zvezd ni bila Maslju edina kazen; zadela ga je še druga, hujša: konfinacija. Posledica muk prebitih med preiskavo, ob obsodbi in v pregnanstvu je bila smrt dne 19. kimavca 1917.
Podlimbarskega je opisal profesor dr. Fr. Ilešič v Ljublj. Zvonu (1917 in 1918); predstavil nam ga je takega, kakršen je bil v življenju in v delih — spisih. Teh se je dosti nanizalo: od sonetov »Domovini« v Zori leta 1872. do poslednje nedovršene satire »Sv. Valentin in Pcregrin na potovanju«.
»Tvoj blagor — domovina — meni sreča j e e d i n a«, ta zlata beseda zapisana v prvem sonetu je vodila Podlimbarskega vse življenje. Ljubezni do slovenstva se je navzel v zgodnji mladosti. Vdihnila sta mu jo krašenjski župnik Varl in inštruktor rojak pisatelj Podmilšak Andrejčkov Jože. Priljubila sta mu slovensko knjigo. Kako je bila redka naša knjiga, ko je študiral Maselj. Zeljno smo postajali dijaki tedaj pred Giontini-jevo prodajalno opazovajc, ni li v izložbi kako novo slovensko delce. Maselj je zahajal pridno v licejsko knjižnico čitat; izposojal si je tudi knjige od prijatelja Frana Podkrajšeka; pa tudi sam mu je dajal svoje na posodo. Janežičev Glasnik, Čvetje, Mohorske knjige so imele v dijakih prehvaležne čitatclje; v njih in v naših srcih je kraljeval Jurčič. Kakor evangeljc nam je bila Trdinova
Zgodovina slov. naroda; z njo se je vtrjevala v nas narodna zavest. Prijatelj Harambaša mi je pravil, da je Maselj na stanovanju v Kolodvorski ulici tam, kjer je bila potem gostilna »pri angelu«, glasno čital sostanovalcem Trdinovo zgodovino. Neki dekli je tako ugajala, da jo je kupila od ujega, dasi ni znala citati. — Ogenj domovinske ljubezni je razpihalo čitanje jugoslovanskih pesmi o boju na Kosovem, o Kraljeviču Marku. Slovanske knjige —- hrvatske, ruske, češke — se je žarovito oklenil Podlimbarski. V pismu dne 24. kimavca 1888 obžaluje, da mu je bila do 30. leta neznana ruska knjiga. Temeljito se je seznanil s češko književnostjo, iz katere je prevel Zeyerjev roman »Jan Marija Plojhar«. Nikamor ni rajši zahajal nego v Prago. Opazoval je napredek češkega naroda, za katerem Slovenci tako počasi stopinje pobiramo. Iz Terezina je javil dne 11. svečana 1897: Pošljem Ti jeden sešit ilustracij »Letem českym svetem«, da vidiš, kako Čehi delajo, da širom čeških zemelj širijo poznanje domovine in spoštovanje do nje. — Ko je bival v Krakovu, je vzbudil njegovo pozornost veteran hodeč s skrabijco v rokah od kavarne do gostilne in proseč prispevkov za poljske obmejne šole.
Podlimbarski je nameraval delovati v domovini, ali njegovi ga niso sprejeli. Toda njegova ljubezen je bila večja,nego razžaljenje. Dasi ga je odvrnila od sebe, vendar je hrepenel po domovini. Želel je, da bi bil premeščen vsaj na njeno periferijo. Dne 5. kimavca 1897 je pisal iz Terezina: Tvoj zadnji list dobil me je vsega v upu in strahu. Meseca vel. srpana bilo je mesto rač. stotnika pri domačem 17. polku v Celovcu cele tri tedne prazno. Mnogo sem mislil o tem in sanjaril: kako bi bilo prijetno služiti pri kranjskih fantih, kako bi si vzel za služabnika kakega trdega Janeza, kako bi lahko že na vse zgodaj ž njim pokramljal slovenski, sprašuje ga, kakšno vreme je zunaj, kaj mu pišejo z doma in podobno, kako bi delal izlete po slovenskem Korotanu in dalje čez Karavanke . . . Živa je bila moja fantazija: vse sem premislil. In tri pisma sem pisal: dve v vojno ministrstvo, jedno Šukljeju. Kako sem slikal svojo bedo, da me je skoraj sram! Vse zastonj! V Celovec je nastavljen z vojaškim naredbenim listom nek Ceh iz Bosne.
Maselj je ljubil svoj domači zavičaj. Kadar je prišel na dopust, »je največ tičal v gozdih Limbarske gore, kar jih še ni uničila sekira ali pa vihar«. Kakor Gregorčič v pesmi, je opeval Podlimbarski kmetsko hišo v prozi: Bog te živi, kmetska hiša slovenska! Tvoji sinovi na tujem te ne morejo pozabiti. Kadar se	te	spominjam, vprašam te, ali si srečna	zdaj? . .	. Bog	te	nam
ohrani, ti jedini steber narodni!	Bog te	živi!	Bog te
živi! (Lj. Zv. IX. št. 6, str. 336).	Bratom	je bil	iz	srca
udan; imeli so od njega marsikatero gmotno korist. Po smrti so se marljivo pobrinili za njegovo zapuščino, ne pa za to, da bi se njegovi telesni ostanki prepeljali v domovino.
Podlimbarski je videl mnogo sveta. Kjerkoli je bil, povsod je iskal Slovencev. Največje veselje je bilo zanj, ako je na tujem nenadoma zaslišal slovensko besedo ali čul slovensko pesem. Poslednjo je strastno ljubil. Malo preden ga je konfinacija odtegnila iz Ljubljane, sva govorila o naših društvih, med njimi o Glasbeni Matici, kateri, je dejal, da hoče nakloniti večji dar, in pristavil: Morda bodo zapeli na mojem grobu; pa ne maram žalostink; »Naprej zastava Slave« naj zapojo!
Narodnim društvom je bil Maselj radodaren podpornik. Zlasti je uvažcval Družbo C. M. in ji večkrat na-klanjal denarne darove. Dne 5. grudna 1896 je naročal iz Terezina: Priloženo vpiši za Sv. Cirila in Metoda. Če že na vsak način hočeš objaviti, ne vpiši drugega nego T. M. dal petak ali podobno. Ko je jela Družba izdajati koledar, ga je veselo pozdravil: Kdaj pride C. M. koledar? Zeljno ga pričakujem (Olomuc dne 5. XI. 1903). Bil mu je brezplačni sotrudnik in objavil v njem naslednje članke: Kdaj sem se smejal (Vztočni darovi. Folinjska Madona. Pravičnost — 1905), Nekaj o Andrejčkovem Jožetu, Slovencem na tujem (1907), Spomin na Viljema Polaka (1909), Sinica (1918); poslednja je povzeta iz »Slov. lista« zato je dal dovoljenje pisatelj dne 29. vel. travna 1917 pišoč; Ponatisniti smeš vse, kar želiš, seveda tudi »Sinico«. Za leto 1907. je namenil C. M. koledarju potopis: Nekaj besed o novodobnih popotnikih in izlet na Cetinje. Ker je bil spis preobširen za koledar, ga je objavil »Slov. Narod«. Nagrado, zanj prejeto, je Podlimbarski podaril Družbi sv. C. in M. Znamenitega leta 1908. je postal Maselj družbeni pokrovitelj; nasled-
njega leta je plačal 200 K za obrambni sklad. Nekaj let je bil blagajnik C. M. šentpeterski podružnici.
Podlimbarski je bil jako naklonjen dijaškemu podpornemu društvu »Domovini«. Bil je delaven odbornik »Slov. Matice«, »Slov. pisateljskega društva« in »Bra-nibora«.
Maslja je dičilo usmiljeno srce. V vojakih in doma je rad pomagal siromakom.
Mnogo je mislil, a malo govoril. Čujmo, kaj je mislil nekoč sprehajaje se po slovenskih gorah: Sedaj (dne 22. VI. 1905) bivam v Rogaških toplicah in dosti hodim po okolnih hribih ter ogledujem cerkve in cerkvice, katerih je vse polno po Slov. Štajerskem. Pa si mislim: Koliko eneržije za idealne stvaritve je moralo biti v starih časih v našem ljudstvu, da je nagromadilo toliko lesa in kamenja na strmih hribih za božje hrame. Ali bi ne mogli duhovniki tudi danes vzbuditi v narodu podobne eneržije in navdušenosti za narodno stvar v cerkvi, ki bi nam za veke vtrdila naš obstanek? Saj to vendar ni ne-čimerna misel in želja! . . . Morda se zbude enkrat naši duhovniki in store kaj velikega za nas, saj edino oni imajo ljudstvo v svojih rokah kakor nihče drug.
Bistro si pogledal v prihodnost, nepozabni pobratime! in jo pogodil. Naši duhovniki — vsaj večina njih — so se zbudili in z njimi narod. Vsak dan je bliže doba, ko objame sreča tvojo ljubljeno domovino in se do pičice izpolni to, kar si ji prorokoval v II. sonetu (»Zora« I. 1872 str. 179):
Temota mračna te je pokrivala stoletja dolga, moja domovina!
Obsevala te sreče ni milina, ker tujcev peta te je zatirala,
Svobode svete nisi ti poznala, zijala ti propada je globina, železna ti pretila pest pogina, ko v nezavednosti si trdo spala.
Al zdaj sinov moči so se združile, moči, ki spon te bodo oprostile, katere te tak dolgo so žulile.
Svoboda Samova se bo vrnila, spet zvezda sreče bode ti svetila, ki tebi veke sem je temna bila.
I. V.
3*
Vinko Engelman — Egon Jezeršek.
V času, ko naš tako bridko izkušani narod potrebuje moči vsakega posameznika, je posegla smrt s svojo kruto roko med tržaškimi Slovenci po dveh narodnih delavcih, katerili izguba nam je nenadomestljiva. Nismo še preboleli udarca, ki ga nam je zadala smrt dr. Šav. nika, sta nas zadeli zopet dve nič manj kruti izgubi, Zroč na ta dva nova groba, sc zdi človeku, kakor da bi smrt namenoma iskala najboljših med nami — na bojišču in med onimi, ki so nam bili ohranjeni pred bojno vihro doma. 2e njiju poklic — bila sta oba učitelja na
C. M. D. šolah — jima je bil temelj intenzivnega narodnega dela med šolsko mladino. Nič manj neumorno pa je bilo njuno delo izven šole; da, njuno življenje je bilo neprestano žrtvovanje za napredek našega naroda. — Dne 14. listopada. 1917 je padel na italijanski fronti ob Piavi in umrl junaške smrti Egon Jezeršek, učitelj C. M.
D. šole pri Sv. Jakobu v Trstu, dne 10. svečana 1918 pa je po dolgi in mučni bolezni umrl Vinko E n g e 1 m a n, c. kr. učitelj na istem zavodu.
Vinko Engelman je bil kot sin nadučitelja rojen dne 3. prosinca 1881 v Starem trgu. Po dovršeni spodnji gimnaziji je prestopil na učiteljišče v Ljubljani, ki ga je dovršil leta 1902. Kot učitelj je služboval na to v Velikih Laščah nav Dolenjskem, nazadnje pa kot nadučitelj v Trnju pri Št. Petru na Krasu, koder je bil imenovan učiteljem na deško C. M. D. šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. Ta šola je bila takrat še v starem nemodernem poslopju, kjer ni bilo prostora za več nego 5 deških razredov. Engelman si je na vso moč prizadeval za napredek tega zavoda in se veselil, ko so se mu začeli otvarjati novi razredi in vzporednice, ne samo pri Sv. Jakobu, ampak tudi drugod v mestu. Da imamo danes v Trstu že tako razširjeno narodno šolstvo, je v nemalem oziru pripisovati delavnosti Engehnanovi. Koliko truda je pač imel.
preden se mu je posrečilo najti prostor za kako na novo otvorjeno vzporednico.
Vinko Engelman.
Skrbel pa ni samo za notranji razvoj C. M. D. šol, ampak je za Družbo neumorno deloval izven šole. Trst
je sicer tedaj imel mnogo C. M. D. podružnic. Pokojni Engelman je pa kmalu spoznal, da jili je za tako obsežno mesto, kot je Trst, premalo. Zahajal je tedaj v take dele mesta, kjer takih podružnic še ni bilo; začel je snovati pripravljalne odbore za nove podružnice in kmalu jih je imel Trst toliko, da je neki nemški list opozarjajoč na nje dejal, da je Trst v narodnem oziru podoben veliki trdnjavi, ki je okoli in okoli obdana in v sredini prepre-žcna s trdnjavicami in te trdnjavice so slovenske C. M. U. podružnice. Engelman je nastopal kot govornik na občnih zborih raznih C. M. D. podružnic ali pa kot predavatelj.
Poleg Družbe je deloval tudi v drugih narodnih društvih. Bil je odbornik polit, društva »Edinost«. — Ko je tržaško delavstvo prej politično večinoma združeno v okrilju socijalistične internacijonale v Trstu, začelo spoznavati in uvidcvati, da je tudi del slov. naroda, se je združilo v slov. narodni organizaciji, po kateri je dospela narodna zavest do najnižjih plasti slov. ljudstva. Pri ustanovitvi in začetnem razvoju tega društva je sodeloval tudi Engelman ter bil nato dalje časa tajnik osrednjega odbora »Narodne delavske organizacije«. Sodeloval je tudi na polju zadružništva. Bil je podpredsednik »Trgovske obrt. zadruge« in sodelavec pri črev-ljarski in gostilničarski zadrugi in pri drugih gospodarskih organizacijah.
Najbolj kruto je zadela Engelmanova smrt okraj Sv. Jakoba, kjer po pretežni večini prebiva naše delavstvo. Tn si je pokojnik s svojim prikupljivim vedenjem, veselo naravjo in vabljivo besedo pridobil srca preprostega ljudstva, ki se ga je zaupno oklenilo. Izvolili so ga za prvomestnika »Čitalnice« in njenega zbora ter za odbornika konsumnega društva. Najhuje je bil z njegovo smrtjo oškodovan »Sokol«, ki mu je bil Engelman starosta, Jezeršek pa voditelj. S pokojnim Jezeršekom sta skupaj ustanovila to društvo, skupaj delovala v njem in se skupaj veselila uspehov. Tako je postal med dobrim šentjakobskim ljudstvom Engelman duševni narodni in politični voditelj.
Preobložen z izvenšolskim delom je ipak deloval v šoli točno in vztrajno kot najvestnejši in najboljši učitelj in svojim tovarišem najndanejši drng. Starši, ki so hodili k njemu v šolo prašat zaradi otrok ali po ka-
kršenkoli svet, so se od njega vedno vračali potolaženi, zato je naraščalo zaupanje staršev in njihova ljubezen do šole.
Neizmerno se je veselil Engelman, ako je naša šola dosegla kako pridobitev. Leta 1908. je bil on med prvimi, ki jih je država imenovala c. kr. učiteljem. Ko se je ustanovil stavbeni odbor za novo šolo, je v njem sodeloval tudi Engelman in je bil neizrečno vesel, ko se je šola meseca vinotoka leta 1912. preselila v novo moderno stavbo.
Engelmana se je že leta 1913. lotila zavratna bolezen — kostna sušica. Sicer se mu je za nekaj časa zopet zboljšalo, pa se mu je bolezen zopet povrnila leta 1917. Še v postelji ležeč se je zanimal za vse važnejše narodne in politične novosti ter se o tem razgovarjal s svojimi prijatelji, ki so ga obiskovali. Odšli smo na počitnice, a on je bil še vedno v postelji. Šele v jeseni leta 1917. se mu je zdravje toliko zboljšalo, da je s težavo ob palicah hodil v kavarno čitat in se pogovarjat s svojimi znanci. Po novem letu 1918. je bolezen vidno napredovala. Vsaka zdravniška pomoč je bila izključena in tako je dne 10. svečana ob 10. uri dopoldne za vedno zaprl oči Vinko Engelman, ne da bi bil preje uzrl svobodo svojega naroda, kateremu v prid in blagor je posvetil vse svoje moči. Ko se je raznesla vest o njegovi smrti pri Sv. Jakobu, so tam vztrepetala vsa srca v neizmerni žalosti in boli. Prišel sem tedaj med one ljudi; sklonjenih glav in zamišljeni so zrli predse, kakor da bi bili izgubili svoj najdražji zaklad.
Kako silno je ljubilo tržaško slovenstvo delovanje tega vrlega moža, se je videlo na njegovem pogrebu, ki ga že več let v Trstu ni bilo enakega. V dopoldanskih urah, ko je večina ljudstva navezanega na delo, se je zbrala na ulicah in na trgu pred hišo nepregledna množica od najvišjih do najnižjih slojev. »Čitalničarji« so po zapeti žalostinki sneli društveno zastavo in jo ovili okoli krste, kot bi pokojnika še zadnjič hoteli ogreti s svojo iskreno hvaležnostjo in ljubeznijo. Nato pa so jo dvignili na rame in jo nesli do cerkve Sv. Jakoba. Ko so krsto po zopet zapeti žalostinki nesli mimo šolske mladine, so otroci glasno jokali. Na pokopališču se je ob odprtem grobu od njega poslovil tovariš Ferdo pl. Memmaycr, ki
jc pokojniku obljubil, da hočemo v bodoče tudi mi tatto ljubiti svoj rod in delati zanj, kakor blagi pokojnik; le tako bomo mogli nadomestiti izgubo, ki nas je zadela z njegovo smrtjo.
Egon Jezeršek je bil poklican meseca vinotoka leta 1911. v Trst na deško šolo Družbe sv. C. in M. pri Sv. Jakobu. Z možatim nastopom in neumorno delavnostjo si jc takoj pridobil srca vseli, ki so ga poznali. Rojen je bil dne 11. malega travna 1891 v Križih pri Tržiču na Gorenjskem kot sin tamošnjega nadučitelja. Po dovršenem 4. gimnazijskem razredu v Kranju je šel na ljubljansko učiteljišče, ki ga jc dovršil z odliko. Služboval je na večili mestih in bil iz Zaliloga pri Železnikih premeščen v Trst. Izboren telovadec je telovadni vaditeljski tečaj v Pragi dovršil z izvrstnim uspehom. Na češkem se je o tisti priliki navzel odločnosti in smotrene delavnosti. Neprestano je hrepenel po napredku v telovadbi. Prišedši v Trst je prevzel v šoli pouk telovadbe dečkov in deklic, ki se jim je takoj po kratki dobi poučevanja poznalo, da jih poučuje vešč vaditelj. Kolikorkrat sem ga obiskal na domu, sem ga vedno našel sklonjenega nad knjigami, ki je iz njih proučeval mladinske telovadne vaje ali igre. Poln mladeniškega ognja mi jc pripovedoval in razlagal, kaj je treba tu izpremeniti, tam popraviti, zopet drugod odstraniti, ker je škodljivo di-lianju, telesu i. t. d. Z vztrajnim trudom je preosnoval Jezeršek šolsko telovadbo s tem, da je vanjo uvedel terminologijo sokolske telovadbe. Za naraščaj je izdelal sam posebne proste vaje in jih tudi večinoma sam poučeval. Kot neumoren telovadec pa je tudi sodeloval pri vseh vajah članstva in se udeležil celo sokolske tekmovalne telovadbe v Parizu. Poleg Engelmana in drugih svojih tovarišev je bil soustanovnik »Sokola« pri Sv. Jakobu v Trstu, katerega telovadbo je večinoma sam vodil in tudi dosegel, da je kmalu po ustanovitvi to društvo nastopilo prvikrat v sredini mesta z javno telovadbo. Največje zadoščenje za svoje delovanje jc doživel Jezeršek dne 12. malega srpana 1914 na zletu tržaške sokolske župc na Opčinah. Tedaj jc največ po njegovem
prizadevanju nastopilo blizu 400 otrok sokolskega naraščaja. Bil je to nepopisen prizor. Kot bi zibal lahen veter
Egon Jezeršek.
zlatorumeno pšenico, iz katere se v godbenem taktu dvigajo glave živordečega maka, tako je valovala mlada
telovadeča množica. Marsikateremu očetu ali materi je zarosilo oko, ko sta uzrla v tem zibajočem se polju svojega otroka.
Ves jugoslovanski Trst je zrl lepšim časom nasproti. Tu pa trešči nenadoma v vse te lepe upe svetovna vojna. Tudi pokojni Jezeršek je bil poklican v vojake kot enoletni prostovoljec ter je bil že v enem letu imenovan praporščakom, leto pozneje pa poročnikom, (irozote vojne je okusil skoro na vseh avstrijskih bojiščih, v Galiciji, na Tirolskem, ob Soči ter bil večkrat odlikovan. Telovadca Jezeršeka niti vojaški stan ni uklonil. Zbiral je tudi kot vojak okoli sebe vrsto vzornih telovadcev ter z njimi ob raznih prilikah nastopal pred vojaštvom in častništvom. Po porazu Italijanov pri Kobaridu je sledil tudi Jezeršek sovražniku do Piave, kjer ga je dohitela kruta smrt. Čital sem nekoč, da preživi človek, ki mu je umreti nagle smrti, v zadnjih trenutkih še enkrat vse dogodke svojega življenja, ki so mu ostali v spominu. In Egon, ako je bilo tebi usojeno, da si po vseh groznih vojnih slikah v Galiciji, na Tirolskem, na Fajtem hribu, na Hribu sv. Gabrijela, ki so šle še enkrat mimo tvojega spomina, uzrl oni telovadni prostor, kjer sc je po lahnem taktu godbe zibalo klasje deklic, izmed katerih sc je prikazoval mak rdečili srajc in čepic dečkov sokolskega naraščaja, ki si mu ti vcepljal sokolsko idejo, ako si uzrl še enkrat oni solnčni dan in ono sliko v njem, potem je gotovo v mukotrpne poteze tvojega obraza dihnil tolažeč smehljaj, ki si z njim izražal, da nisi živel zastonj, ampak da bo seme, ki si ga zasadil v nežna mlada srca rodilo stoteren sad! Strla je kruta vojna tebe — ali misli, ki si jo vsadil v mlada srca ti — ne bo strla nikoli!
Ciril Petrovec.
Moja želja.
Kdaj, smrt, zglasiš se, — to mi je vsejedno, li prideš prej ali poznej, ko trudno mi oko zastreš za vedno po žitja tužni dobi tej.
Srce preveva želja mi edina:
Le srečnih še zazreti dnov,
ko prosta bodeš, moja domovina,
in rod tvoj — suženjski h okov!
Ko bom si v svesti, da bom odpočila v svobodne zemlje grudi se, se žeija zadnja bo mi izpolnila, tedaj, o smrt, ne mudi se!
Jadna mati domovina . . .
Jadna mati domovina dolge vrste zre grobov, bridko plače nad izgubo svojih ljubljenih sinov.
.Domovina, mučenica ti največja se mi zdiš. S tabo upam, da usodi kruti — skoro zadostiš.
Tisoči pa, po katerih
tvoje se oko solzi,
morali so v grob se vleči,
da z a moreš vstati t i! “
Manica Komanova.
Vojne in druge smrtne žrtve v vrstah D. C. |VI.
Grob sc za grobom vrsti . . . Vsako loto jih j c več: na bojiščih in doma. Mnoga mati bridko pogreša ljubljenega otroka, ki ga ji je iztrgala in pahnila v prerani grob svetovna vojna. Naša duhovna mati Družba sv. C. in M. jih je izgubila na stotine. Omahnile so roke, ki so ji prinašale darove; onemel je jezik, ki je navduševal rojake za njene vzvišene namene; otrpnilo je srce, ki je vtripalo za njo do poslednjega hipa. Legli so drug za drugim v grob: ti doma, ti v daljni tuji zemlji. Ohranimo jim hvaležen spomin! Nekatere izmed družbenih pokojnikov - ne vseli najdete omenjene v naslednjih vrsticah.
Just Venuti. Dne 6. velikega srpana 1917 je umrl v neki bolnici na Romunskem Just Venuti iz Rojana. Pokojnik je bil neustrašen bojevnik na narodnem polju. Bil je član narodnih društev, posebno pa se je trudil pri nabiranju darov za I). C. M. Za svojo narodno značaj-nost je moral okusiti trpkost temnice.
Vladimir Ravnikar je padel raztrgan od sovražne granate dne 7. kimavca 1917 na Gori sv. Gabrijela. Bil je vrl, naroden 22 letni mladenič s Čateža nri Zaplazu na Dolenjskem. Celo na bojišču ni pozabil naše šolske družbe; malo tednov pred smrtjo ji je poslal zbirko 80 kron.
Melhijor Dolenc je bil do začetka vojne nadučitelj v Železnikih. Kot tak je z veliko vnemo deloval pri vseli
narodnih društvih. Zbudil je v življenje ondotno C . M. podružnico ter bil izvoljen za predsednika. Padel je na italijanskem bojišču dne 6. kimavca 1917 na gori Sv. Gabrijela kot nadporočnik. Par tednov nato mu je sledila soproga Marija, istotako učiteljica v Železnikih.
Melhijor Dolenc.
Anton Črnko. Dne 29. kimavca 1917 je preminil v Limbušu pri Mariboru v 58. letu starosti vzor narodnega kmeta Anton Črnko, ki je bil celili 10 let podpredsednik ondotne C. M. podružnice. Bil je narodno čuteč in vztrajno delaven slovenski oratar, ki je v usodnem letu 1914. z drugimi obmejnimi Slovenci vred prestal kruto preganjanje zaradi svoje narodnosti. Med soobčani je
užival splošno zaupanje; bil je mnogo let cerkveni konkurenčni predsednik, prvi občinski svetovalec in od izbruha vojne načelnik krajnega šolskega sveta. Svojih 7 otrok je vzgojil v odločne narodnjake; pet čvrstih sinov je bilo v vojski, žal, da se dva pogrešata, a najstarejši je v vojnem vjetništvu. Pokojnik je goreče želel doživeti konec vojne, lepšo bodočnost svojemu narodu in vrnitev svojih sinov, toda zatisniti je moral oči, ko je bilo obzorje še čisto temno.
Anton Turnšek star. Dne 2. vinotoka leta 1917 je umrl v Nazarjih pri Mozirju ugleden veletrgovec Anton Turnšek v 69. letu starosti. Bil je svoječasno več let predsednik in skoraj vedno odbornik C. M. podružnice za Rečico ter pokrovitelj »B«. Pokojnik je bil mož kremenitega značaja in jako zaslužen za narodno probujo in gospodarski procvit Gorenje Savinske doline. Dasi samouk si je sčasoma pridobil visoko naobrazbo. Z veliko vnemo se je vdeleževal narodnega delovanja. Slovensko dijaštvo je izgubilo z njim zvestega prijatelja, ki se ga je kot član raznih korporacij in denarnih zavodov vedno spominjal ob sklepu letnih računov; pa tudi sam je imel vedno odprto srce in odprte roke za trpečega brata.
Olga Kovačičeva. Dne 19. vinotoka 1917. leta je preminila v begunstvu na Bledu gdč. Olga Kovačičeva iz ugledne narodne rodbine pri Sv. Luciji na Tolminskem. Pokojnica se je rodila dne 4. mal. travna 1881. 1. Njen oče je bil svoječasno deželni poslanec, sicer pa premožen trgovec in poštar. Pri izbruhu vojne z Italijo je vztrajala pokojna Olga vkljub granatam kot varovalka rojstnega doma do začetka malega srpana. Ko je bila hiša opetovano zadeta, se je preselila v Idrijo ob Bači, kjer so imeli trgovino do prisilne izpraznitve meseca velikega srpana 1917. leta. Olga pa je žc koncem leta
1916. odpotovala po opravkih na Hrvatsko. V Zagrebu je zbolela ter se zdravila v sanatoriju do Velike noči
1917. Ko je za silo okrevala, se je preselila na Bled k svoji sestri Almi omož. Maregovi, kjer je dokončala tek življenja. Pokojnica je bila, kakor vsa Kovačičeva rodbina, odločnega narodnega mišljenja in povsod delavna za narodni prospeh. Pri domači C. M. podružnici je bila od začetka marljiva tajnica.
Karola Brezočnika, voditelja mladine, knjižničarja bralnega društva, tajnika kmetski posojilnici, glavnega činitelja vseh slovenskih društev pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, neustrašenega narodnega obmejnega brambovca, ni več. Izobrazbo, dobljeno na nižji gimnaziji, v gospodarski šoli na Grmu in v zadružni šoli v Ljubljani,
Anton Turnšek.
je nadarjeni mladenič rabil zato, da vzbudi in navduši podravske rojake z veselicami, z igrami in s predavanji. Neumorno delavni Karol je izpodbil marsikatero potuj-Čevalno nakano naših narodnih nasprotnikov. Njihovo maščevanje ni izostalo. Za ča$a balkanske vojne so ga obdolžili veleizdaje, ali predrzni tožniki so bili osramočeni-; poštenjak Brezočnik je bil za nedolžnegai spoznan.
Vojna ga je potegnila v vojaško službo; bil je narednik računski podčastnik. V 11. soški bitki si je nakopal su-šico, ki mu je izpodnesla življenje. Dne 27. vinotoka 1917 ga je prejela vase domača zemlja. Rojen je bil dne 28. vinotoka 1885.
Olga Kovačičeva.
Dodatek črtici o Karolu Brczočniku. Karol Brezočnik se je mnogo trudil za C. M. podružnico v Št. Lovrencu nad Mariborom. Kakor poprej njegova blaga pokojna mamica (gl. Koledar I). C. M. 1916 str. 48) ženski, je po prc-osnovi načeloval Karol ondotni mešani podružnici. A. B.
Pavel Kavčič. V bojili blizu Asiaga je padel dne 11. listopada 1917 večletni blagajnik moške C. M. podružnice v Radovljici Pavel Kavčič, trgovec v Begunjah,
poprej vodja Homanove trgovine v Radovljici, rojen leta 1877. v Senožečah. Pokojnik je bil idealen, a tudi vedno požrtvovalno delaven rodoljub, soustanovnik in zastavonoša Sokola, član in sodelavec vseh narodnih društev. Kot navdušen narodnjak se je udeleževal vseh narodnih prireditev; ustrašil pa se tudi ni tihega, notranjega društvenega dela, kar je pokazal posebno pri So-
Karol Brezočnik.
kolu. Zabustil je soprogo in sina, ki se mu je rodil šele po smrti.
Anton Trstenjak. Dne 17. grudna 1917 je kratka bolezen pokončala slovenskemu narodu predragoceno življenje kontrolorja Ljubljanske mestne hranilnice, književnika Antona Trstenjaka, rojenega dne 10. veli-
4
kega travna 1853 na Krčevinah v Slovcn. goricah. Koliko jc storil pokojnik za naš narodni razvoj in napredek, o tem sc bo pisalo drugod. C. M. koledar, kateremu je bil Trstenjak sotrudnik — priobčil je v letniku 1910 marljivo sestavljen življenjepis Viljema Polaka — naj poudari njegovo veliko zaslugo, ker je kot večletni
&
Pavel Kavčič.
prijatelj imenovanega mecena nanj vplival, da jc oblago-daril v toliki meri Družbo sv. C. in M. in po njej šole, s katerimi se zabranjuje potujčevanje slovenske dece. On jc kot skrben vrtnar prilival cvetici, ki je vzklila v Polo-kovem plemenitem srcu, da je vzrasla in obrodila slovenstvu najobilnejši sad. Anton Trstenjak je znamenit
na našem narodnem obrambnem polju tudi zaradi stikov z ogrskimi Slovenci, ki jili je pogos torna posečal, proučeval in poznal, kakor noben drug.
France Sajovic, vreden sovrstnik Kavčiču, je istotako postal žrtev vojne. Rojen je bil leta 1871. v
Anton Trstenjak.
Srednji vasi na Gorenjskem; služboval je kot sodni ofi-cijal v Radovljici, in nazadnje v Novem mestu. Dasi državni uradnik, se ni nikdar bal kazati se odločnega rodoljuba, vedno in povsod je dejansko nastopal kot Sokol in član vseh narodnih društev. V Radovljici je bil
več let podpredsednik ondotne moške C. M. podružnice, mestni odbornik in član mestne hranilnice. Zaradi njegovega neuklonljivega narodnega značaja so ga žrtvovali vojaški službi, kateri je podlegel v neki bolnici v Uncu dne 22. prosinca 1918. Med vojno mu je umrla žena, a edini sin je prišel v rusko vjctništvo.
Fran Sajovic.
Pepina Gorišekova. Dne 23. svečana so izročili materi zemlji v Divači vzor narodne žene, soprogo železniškega pristava gospo Pepino Gorišekovo, rojeno Mahorčič, staro jedva 27 let. Da bi imeli Slovenci dosti takih ženskih bitij! Pokojnica je držala na svojih šibkih ramah malone vse narodno delo v Divači. Ondotni C. M.
podružnici je bila večinoma vse: predsednica, tajnica in blagajničarka. V najbolj kritičnih časih je ni pustila, da bi zaspala. Sama je zbirala člane doma in v okolici, sama je sklicala občni zbor, da je podružnica zopet oživela. Vsak narodni uspeh je štela za bodrilen žarek v svojem pojemajočem življenju. V zadnjih zdihih še je mislila na
!
Pepina Gorišekova.
ljubljeno šolsko družbo ter ji volila 500 K. Domačini, ki so ljubili in visoko cenili idealno Jožico, so vedeli, kako je treba delati v smislu pokojničinih želja ter so zbrali namesto venca 359 K za C. M. družbo.
Makso Berlisg. Dne 24. svečana 1918 je umrl v Žetalah na Spodnjem Štajerskem ugleden trgovec in c. kr.
poštar, načelnik posojilnice in krajnega šolskega sveta, občinski odbornik itd. Makso Berlisg, neomahljiv rodoljub. Pokojnik je bil več let delaven blagajnik C. M. podružnice za Rogaški okraj.
Peter Zabovnik. Dne 6. sušca 1918 je preminil v Mariboru v najlepši moški dobi, niti 40 1. star, c. kr. okr. go-
vjr
Peter Zabovnik.
zdar Peter Zabovnik. Rojen je bil v Bočni pri Gorenjem Gradu, a vzgojen v Ribnici na Pohorju, kamor so se preselili njegovi starši, kupivši si veliko posestvo. Pokojni Peter je bil izreden ljubitelj narave, posebno temnih pohorskih gozdov, zato si je izbral gozdarski poklic. Kot nežno čuteč mož, je težko nosil vse gorje, ki ga trpi naš
narod, zato mu je ostal neomahljivo zvest branitelj in pospeševatelj. Ni je bilo narodne slavnosti v bližnji ali daljši okolici, da bi je ne bil posetil; posebno prireditve C. M. družbe so mu bile pri srcu. S svoiimi skromnimi dohodki pri takih prilikah ni štedil, rajši si je drugje pri-trgoval. Orjak, podoba polne moške lepote, je moral
Anton Zurc.
podleči želodčni bolezni, ki jo je pospešila vojna prehrana. Težko se je ločil od svoje nežne ženke in ljubkih dveh hčerkic, a ravno tako hudo mu je bilo zapustiti svojo domovino pred negotovo bodočnostjo. Pri slovesu od ljubljenega prijatelja je bil njegov zadnji vzklik iz slabotnih prs: »Živela Jugoslavija!«
Anton Zurc. Dne 11. sušca 1918. leta je smrtno ponesrečil na lovu graščak na Krupi, bivši trgovec v Črnomlju Anton Zurc, ki si je pridobil z vestno in pošteno trgovino lepo premoženje. V pokojniku so imela vsa narodna društva velikodušno oporo. Sodeloval je tudi sam pri raznih narodnih društvih. Bil je pokrovitelj
Dr. Izo Reja.
C. M. družbi, a v oporoki ji je zapustil veliko svoto 6000 kron.
Dr. Izo Reja. Dne 12. malega travna 1918 je zadela v Trstu srčna kap vojaškega nadzdravnika dr. Iza Reja, pred vojno mestnega zdravnika v Bazovici pri Trstu. Rodil sc je dne 11. kimavca 1877 v Vipolžah, v lepih go-
riških Brdih. Pokojnik je bil vzor delavnega in požrtvovalnega rodoljuba, glavni pospeševatelj vsega narodnega gibanja povsod, kjer je služboval kot zdravnik. V Pihenbergu in v Komnu je ves čas predsedoval 011-dotnima C. M. podružnicama, a preselivši se v Bazovico pri Trstu je neumorno nadaljeval nesebično delo za svoj
Ludovik Cunder.
narod. Med vsemi društvi mu je bila najbolj pri srcu naša šolska družba, za katero je vedno izpodbujal, zbiral in največ sam prispeval. Bil je tudi njen pokrovitelj.
Andrej Kezele. V Spodnji Šiški je umrl dne 26. malega travna 1918 revident južne železnice Andrej Ke-
zde, odločen naš mož, ki je pomagal ustanoviti C. M. podružnico za Zalog in Vevče ter ji je bil tudi prvi predsednik.
Marija Cesnikova. Dne 24. majnika 1918 je umrla v Knežaku soproga nadučitelja v p. in posestnika ga. Marija Cesnikova, rojena Primc. Pokojnica je bila odločna narodna žena, mnogo let podpredsednica ondotne C. M. podružnice.
Lavoslav Cvetnlč.
Ludovik Cunder. Dne 21. rožnika 1918 je umrl na Ježici (Stožice) mož kremenjak, lastnik gostilne »pri ruskem carju« in posestnik Ludovik Cunder kot žrtev vojne. Izpolnil še ni 40. leta. Vojni napori so krepkemu
možu oslabili srce, ki je po hudih mukah nehalo biti za dom in ljubljeno družino. Pokojni Cunder je bil neustrašen, neupogljiv narodni značaj. Politični nasprotniki so mu ponujali vse časti in sijajno gmotno stališče, toda ni se uklonil. Odpovedal se je vsem zapeljivim vabam ter se vrnil iz Ljubljane, kjer je vodil hotel »Union« in pozneje restavracijo pri Pcrlesu, zopet na svoj dom, k svojim dragim domačim. Ostal je neustrašen Sokol in narodni bojevnik sploh. Ko je bila naša šolska družba najhuje napadana, stopil je pogumno na čelo ondotni C. M. podružnici, prirejal v svoji hiši njena zborovanja in veselice, dasi so mu zapeljani in nahujskani sovaščani nasprotovali ter mu skušali gmotno škodovati. Šele gorje svetovne vojske je zlomilo njegovo telo, a duh njegov je slavil zmago. Naj bi njegov zgled vnemal njegove potomce, bližnje rojake in ves slovenski rod!
Lavoslav Cvetnic. Dne 27. malega srpana 1918 smo pokopali v Ljubljani vpok. poštnega kontrolorja Lavo-slava Cvetniča, moža, ki je bil prešinjen z mladeniškim narodnim duhom za vse lepo in dobro. Za našo šolsko družbo je neprestano zbiral razne predmete (znamke, štanjol), a pri vsaki priliki je tudi prispeval lepe zneske. Bil je njen dvakratni pokrovitelj. Pokojnik je bil steber slovenskih društev, podpiratelj slovenske književnosti, časopisja in dijaštva. Ohranil si je do smrti vzvišene narodne ideale, dasi je služboval kot poštni uradnik izključno na Dunaju.
Misli.
Slovanska mati nas je rodila, slovanska zemlja vzredila, nebo nam je dalo slovanske duše, in mi bi naj ne bili Slovani? ____________
Vsaka nevihta premine, in tudi čez slovansko nebo se slej ali prej razlije zarja ■— svobode.
Narod slovanski nima izdajic, kajti oni, ki ruje proti lastnemu narodu, ni bil nikdar naš!
Misel na našo narodnost nam je in ostane vedno sladka, četudi moramo ravno radi nje trpeti največ grenkega.	______
Brezbrižnost napram lastnemu narodu je velik greh, ki zahteva ob svojem času bridko maščevanje.
Velik je čas, ki gre mimo nas, veliki so dogodki, ki jih doživljamo, veliko je gorje, ki ga trpimo, torej bratje, glejmo, da ne bomo mi premajhni!
Slovani, žalostna je naša preteklost, krvava naša sedanjost, a bodočnost mora biti samo — naša!
Slovanstvo je mogočno telo, ki ima v sebi veliko življensko silo, in vendar se mu brani — živeti.
Božanstvo je slednjem bitju zapisalo svoje dolžnosti in pravice. A največ in največje dolžnosti vršiš ti, rod slovanski! In vendar, kje so tvoje — pravice?
Manica Komanova.
 -/Sfr_____________________
Vestnik
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljan
XXXIII.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXIX.
velika skupščina
v Ljubljani, dne 11. velikega srpana 1918.
Zborovanje sc je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani, ki je bila nabito polna.
Ob 10. uri dopoldne otvori prvomestnik g. Andrej Senekovič veliko skupščino z nagovorom, ki se glasi:
Govor prvomestnikov.
Velecenjene dame! Velečastiti gospodje!
Ko otvarjain 29. veliko skupščino, konštatiram, da je več skupščinarjev z glasovalno pravico navzočih, kakor zahtevajo družbena pravila (20), da moremo pravilno sklepati ter Vas vse prav srčno pozdravim. Poseben pozdrav veljaj Vam, ki ste navzlic vsem obstoječim težkočam pri potovanju prišli iz oddaljenih krajev naše slovenske domovine. Privedla Vas je pač skrb za blagor naše slovenske, raznarodenju izpostavljene dece, kateri preti ravnokar od dne do dne večja nevarnost.
Izmed navzočih imam čast pozdraviti predvsem zastopnika Družbe sv. C. in M. za Istro poslanca g. dr. Janežiča in pa deželnega poslanca in ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja. (Živahno pozdravljanje.)
Častiti skupščinarji! Odkar smo leta 1913. zborovali v Domžalah, odigrali so se svetovni dogodki, vsled katerih ni bilo mogoče Vas sklicati na zborovanje. Omenim le umor presvetlega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, izbruh svetovne vojne, smrt našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. in nastop vlade po presvetlem cesarju Karolu in njegovi presvetli soprogi Žiti. C. M. družba je ob smrti prestolonaslednika po svojem prvomestniku na pristojnem mestu izrazila najiskrenejše sožalje radi prebridke izgube, ki je zadela domovino, in ogorčenje radi ostudnega zločina.
Prav tako je C. M. družba na pristojnem mestu ob smrti Nj. Veličanstva Frana Josipa izrazila najiskrenejše sožalje; pri nastopu vladanja Nj. Veličanstva cesarja Karola pa poudarila 'neomejeno vdanost vodstva in vseh članov Družbe sv. C. in M. prejasni hiši habsburški.
Leta 1914. smo nameravali 8. kimavca zborovati v Uorici, da bi se cenjeni skupščinarji osebno mogli prepričati o lepem razvoju družbenega šolstva v Gorici. Isto leto smo hoteli ta-mošnjo šolsko stavbo povišati za eno nadstropje, da bi v njej bilo prostora za šolski vrtec in trirazredno mešano ljudsko šolo. — A pričela se je svetovna vojna, ki je uničila vse naše lepe načrte. Družbena šola v Gorici je danes razvalina, v kateri ni lesenih tal, ne vrat, ne oken.
S pričetkom vojne so podružnice malone vse ustavile svoja delovanje za C. M. družbo, ker je državljanska dolžnost klicala vsakega posameznika, da rešimo svojo domovino Avstrijo.
Kakor ste čitali v družbenem koledarju, je družbeno vodstvo leta 1914. ponudilo vladi vse svoje šolske prostore, da jih porabi za vojne namene; svojim podružnicam pa je naročilo, da naj delujejo vsaka v svojih razmerah v prospeh blagotvor-nega društva »Rdečega križa«.
Uvidevajoč, da se družbena glavnica hitro zmanjšuje, je družbeno vodstvo v svojem koledarju za loto 1916. klicalo: »Slovenci, poleg obilih dolžnosti, ki Vam jih nalaga patrijotična dolžnost vsled vojne, ne zabite Družbe sv. C. in M., naše edine obrambne šolske družbe.«
Častiti skupščinarji! Iz družbenih koledarjev razvidite, da je C. M. družba ves čas vojne na svojih zavodih navzlic vsem težkočam vzdrževala bolj ali manj reden pouk. Edinole na Goriškem je po početku vojne z Italijo moralo nehati vsako delovanje.
Družba sv. C. in M. je v tem vojnem času vzdrževala ne samo svoje zavode kakor poprej, marveč je celo napredovala. Z začetkom šolskega leta 1916/17 je otvorila v Trstu prvi razred deške meščanske šole, t. j. druge slovenske meščanske šole na Slovenskem sploh. Obisk te šole je tolik, da je v preteklem šolskem letu bilo treba prvemu razredu otvoriti vzporednico. Število otrok na družbenih vrtcih in šolah je po pričetku vojne precej padlo, a začelo se 1. 1916. in 1917. zopet višati. Posebno v Trstu smo imeli v preteklem šolskem letu tak naval, da ni bilo dobiti ne potrebnih prostorov, ne učiteljskih moči. Imeli smo ondi v preteklem šolskem letu 46 razrednih oddelkov z 2257 učenci koncem šolskega leta. Več razrednih oddelkov je imelo 60 do 70 učencev in bi bilo treba jih deliti v dva oddelka, ko bi Družba imela prostore, potreben denar in učitelje.
Za časa vojne je C. M. družba porabila približno 300.000 kron svoje glavnice. Da je doslej mogla premagati vse te težave, se ima zahvaliti pač onim mecenom, ki so ji v svojih oporokah volili ali pa ob drugih prilikah darovali večje vsote. Največji med temi dobrotniki so umrli: Karol Kotnik, Viljem
Pola k, Marija Vi 1 h a r, Ivan Fabjančič, Fran Babič, župnik Fr. Škrjanec, Anton Poljšak. Poleg teh jih je mnogo, ki so Družbi volili manjše svote od 100 do 5000 K. Ko bi C. M. družba ne imela teli mecenov, bila bi danes beračica, ki nikjer ne bi mogla vršiti svoje naloge.
Tudi za časa vojne, od zadnje velike skupščine leta 1913., je Družba prejela precejšnje število volil, in sicer: Leta 1913: Ivan Korošec iz Gorice. 198 K 50 vin., Matija Šinko, duhovni svetnik iz Središča 1000 K; Josip Potokar, davčni upravitelj v Kamniku 36 K; Matija Žagar z Žage na Goriškem 189 K 48 v; ga. Reinohl - Suhadolnik iz Gorice 2000 K; ga. Frančiška Mally iz Ljubljane 400 K; Fran Babič, posestnik v Ljubljani, posestvo in čistega premoženja 21.000 K. Leta 1914: ga. Rejnohl - Suhadolnik iz Gorice 2000 K; Fran Repič, župnik, Gradišče pri Ptuju 40 K; ga. Ivana Šibenik iz Šiške 100 K; Jak. Pukl, zasebnik na Dunaju 200 K; ga. Amalija Vončina, soproga ravnatelja v Ljubljani 50 K: dr. Fran Košmelj, višji štabni zdravnik v pok. v Ljubljani 8000 K. Pokojni je daroval med drugim vsako leto zneske za obrambni sklad in darove. Fran Škrjanec, župnik v pok. v Ljubljani, posestvo, čistega nad 4000 K. Leta 1915: Ivan Pogorelec, poštni uradnik v pok. v Sodražici 300 K: bil je velik prijatelj Družbe in je imel vedno odprte roke, dokler je živel, za Družbo. Ant. Poljšak, posestnik v Zapužah, umrl dne 14. li-stopada 1915, je volil svoje premoženje Družbi, vredno nad 30.000 K. Leta 1916: ga. A. Štrukelj, posestnica v Ljubljani 600 K; ga. Neža Pirjevec iz Sežane 115 K; ga. Marija Pirštic iz Ljubljane 50 K; Jurij Šumnik, poročnik, Št. Mihel pri Pliberku 200 K, bil je pred leti podpiran kot učiteljiščnik; bil je ranjen in na smrtni postelji se je spomnil svoje nekdanje dobrotnice, naše Družbe. Le.ta 1917: Ambrož Poniž z Goriškega 100 K; Lovro Tebanc iz Škocjana 60 K: Ivan Jasenc iz Ljubljane 500 kron: Fran Jarc, posestnik iz Medvod 3000 K: ga. Ana Kukovec, Sv. Lenart, 29 K 30 v; Martin Krže iz Sodražice 2000 K; Ivan Leskovec iz Ljubljane 500 K; Anton Svetina, notar v Pliberku 40 K: A. Turnšek, Nazaret 50 K: Ivan Narobe, župnik v Kamniku 28 K 62 v: ga. Marija Mastnak, Dramlje 20 K. Leta 1918: Jožef Lukežič iz Skednja 20 K: Anton Zurc, posestnik na Krupi, volil 6000 K, izplačalo se je po odbitku stroškov 5050 K 42 v: ga. Pepina Gorišek roj. Mahorčič, soproga želez, adjunkta v Divači 500 K. Volilo, ki še ni izplačano: dr. Fran Munda, odvetnik v Ljubljani, umrl dne 14. grudna 1914. volil 1000 K.
Zavarovalnino je prejela Družba od sledečih: ga. Marija Jonke iz Bovca, umrla 17. kimavca 1913, Družba prejela 500 K: A. Ziher, učitelj pri Sv. Lovrencu, umrl dne 8. mal. travna, 1914, 500 K: dr. Janko Sernec, zdravnik, umrl dne 6. prosinca 1915 v srbskem ujetništvu, 2000 K; Henrik Franzi, posestnik v Ljubljani, umrl dne 3. tnal. srpana 1917, Družba bo še
dobila 500 K; Makso llerlisg, trgovec, Žetale, umrl dne 28. svečana 1918, Družba je dobila 148 K 50 v.
Kruta smrt nam je od naše zadnje skupščine pobrala zelo mnogo prijateljev, podpornikov in sotrudnikov. Mnogo izmed njih je na vojnem polju darovalo svoje mlado življenje za domovino. Niso mi znana imena vseh umrlih C. M.; kolikor je bilo mogoče, je Družba v vsakoletnem koledarju s kratkimi životo-pisi in slikami počastila njih spomin.
Rrvomestnik prebere imena članov, ki so bili tekom vojne zmrli in imena umrlih družbenih učiteljev, ki so: Rado Meršek, družbeni učitelj v Trstu, padel 21. malega srpana 1915 na koroški meji; Anton Turk, družbeni učitelj v Gorici, padel dne 25. vinotoka 1915 na Doberdobu; Egon Jezeršek, družbeni učitelj v Trstu, padel dne 14. listopada 1917 ob Piavi, in Vinko Engelman, družbeni učitelj v Trstu, umrl dne 10. svečana 1918. Vsem preminulim sotrudnikom hočemo ohraniti trajen in hvaležen spomin. Vas pa prosim, da z menoj zakličete: Slava jim!
Jugoslovanska deklaracija je blagodejno vplivala tudi na razvoj naše Družbe ter je oživila delovanje posameznikov in podružnic v korist Družbe. Imamo sicer mnogo podružnic, ki še vedno spe, a med njimi mnogo takih, katerih je večina odbornikov, ali pa vsaj najdelavnejših, na vojnem polju. Upajmo, da se tudi te v kratkem prebude!
Moja dolžnost je, da na tem mestu imenujem še en faktor, kateremu se mora naša Družba zahvaliti za prepri-jazno podporo, to so naši časniki, v prvi vrsti »Slovenski Narod« in »Edinost«. Oba ta lista objavljata leto za letom notice o delovanju in važnosti C. M. družbe ter izkazujeta večkrat v dolgih kolonah Družbi poslane darove. Srčna jima hvala, a obenem prošnja, da svojo naklonjenost do C. M. družbe ohranita tudi še v bodoče.
Končno sporoči prvomestnik pozdrave dolgoletnih marljivih sodelavcev gospoda in gospe Podkrajšekovih,*) ki sc vslcd bolezni ne moreta udeležiti glavne skupščine ter želita družbenemu delovanju največjega uspeha.
Pozdrav ljubljanskega mestnega župana.
Na to se oglasi ljubljanski župan in deželni poslanec g. dr. Ivan Tavčar: Slavna skupščina! Izpolnjujem svojo hvaležno dolžnost, da Vas pozdravim v imenu mestne občine ter Vas najtopleje zahvalim, da ste počastili zopet Ljubljano s tem, da ste v njeno sredo sklicali svojo veliko skupščino. Mi
*) Ulagi prijatelj Družbe C. M. g. Fran Podkrajšek je umrl med tiskanjem koledarja dne 31. vel. srpana 1918. Njegov življenjepis in sliko prinese koledar D.§ C. M. za leto 1920.
nismo politično društvo, mi smo društvo, ki more delovati v toliko, kolikor je deležno velikega navdušenja našega naroda, ki ga hočemo vzdržati proti navalu mnogoštevilnih nasprotnikov. Obžalujem le, da Vas Ljubljana ni mogla sprejeti tako, kakor je bila njena želja. Prepričani pa ste lahko, da Vam bijejo srca prebivalcev enega izmed glavnih mest naše Jugoslavije danes tako krepko nasproti, kakor ob pričetku delovanja naše Družbe. Družba sv. C. in M. je preživela težke čase. Velika je morala biti spretnost vodstva, da je vzdržalo našo Družbo in ji omogočilo življenje. Lahko to potrdim na tem mestu, ker sem videl težavno delo našega vodstva. Vi, ki morda ne poznate vseh tajnosti tega težavnega življenja, bodite prepričani, da je zasluga vodstva naše Družbe, da se vrši danes XXIX. skupščina. Dostikrat je viselo družbeno življenje samo na niti, danes v petem letu vojne zborujemo zopet v Ljubljani in s ponosom nas navdaja, da vidimo zborovalce zbrane v tako lepem številu in v taki složnosti. Moja želja je, ki jo izrekam v imenu Ljubljane, da bi vladala med Vami vedno ta edinost in da bi imeli vedno pred očmi en sam mogočen cilj, da delujmo vsi za uresničenje velike naše naloge. Ne mislite, da bo delo končano z vojno, nasprotno, po vojni bo treba še mnogo bolj intenzivnega dela in pri tem naj pomaga edinost in navdušenje za našo stvar. S posebnim ponosom me navdaja, da vidim na tej skupščini v tako mogočnem Številu zbrano naše narodno ženstvo. Želim, da nam ostane tudi naše ženstvo zvesto ter izrekam še enkrat željo, da si ohranimo tudi za bodoče delo edinost in navdušenje. (Živahno odobravanje.)
Pozdrav posestrime Družbe sv. C. in M. za Istro.
Za Družbo sv. Cirila in Metoda za Istro se je oglasil k besedi poslanec gosp. dr. Janežič. Zahvalil se je za pozdrave prvomestnika ter je prinesel pozdrave svoje Družbe, mlajše posestrime Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani, ustanovljene po njenem vzorcu, samo z bolj omejenim delokrogom, ki pa vzdržuje poleg hrvatskih šol v Istri tudi slovensko šolo v Kopru in več slovenskih šol v piranskem okraju tur na ta način razbremenjuje ljubljansko Družbo. Dosedaj ui bilo med obema Družbama nobenega spora in ravno to Paralelno delovanje obeh Družeb je eden najveselejših pojavov v našem narodnem življenju, dokaz, da vzajemnost ni ostala med nami samo v besedah, marveč da sloni že na realni Podlagi. Izreka prepričanje, da bo mogoče v bodočnosti doseči obema Družbama še mnogo lepih uspehov in želi, da
bi bil vsak uspeli ene Družbe v veselje drugi. V tej nadi prinaša pozdrave Družbe sv. C. in M. za Istro, želeč plodonos-nega delovanja ljubljanski Družbi, s katerim naj položi temelj nadaljnemu narodnemu razvoju.
Tajnikovo poročilo.
Družbeni tajnik gosp. dr. Janko Š 1 e b i 11 g e r je poročal takole:
Slavna skupščina! Pred osmimi leti se je v tej dvorani vršila petindvajseta velika skupščina C. - M. družbe. Bili so to slavnostni trenotki, ko smo se ozirali na uspeha prvega četrtstoletja svojega obrambnega dela, posvečenega reševanju naše mladine, ko smo delali move načrte za zgradbo srečnejše bodočnosti. Narodna požrtvovalnost je zgradila nato mogočno šolsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu, vznikla je narodna šola na Blanči pri Gorici, ustanovili so se novi otroški vrtci. Tako smo se v znamenju uspešnega napredovanja zbirali v naslednjih letih na skupščinah v Tržiču, v našem Trstu, v Domžalah, in žo smo se pripravljali, da 1. 1914. obiščemo drugo važno postojanko ob jugozapadni fronti naše narodne obrambe, da slavimo svojo 29. skupščino v solnčni Gorici; toda bojna furija je medtem razvnela Kvropo in dnevi težke preskušnje so prišli nad naš narod, ki so grozili uničiti, kar smo si zgradili tekom desetletij z lastnim delom, z lastnimi žrtvami. Med našimi obrambnimi društvi je vršila v teh štirih letih grozote edino C. - M. družba svojo nalogo; v kakem obsegu in s kakim uspehom na polju narodnega šolstva, kako je bilo delovanje njenih podružnic, o tem poročam slavni skupščini v kratkih obrisili sledeče:
Z otroškimi vrtci je skrbela Družba za naše »malčke«, ki so bili posebno v teh letih potrebni varnega zavetja, ko jim očetje krvave na frontah, in matere v neprestanih skrbeh za obstanek begajo iz ulice v ulico za koščkom trdega kruha. — Meseca vel. travna smo otvorili otroški vrtec v Kolonji pri Trstu; tako je. štela Družba koncem šolskega leta 1914. 23 vrtcev, med temi je dva le podpirala. Obiskovalo jih je okroglo 1800 otrok. Vslcd vojne z Italijo so prenehali vrtci v Krminu, v Pevmi, na Blanči pri Gorici in oba podpirana v Podgori. Naravno je, da je vslcd tega število otrok občutno padlo, ker se je tudi iz Trsta preselilo mnogo rodbin. Vslcd neugodnih razmer sta sc oba vrtca na Savi pri Jesenicah začasno strnila v enega. Meseca kimavca 1916 je prevzela tržaška mestna občina družbeni vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta v lastno oskrbo, in letos meseca sušca je ista občina otvorila v Rojanu svoj slovenski otroški vrtec, v katerega so prestopili otroci družbenega vrtca; s tem je prc-
nehal rojanski družbeni vrtec sani ob sebi. V Trstu se snujeta otroška vrtca v Barkovljah in na Greti. Na Koroškem nimamo nobenega vrtca; na Kranjskem vzdržuje Družba razen na Savi še vrtec v Tržiču; na Štajerskem je ostalo število neiz-premenjeno, t. j. oskrbujemo vrtce v Celju, v Gabrju pri Celju, v Mariboru, v Ormožu in dva v Hrastniku. Tako je Družba koncem minulega šolskega leta 1917/18 oskrbovala 15 vrtcev, ki jih je obiskovalo 550 dečkov in 510 deklic, torej skupno 1060 otrok. Otroške vrtnarice so sc v polni meri zavedale svoje važne naloge; le v par slučajih je zahteval interes vrtcev, da je vodstvo izvršilo gotove osebne spremembe.
Glavno skrb pa je posvečala Družba obstanku iii razvoju narodnega ljudskega šolstva. Koncem šolskega leta 1913/14 je bilo	na	osmih	družbenih zavodih 30 razredov z 48 oddelki, ki jih	je	posečalo	2514 otrok. Izbruh voj-
ske, posebno pa še italijanska vojna napoved, je vplivala zelo neugodno na razvoj našega šolstva. Mnogo očetov je bilo poklicanih v vojake. Goriška je bila po večini izpraznjena, mnogo družin se je izselilo; zato se je število učencev v teh krajih izdatno skrčilo. Meseca mal. srpana 1914 je bilo izmed 24 družbenih učiteljev 9 poklicanih v vojaško službovanje in sicer 7 iz Trsta, eden iz Gorice in eden z Mute; tekom šolskega leta jim je sledilo	v	Trstu	še	par, oproščenih jih je
bilo v začetku malo. Vodstvo si je	v	Trstu moralo pomagati
z radovoljkami, suplentinjami, ali pa skrčiti pouk; pomanjkanje moških učnih moči je še sedaj zelo občutno. V Gorici ie vojaštvo takoj v začetku vojne zasedlo družbeno šolsko Poslopje; pouk sc je prvo leto vojne mogel vršiti v prostorih »Šolskega doma«, ki je prepustil Družbi brezplačno dve šolski sobi. Sedaj je naše šolsko poslopje na Blanči razvalina. Na zopetno otvoritev goriške šole s prihodnjim letom torej ni misliti. Poslopje družbene šole v Krminu je v dobrem stanju, lc notranjščina je trpela. Z malim travnom letošnjega leta je odprl v njej gradiščanski c. kr. šolski svet tri razrede javne ljudske šole v italijanskem jeziku; vodstvo je ukrenilo vse Potrebno, da se v jeseni izroči poslopje svojemu pravemu namenu in se otvori zopet slovenska šola.
Najlepše uspehe na polju narodnega šolstva ima Družba zabeležiti ves čas svojega obstoja v Trstu. Statistika nam nudi sledeče zanimive številke: Koncem šolskega leta 1913/14 Vu deška in dekliška šestrazrednica pri Sv. Jakobu in dekliška sedeinrazrednica na Acquedottu 19 razredov s 37 oddelki, 1985 učencev. Vojni dogodki so vplivali močno na ' rst, umevno je torej nazadovanje v letu 1914/15. Šestraz-jodnici pri Sv. Jakobu sta se razširili v scdemrazrednici, dekliška šola na Acquedottu je postala osemrazrednica; v 22 rnzredih ali 42 oddelkih je bilo koncem šolskega leta 1516 °<rok. Z naslednjim šolskim letom sta se razširili obe šoli pri
Sv. Jakobu v osemrazrednici, tako da imamo od tedaj v Trstu tri osemrazrednice, ki so štele ob zaključku šolskega leta 1915/16 40 oddelkov s 1829 učenci, 1. 1916/17 37 oddelkov s 1968 učenci in letos je bilo 46 oddelkov z 2157 učenci, oziroma učenkami, torej je doseženo do zdaj najvišje število. Važno izpopolnitev je doseglo naše tržaško šolstvo s tem, da so se zadnji trije razredi deške osemrazrednice spremenili v meščansko šolo. Tekom šolskega leta 1915/16 je učiteljski zbor izdelal učni načrt za to šolo, ki ga je vodstvo Družbo predložilo c. kr. šolskim oblastim v odobrenje. Naučno ministrstvo je dovolilo s šolskim letom 1916/17 otvoriti I. razred meščanske šole, kateremu je sledil z lanskim šolskim letom
II.	razred in letošnjo jesen se otvori še tretji. S tem smo dobili prvo slovensko meščansko šolo na Primorskem in drugo na Slovenskem sploh. —Vodstvo Družbe bo moralo začeto delo nadaljevati: izpremeniti bo treba na isti način obe dekliški osemrazrednici v normalni pctrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli; deške paralelke na Acuuedottu željno čakajo osamosvojitve pod lastnim vodstvom in razširjenje v osemrazrednico, oziroma v drugo deško meščansko šolo, ki bo dajala slovenski državni obrtni in slovenski trgovski šoli naraščaj. Na Acquedottu ne bo mogoče več dolgo vztrajati v sedanjih pretesnih šolskih prostorih, ki ne odgovarjajo šolskim zahtevam; manjka jim tudi primerne telovadnice, kar ovira telesno vzgojo otrok; potreba po novi šolski stavbi je od dne do dne večja. Šolo pri Sv. Jakobu bo nekoliko razbremenila nameravana nova mešana ljudska šola pri Sv. Vidu, za katero je že kupljeno primerno poslopje; do zdaj se je oglasilo za prvi razred 70, za drugi pa 57 učencev in učenk, jasen dokaz, kako važna postojanka postane nova šola v bližini raznih industrijalnih podjetij, kjer skuša nemški živelj izpodriniti na vse načine. Slovence. V tem okraju stoji tudi nova nemška navtična šola, tu sta dobila svoj dom nemški in slovenski otroški vrtec. Slovenska ljudska šola postane tukaj prava narodna trdnjava, kakor pripada acquedottskl važna naloga, skrbeti za to in uporabiti vsa sredstva, da slovenski otroci ne bodo vzdrževali in polnili umetno vzdrževanih državnih nemških razredov v tem okraju. Šentvidska šola je delo tržaške požrtvovalnosti: ves denar za to šolo so zbrali Tržačani sami, sami so si priskrbeli šolske prostore, šolsko opravo in učila ter sami zbrali sredstva za vzdrževanje šolo za bližnjo bodočnost. — Kar je oviralo pouk in razvoj ljudskega šolstva med vojno sploh, to velja seveda tudi za Trst in sicer še v posebni meri: Primanjkovalo je kuriva, štediti je bilo treba na vseh koncih in krajih. Otroci ob slabem vremenu niso prihajali v šolo, ker niso imeli ne čevljev, ne obleke, posebno pri Sv. Jakobu, kjer so po večini delavski otroci. Matere, ki imajo svoje može. pri vojakih, so bile pri-
siljene uporabljati otroke tudi za domača dela, posebno za čakanje na aprovizacijske drobtinice. Druge so se vozile po svetu po živila, in starejši otroci so morali doma paziti na mlajše; s tem so naraščale šolske zamude od dne do dne. V zadnjem letu je začelo primanjkovati knjig, zvezkov in raznih šolskih potrebščin, kar postane s prihodnjim šolskim letom še občutnejša ovira pouka. Edino razne šolske prireditve, ki so se gojile in uprizarjale s šolskimi otroci, so dvigale ugled in delo za šolo in dajale ljudem vzpodbujo za nadaljno delo. Njih uspeh je bil gmoten in moralen: dale so mnogo v patri-iotične namene, a mnogo so pripomogle k olajšanju bede lastnih otrok. Ljubka prireditev pravljične igre »V kraljestvu palčkov« ostane tudi Ljubljančanom v prijetnem spominu. — Vse priznanje pa gre. našemu učiteljstvu, ki je v teh težkih Časih splošnega pomanjkanja in neznosne draginje nesebično in požrtvovalno vršilo svojo dolžnost v šoli in delovalo pri raznih prilikah tudi izven šole. Lansko šolsko leto je bilo na družbenih zavodih v Trstu zaposlenih 56 učnih moči, med temi je bilo 19 v službovanje prideljenih državnih učiteljev in učiteljic, ostalih 37 je bilo nastavljenih od Družbe.
Predno se poslovim od našega Trsta in Gorice, moram še beležiti iz družbene šolske kronike žalno vest o smrti štirih odličnih učiteljev: trije so žrtvovali svoje mlado življenje na bojnem polju, četrti je izdihnil do zadnjega diha delaven Po daljšem bolehanju. Rado Meršek, marljivi gojenec družbene šole v Trstu, od kimavca 1912 njen vrl učitelj, je padel 21. tnal. srpana 1915 na koroški meji; tri mesece nato mu je sledil na Doberdobu vdani mu prijatelj Anton Turk, družbeni učitelj v Gorici, kjer je deloval z vso vnemo v šoli, pri gori-ški moški C. - M. podružnici kot blagajnik in pri raznih drugih narodnih društvih. Dne 14. listopada 1917 je bil zadet od sovražne krogle ob Piavi poročnik Egon Jezeršek, odličen telovadec, neumorni organizator sokolskega naraščaja, ki je posvečal »vse moči telesni vzgoji mladine svojega naroda«. Letos 10. svečana se je za vedno poslovil od nas idealni Vinko Engelman. O njiju piše šolsko poročilo, da je slovenska mladina v Trstu imela doslej malo za svojo vzgojo tako vnetih učiteljev. »Kakor je bilo njiju delovanje v šoli vestno izvrše-yanje službenih dolžnosti v prid jima izročene mladine, tako ie bilo vse drugo njuno življensko snovanje nepretrgano žrtvovanje vseh moči koristi našega naroda sploh. Engelman in bil povsod udeležen, kjer se je razmotrivalo kako važno vprašanje slovensko šole, slovenske mladine, slovenske družine.« Ohranjen jim bodi časten spomin!
Stanje družbenega šolstva na Koroškem je danes nnako, kakor je bilo pred vojsko. Vsi naši načrti so se do zdaj- izjalovili ob zlobi in neizprosnem sovraštvu narodnih nasprotnikov. Štirirazredna mešana ljudska šola v Št. Rupertu
pri Velikovcu, edina narodna postojanka, ki jo oskrbujejo šolske sestre z denarno podporo naše Družbe, seveda nima pravice javnosti; število otrok jo ostalo v zadnjih letih približno na isti višini. V začetku preteklega šolskega leta je štela šola 176 otrok, ob sklepu pa 139. Mešana dvorazrednica na Muti izkazuje povprečno SO do 90 otrok. Važna točka ob se-verno-vzhodni meji je Maribor. V Studencih pri Mariboru borno čakali tudi v bodoče brezuspešno na stavbno dovoljenje; toda v mestu samem se razvijajo razmere vsaj do zdaj ugodneje. Lokalni faktorji so se oklenili tega prevažnega dela z vso ljubeznijo; denarni prispevki se stekajo od vseh strani slovenske in slovanske domovine v ta namen pri tatnošnjem odboru in tako upamo, da vstane skoro ob Dravi nova narodna trdnjava. Da družbeno šolstvo trajno napreduje tudi tekom vojske, svedoči število otrok. lJo preteku prvega vojnega leta je padlo okroglo za 400, nato se je začelo dvigati in sedaj ob sklepu šolskega leta 1917/18 izkazuje statistika 1070 dečkov in 1470 deklic, skupno 2540 otrok, torej kljub izpadu Gorice in Krmina 26 otrok več, kakor smo jih imeli pred vojsko.
Z naraščanjem števila šolskih otrok sc večajo naravno tudi družbeni izdatki in s tem naj bi se podvojilo delovanje njenih podružnic, ki tvorijo glavni vir dohodkov, da bo mogoče zadostiti vsem potrebam naše obrambne organizacije. Delovanje podružnic je ob začetku svetovne vojske doživelo hud udarec. Mnogo jih je izgubilo svoje najdelavnejše člane, druge so prenehale z delovanjem, ker se je proglasilo narodno delo za veleizdajo, zopet druge so posvetile v službi Rdečega križa in v drugih karitativnih društvih svoje delo lajšanju gorja, ki ga je povzročila vojska v neskončni meri trpečemu človeštvu. Novo življenje je zaplalo po slovenskih in jugoslovanskih pokrajinah, ko je lansko majniško solnce prodrlo megle dvomov in ogrelo naša otrpla srca k novi ljubezni, ganilo naše roke k novemu narodnemu delu. Ta dobrodejni preobrat se pozna tudi v delovanju naših podružnic. Leta 1914. jili je delovalo 211, naslednje leto le 124; leta 1916. 114, leta 1917. je padlo število na 93; toda letos se je dvignilo število delujočih že do sedaj do skupščinci na 126 in njih prispevki so narasli nad 50.000 K, kar presega le.tne prispevke podružnic zadnjih let. Lani je štela Kranjska komaj 36 podružnic, letos se jih je odzvalo do zdaj 58, po večini s častnimi vsotami, mnogo krajev je poslalo nad tisoč kron. Daleč za njimi pa si ostala tokrat naša bela Ljubljana, ki te je v zadnjih dveh letih nadkrilila z dvakrat večjim zneskom celo Vrhnika! Ne pusti vendar, da bi ta madež narodne mlačnosti kazil tvoje dobro ime! Delovanje tržaških podružnic je bilo tudi zadnja leta vzglcdno; na Štajerskem je letos zanimanje za Družbo naraslo; častno mesto si je letos priborilo Celje z obema podružnicama in z Gabrjem, ki uspešno tekmuje z Mariborom.
Ostale štajerske podružnice se pridno oglašajo, vendar jih še dokaj pogrešamo. Na Koroškem deluje podružnica Beljak z okolico, vse druge spe in čakajo drarnitclja. Pokrovi-t el j ni 11 šteje Družba danes 664; za obrambni sklad se je priglasilo 1212 kamenarjev, izmed katerih je do zdaj vplačalo svoje deleže 760 družbenikov. Nabiralniki še večinoma počivajo zaprašeni med gostilniško staro šaro; da pridejo zopet na vidni prostor, da se polnijo in pravočasno izpraznijo, to bodi skrb podružniških funkcijonarjev. Z veseljem beležimo dejstvo, da se je v zadnjih letih za našo šolsko družbo izredno oživilo zanimanje med slovenskimi častniki in moštvom; pošiljali so ji prihranke s fronte in iz zaledja po vzgledu nemških tovarišev, ki podpirajo vsestransko svoja obrambna in napadalna društva. Mnogo požrtvovalnih prijateljev Družbe nam je iztrgala v zadnjili letih pri svoji bogati žetvi neizprosna smrt; njih sc spominja družbeni »Koledar«, nekaterih se je spomnil danes tudi g. prvo-mestnik. Družba jih ohrani v hvaležnem spominu!
Nazadnje naj še omenim delovanje družbene pisarne, kjer se stekajo vsi posli, odkoder se vodi vsa obširna organizacija. Vodstvu v pomoč je delovalo do izbruha vojne petero pisarniških moči; župnik A. Berce, ki je deloval pri Družbi sedem let kot zapisnikar, sc je poslovil od nje v jeseni 1. 1914., potovalni učitelj A. Beg pa je od 1. 1915. mobiliziran. Tako opravljajo razne pisarniške posle ves čas vojske vestno trije uradniki pod vodstvom g. prvomestnika.
Sklepam z željo, da ostanejo Družbi sv. C. in M. zvesti vsi njeni dosedanji prijatelji, da se jim pridružijo nove čete v težkem boju za naš narodni obstoj, da vztrajajo do tedaj, ko lahko radostno vzkliknemo: Naša šolska družba je dovršila svojo nalogo, narod je ne potrebuje več, kajti dosegel je svoje Pravice tudi na polju šolstva! (Živahno odobravanje.)
Prvomestnik otvori debato o tajnikovem poročilu. Učitelj K. Anton (j e r m e k od Sv. Ivana v Trstu stavi neke. predloge glede na vzporednice na meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in izrazi željo radi nadzorstva otroških vrtcev v Trstu. — Prvomestnik: Naj se izreče želja vodstvu pismeno.
Blagajnikovo poročilo.
Nato je sledilo poročilo družbenega blagajnika g. notarja Aleksandra Hudovernika:
Častita velika skupščina! Čast mi je poročati Vam o denarnem poslovanju naše Družbe v letih 1913., 1914., 1915., 1916. in 1917. Bilance zadnjih petih let niso nič kaj ugodne in zadovoljive. Dočim so znašali redni dohodki naše Družbe leta 1913. K 162.905.02; tedaj za 16.599 K 88 v več nego leta '912.. padli so leta 1914. na 131.335 K 66 v, leta 1915. pa celo
na 92.541 K 58 v, leta 1916. so se redni dohodki nekoliko zboljšali, prejeli smo 105.219 K 45 v, leta 1917. pa so prišli že na 171.592 K 39 v in je tedaj bilo preteklo leto v gmotnem oziru najugodnejše v zadnjih petih letih.
Tem dohodkom nasproti znašali so redni izdatki leta 1913. 441.060 K 98 v, leta 1914. 203.081 K 62 v, leta 1915. 156.508 K 88 v, leta 1916. 196.098 K 77 v, leta 1917. pa 188.188 kron 94 v. V vseh teh letili so potroški nadkriljevali redne dohodke, imeli smo velike primanjkljaje, katere smo morali pokriti iz družbene glavnice. V teh časih nam je prišlo tedaj prav, da smo varčevali v prejšnjih letih z družbeno glavnico, in da nismo te imeli, prišla bi bila Družba v veliko denarno krizo in ne bi mogli niti pokrivati svojih rednih potrebščin.
Viri, iz katerih smo zajemali naše redne dohodke, so v teh letih precej usahnili. Prispevki podružnic, od katerih nekatere niso nič delovale, so bili jako pičli, in vendar nam dajejo baš podružnice naše redne dohodke. Leta 1913. so znašali prispevki podružnic 78.353 K 18 v, leta 1914. so padli na 57.061 K 23 v, leta 1915. celo na 27.651 K 71 v, leta 1916. so znašali 34.584 K 89 v, leta 1917. pa 46.149 K 42 v. Ce primerjamo tedaj prispevke podružnic iz leta 1913. z onimi iz leta 1917., so isti padli za okroglih 32.000 K. Prvenstvo med vscini podružnicami pristoja Trstu.
Iz družbenih nabiralnikov smo prejeli leta 1913. še 10.946 K 62 v, potem so pa tudi ti dohodki konstantno padali tako, da smo prejeli leta 1917. samo še 1637 K 38 v.
Razna darila, katera so nam prihajala, so sc tudi skrčila, le nekateri denarni zavodi in občine so se nas redno spominjale s stalnimi prispevki v teh letih.
Tudi prispevki naših časnikov so se v zadnjih letih hudo skrčili; leta 1917. pa nekoliko bolj zboljšali. »Slovenski Narod« nam je lansko leto nabral 11.131 K 84 v. »Slovenski Narod« je tedaj med vsemi slovenskimi listi največ nabral za našo Družbo.
Le dohodki iz družbenih uži galic so ostali stalni, če tudi so se hudo skrčili.
Dasi doslej še marsikateri, ki je podpisal kamen za naš obrambni sklad, taistega ni vplačal, narasel je obrambni sklad z obrestmi vred na 232.078 K 15 v, pokojninski s ki a d, določen za naše učitelje, pa na 112.122 K 79 v.
Kljub vsem denarnim neprilikam, s katerimi smo sc borili v zadnjih letih, je znašala koncem leta 1917. čista imovina naše Družbe 1,229.920 K 23 v. Ker je znašala leta 1913. 1.188.154 K 83 v, sc je v teh letih zmanjšala za okroglih 58.200 kron. Upoštevati pa je treba, da je naša imovina večinoma naložena v posestvih.
Kakor Vam je znano, častiti skupščiuarji, je šlo prve čase prav tesno za denar. Pripomniti pa moram, da nam je dala
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, pri kateri smo iineli pod najbolj kulantnimi pogoji naloženo večino naše razpoložljive gotovine, vselej toliko gotovine na razpolago, kolikor smo je potrebovali, da smo mogli pravočasno pokriti redne potrebščine.
V zadnjem času so se zbudile naše podružnice K novemu življenju in začele so se živalineje razvijati. Tudi med občinstvom vlada v zadnjem času večje zanimanje za Družbo in zato trdno upamo, da se bodo naši dohodki zopet pomnožili, da bodemo mogli tem lažje zadostiti svoji nalogi.
Z največjo hvaležnostjo se moramo spomniti naših hrabrih vojakov, ki so tekmovaje med seboj nabrali na bojnem polju okoli 4000 K ter jih upoštevaje delovanje naše Družbe nam naklonili. Slava in iskrena zahvala našim slovenskim junakom!
Tudi naši bratje Cehi so uvaževali smoter naše Družbe. Češko omizje »kam s tim« v Ljubljani je vplačalo 18 kamenov, to je 3600 K za naš obrambni sklad. Tudi njim velja s tega mesta najiskrenejša zahvala na bratski ljubavi in naklonjenosti !
Pripomnim naj še, da je Družba redno priobčevala svojo bilanco v zadnjih letih, ko se ni vršila glavna skupščina, v svojih koledarjih in je tedaj iz teh razviden ves denarni promet.
Še letos bo Družba otvorila šentvidsko šolo v Trstu, podpreti ji bode pa zdatno tudi slovensko šolo v Mariboru, kar bode zopet obremenilo družbeno blagajno. Za to se obračam danes zopet do Vas, častiti skupščinarji, na naše podružnice in na vse imovite sloje slovenske s prošnjo, naj uvažujejo delovanje naše Družbe, da bode mogla z izdatno Vašo pomočjo nadaljevati svoje plodonosno delo.
Skupščinarji so iskreno pritrjevaje vzeli na znanje blagajnikovo poročilo.
V debati k blagajnikovemu poročilu se nihče ne oglasi.
Poročilo nadzorništva.
To poročilo je podal državni poslanec g. dr. V 1 a d i m i r Ravnihar, ki je izjavil, da je našel vse knjige in blagajno v najlepšem redu. Današnje poročilo blagajnikovo popolnoma odgovarja stanju. Njegov predlog, da se izreče zahvala odboru, gospodu blagajniku in zlasti še zahvala družbenemu knjigovodju g. Emanuelu Josinu, je bil soglasno sprejet.
Odstop podpredsednika g. Luke Svetca.
Prvomestnik prebere potem pismo Svetčevo iz Litije, katero je prejel g. dr. I. Tavčar. V tem pismu se opravičuje g. Luka Svetec, da ne more priti osebno na veliko skupščino v
Ljubljano zaradi svoje visoke starosti 93 let; on je bolehen že od Vseh svetih in ne prihaja iz svojega stanovanja. Zapuščajo ga vid, sluh in posebno spomin; vslcd teh razlogov se ne čuti več zmožnega opravljati posel družbenega odbornika, zato izraža željo, da naj ga ne volijo več v odbor. Prvomestnik je pripomnil: S tem svojim pismom je odstopil od Družbenega delovanja mož, ki je bil že 33 let odbornik. Izkazali smo mu že hvaležnost, ga izvolili za častnega člana na XVIII. veliki skupščini v Litiji dne 6. vel. srpana 1903. Drugih časti nimamo na razpolago in mu jih ne moremo dati. Daj mu Bog živeti, kolikor pač človeku sploh mogoče srečnemu in zadovoljnemu. To bodi naša poslovitev od njega! (Klici: Slava Sveten!)
Prvomestnik: Oospo soprogo Svetčevo prosim, da sporoči to izkazovanje sočustvovanja gospodu soprogu.
Volitve.
0. dr. Ivan Tavčar predlaga volitve z vzklikom. Njegov predlog se sprejme.
Izvoljeni so bili:
1. v vodstvo gg. Andrej Senekovič, dr. Josip Abram, Fran Crnagoj, dr. Alojzij Franko, Aleksander Hudovernik, Ivan Kejžar, dr. Janko Klepec, Matija Prosekar, dr. Ivan Tavčar, gospa Franja dr. Tavčarjeva, prof. Fran Voglar, Ivan Vrhovnik.
2. v nadzornlštvo gg. dr. Anton Božič, Mate Kante, Ivan Mahkota, dr. Vladimir Ravnihar in Matija Rode.
3. v razsodništvo gg. Matija Marinček, Fran Paherniik, dr. Fran Rosina, dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller.
Volitve so se izvršile soglasno in z velikim navdušenjem skupščinarjev.
V imenu slovenskega ženstva iz Ljubljane je izrekla ga. Ivana Supančičcva vodstvu zahvalo za njegovo delovanje.
Slučajnosti.
(i. dr. Ivan Tavčar: Stavim nujni predlog, ne da bi sc o njem razpravljalo. Vsaka korporacija ima dolžnost, spominjati se o važnih prilikah tistih svojili članov, ki so si priborili v teku časa velikih zaslug za korporacijo. Družba sv. C. in M. je danes v takem položaju. Dne 17. listopada 1918 bo obhajal naš prvomestnik g. Andrej Senekovič 70 letnico svojega življenja. Dolga pot v življenju je to in dostikrat je bila težavna in trnjeva, kakor pri vsakem človeku. Velik del tega njegovega življenja je bil posvečen Družbi; to je treba pripoznati. Nje-
govo delovanje je bilo v veliko korist našemu društvu. Leta 1907. je bil izvoljen za načelnika in od tedaj neprestano deluje in stoji na čelu Družbi sv. C. in M. Priznati moramo, da posveča delo in trud na korist Družbi; on se zanima za vsako stvar; povsodi je bil, se pretepal po Koroškem z raznimi župani itd. Skromnih časti, ki jih imamo na razpolago, je vreden ta mož. Usojam si predlagati, da ga današnja skupščina imenuje častnim članom. (Dolgotrajno ploskanje in živio klici.)
Q. notar Hudovernik: Vaše pritrjevanje je dokaz, da enoglasno pritrdite predlogu. Gospod prvomestnik Senekovič, naš velezaslužni častni član! Bog ga naj živi! (Pritrjevanje.)
Prvomestnik: V zadrego ste me spravili. Še nisem 70 let star. Če človek prevzame kako delo in čast, potem pač mora zastaviti vse svoje moči. Kar sem storil, storil sem vse iz srca rad. Je mi v veselje, da sem mogel poročati tam in tam uspeh. Zahvala gre Vam, častita družba. Ko bi ne zbirali doma, bi Družba ne imela denarja. Če se je v Trstu tekom 11 let pomnožilo število razredov od 25 na 46 razredov in od 800 na 3000 otrok, je to že nekoliko uspeha. Vojna je uničila uspeh v Gorici in v Krminu. Uspeha nismo imeli na Koroškem niti ne v Studencih pri Mariboru. Opozarja in spominja na neprilike glede šolskili stavb v Dičji vasi na Koroškem in slične zapreke v Mariboru, katere so zakrivili sovražni nam župani. Zahvaljuje se za čast, ki so mu jo izkazali.
G. dr. Ivan Tavčar predlaga končno resolucijo, da naj se naroči odboru, da pregleda sedanja pravila Družbe sv. C. in M. v Ljubljani ter odstrani iz pravil zastarele določbe in z ozirom na morebitne sklepe snujočega se »Narodnega sveta«, kakor tudi z ozirom na željo podružnic po večjem zastopstvu Pomnoži število vodstvenih članov ter tako izpremenjena pravila predloži izrednemu občnemu zboru ali pa prihodnji veliki skupščini.
Resolucija je bila soglasno sprejeta ter je bil izvoljen na Predlog g. prof. Voglarja poseben odbor, v katerem so: Andrej Senekovič, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik, dr. Janko Klepec, dr. Pavel Pestotnik, profesor Breznik in Luka Jelenc. Vodstvo bo upoštevalo tudi nadaljno predlagateljevo željo, da sc vrše vodstvene seje ob sobotah zvečer ob pol 8. uri, na kar je prvomestnik z zahvalo skupščinarjem zaključil 29. veliko glavno skupščino Družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
Zahvala.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način Pripomogli, da sc je XXIX. glavna skupščina v Ljubljani, dne 'L vel. srpana t. 1. izvršila tako sijajno. Posebno pa se zahva-
ljujemo častitim damam, ki so s svojo znano narodno požrtvovalnostjo s tem, da so prodajale cvetje in sladkorčke, pripomogle tudi v gmotnem oziru družbenemu blagostanju. Prav iskrena hvala vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljev, ki se niso ustrašili težav daljnega potovanja in obilili stroškov in sploh vsem, ki so pripomogli k lepo uspelemu zborovanju letošnje skupščine. — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 24. vel. srpana 1918.
Komur bije srce
:: ohranitev slovenstva,::
naj po svoji moči deluje na korist
—= Družbi ——
sv.Cirila in Metoda!
k
Pojasnuje naj znancem njen namen in njene dosedanje uspehel Pridobiva naj ji o raznih prilikah denarne doneske.
Bilanca
družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani za leto 1917.
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1916. 1. . . .
Dohodki leta 1917.
1.) Račun podružnic in sicer udnina, pokrovitelj-nine, darila i. s.
a) Kranjska	 6.474	K	75	v
b) Štajerska......................... 7.055	.	64	.
c) Koroška	 182	.	53	.
d) Primorska i. s.
Goriška. 1.160 K 60 v Trst . .	31.275	.	90	.
Istra . .	—	„	—	„	.32.436	,	50	»
e)	Nižje Avstrijska	 —	, . — ,
Skupaj ... 46.149 K 42 v
2.) Račun dohodkov daril in podpor
občin . . .	600	K	—	v
posojilnic . . 3.655 „ — .
društev . .	200	, ■— .
Skupaj............... 4.455	„	—	.
3.) Račun	raznili	darov ....	11.971	„	98	.
4.) Račun dohodkov iz družb, nabiralnikov .......................... 1	637	*	38	.
5.) Račun zbirk časnikov i. s.
.Slov. Narod' 11.131 K 84 v .Slovenec' 	60	n — .
Skupaj	.	.	.	11.191	.,	84	„
Odnos	.	.	.	75.405	K	62	v
Odnos . . .
4.775 K 85 v
4.775 K 85 v
Prenos . . .	4.775	K	85	v
Prenos . . . 75.405 K 62 v
6.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih vžigalic ....
7.) Račun dohodkov iz prodaje družb, kave.......................
8.) Račun dohodkov iz prodaje družb, cilindrov za svetilke
9.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega čaja in ruma. .
10.) Račun doliodkov iz prodaje družb, drož.......................
11.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja . . .
12.) Račun dohodkov iz prodaje narodnega kolka...................
13.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih razglednic. . . .
14.) Račun dohodkov iz prodaje družb. rač. listkov...............
15.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih knjig...................
16.) Račun obresti od naloženega denarja	15.710	„	95	„
17.) Račun dohodkov iz družbenih poslopij in posestev ....	11.082	,,	37	„
18.) Račun vrnjenih predujemov	795	,,	—	„
19) Račun raznih prejemkov . .	54.294	„	81	„
20.) Račun dohodkov za obr. sklad	5.218	„	„
21.) Račun dohodkov iz razn. volil	6.350	„	35	„
Dohodki znašajo torej leta 1917 . .	. . . . 183.160 „ 74 .
Račun prehodnih prejemkov . . .	. . . . 20.235 „ 04 „
Dvigneni zneski leta 1917 i. s.	
iz družbene glavnice . . . 6.860	K 35 v
„ M. Vilharjevega sklada . 67.581	36 „
„ pokojninskega sklada . . 2.261	„ 33 „
Skupaj . . . 76.703	04	„
Skupaj . . . 284.874 K 67
3.997 „ 60 „ 2 000 „ — „ 540 „ - „ 180 „ - „ 100 „ — „ 5.498 „ 03 „ 306 „ 90 „ 2 ,, — » 964 „ 17 „ 714 „ 94 „
Izdatki.
1.	Račun stroškov deške ljudske in meščanske šole pri Sv. Jakobu v Trstu.
a) Plače in remuneracije učit.
osobju in katehetom	.	.	.	20.401	K	01	v
b) Plača slugi............. 1.500	„	—	„
c) Najemnina............... 4.924	„	80	„
d) Razne adaptacije........ 8.844	„	09	„
e) Učila.............................................. .	1.165	„	13	„
f) Razsvetljava, čiščenje	in	dr.
stroški........................ 4.170	„	17
Skupaj . . .
2.	Račun stroškov dekliške ljudske šole pri Sv. Jakobu v Trstu.
a) Plače in remuneracije učiteljskemu osobju in katehetom 28.156 K 13 v
b) Plača strežnici	960	„	—	„
c) Razne adaptacije
d) Učila................
e) Razsvetljava, čiščenje stroški................
in dr
4.000 „
525 „ —
1.589 „ 16
41.005 K 20 v
Skupaj
35.230 „ 29 „
3.	Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu (ulica Acquedotto).
a) Plače in remuneracije učitelj.
osobju in katehetom . . .	13.908	K	16	v
b)	Plača slugi...................... 1.254	„	50	„
c)	Najemnina........................ 4.924	„	80	„
d)	Razne adaptacije................. 3.600	„	—	„
e)	Učila	 444	„	55	„
f) Razsvetljava, čiščenje in dr.
stroški............................. 605	„	—	„
Skupaj . . . Odnos . . .
24.737 „ 01 „ 100.972 K 50 v 6
Prenos . . .
4.	Račun stroškov otroškega vrtca v	Rojanu.
a)	Plača vrtnarici	 1.627	K	50	v
b)	Najemnina	 2.151	,,	70	„
c)	Učila in drugo.................... 230	,,	82	,,
Skupaj . . .
5. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu.
a) Plača vrtnarici................... 1.784	K	92	v
b) Najemnina............................ 267	„	—
Skupaj . . .
6. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju.
a) Plače vrtnaricama.............. 1.975	K	—	v
b) Razni stroški..................... 1.134	,,	53	,,
Skupaj . . .
7. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdeli.
a) Plača vrtnarici................... 1.525	K	—	v
b) Najemnina........................... 240	„	—	,,
Skupaj . . .
8. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Jakobu v Trstu.
a) Plača vrtnarici................... 1.235	K	—	v
b) Najemnina........................... 700	„	—	„
d)	Razni stroški..................... 806	„	53	,,
Skupaj . . .
9. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu.
a) Plača vrtnarici................... 1.450	K	—	v
b) Zavarovalnina	 12	„	16	„
Skupaj . . . Odnos . . .
4.016	02	„
2.051 „ 92 „
3.109 „ 53 „
1.765 „ — „
2.741 „ 53 „
1.462	16
116.118 K 66 v
Prenos . . .
10. Račun stroškov otroškega vrtca v Kolonji pri Trstu.
a) Plača vrtnarici............. 1.450	K	—	v
b) Najemnina.................... 618	,,	33	„
Skupaj . . .
11. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču (na Kranjskem).
a) Plača vrtnarici............. 1.485	K	—	v
b) Najemnina.................... 432	„	—	„
d)	Razni stroški............... 121	„	01	,,
Skupaj . . .
12. Račun stroškov otroških vrtcev na Savi pri Jesenicah.
a) Plače vrtnaricama........... 1.870	K	—	v
b) Plača strežnici.............. 170	„	—	„
c) Razni stroški................ 685	„	66	,,
Skupaj . . .
13. Račun stroškov otr. vrtca na Jesenicah.
Plača vrtnarici..................................
14. Račun stroškov šolstva v Št. Rupertu na Koroškem.
a) Šolskim sestram za vzdrža-vanjeslov. ljudske šole, nagrada	1.500	K	—	v
b) Razni stroški pri poslopju	.	.	246	,,	79	„
Skupaj . . .
15. Račun stroškov šolstva v Mariboru.
a)	Otroški vrtec.
Šol. sestram nagrada .... 1.000 K — v za šolski Izlet 8 „ — ■ ,,
Skupaj	.	.	.	1.008	K	—	v
Odnos	.	.	.	1.008	K	—	v
Odnos . . .
116.118 K 66 v 2.068 , 33 „
2.038 „ 01 „
2.725 „ 66 „ • 1 470 „ - „
1.746 „ 79 „
126.167 K 45 v 6*
	Prenos . . .
Prenos . .	, 1.008 K — v
b) 2 razred slov. ljudske	
šole.	
Šolskim sestram	
nagrada . . . 800 K —	v
Katehetu na-	
grada .... 200 „ -	>»
Skupaj . .	- 1.000 „ - „
	Skupaj . . .
16. Račun stroškov slov. ljudske šole na Muti.	
a) Plače učiteljstvu in katehetu	. 7.239 K 92 v
b) Plača strežnici		• loo „ - „
c) Učila		89 92 „
d) Adaptacija in drugi stroški .	. 752 „ 75 „
	Skupaj . . .
17. Račun stroškov otroškega vrtca v Celju.	
a) Plača vrtnarici in pomočnici	. 980 K — v
b) Najemnina		• 360 „ - „
c) Kurjava in drugi stroški . .	• 214 „ 88
	Skupaj . . .
18. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju	
pri Celju.	
a) Plača vrtnarici		, 1 365 K v
b) Učila		• 32 „ 45
	Skupaj . . .
19. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku.	
a) Plače vrtnaricama		. 2 440 K v
b) Učila		. 63 „ 90 „
	Skupaj . . .
	Odnos . . .
2.008 „ - „
8.182 „ 59 „
1.554 „ 88 „
1.397 „ 45 „
2.503 K 90 v 141.814 K 27 v
Prenos . . .
20. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu.
a) Plača vrtnarici .......	1 050 K — v
b) Učila............................... 17	32	„
Skupaj . . .
21. Račun stroškov za posestvo v Studencih.
Davki, zavarovalnina itd.
22. Račun stroškov za posestvo v Dičji vasi.
Davki..........................................
23. Račun stroškov za posestvo v Pobržu:
Davki in zavarovalnina.........................
24. Račun stroškov za posestvo v Slovenski Bistfici.
Davki in zavarovalnina	  .	.	.
25. Račun stroškov za šolsko posestvo v Rožnem dolu.
Davki in zavarovalnina.........................
26. Račun stroškov za posestvo v Ljubljani.
Davki in zavarovalnina.........................
27. Račun stroškov za posestvo v Zapužah.
Davki in zarovainina...........................
28. Račun raznih podpor in posojil i. s.
Izplačane podpore učiteljem in ljudskim šolam
29. Račun od družbe najetih in povrnjenih posojil . . . ,  ...................................
30. Račun plačanih obresti od najetih posojil
31. Račun stroškov za družbeni koledar . .
Odnos . . .
1.067 „ 32 „ 471 „ 24 „ 7 „ 55 „ 134 „ 25 „
228 „ 96 „
64 „ 07 „ 1.288 „ 96 „ 771 „ 40 „
580 ,, — ,,
2.942 „ 78 „
16.330 „ 71 „
3.055 „ 12 „ 168.756 K 63 v
Prenos . . . 168.756 K 63 v
32.	Račun stroškov družbene pisarne.
a)	Plače uradnikom	 3.660	K	—	v
c) Potni stroški	 74',,'—	„
d) Plača slugi	 192	,,	—	„
e) Najemnina, razsvetljava in kurjava pisarniških prostorov	.	.	1.231	„	80	„
/) Poštnina, ekspedicija itd.	.	.	300	„	15	„
g)	Tiskovine, papir in druge pi-
sarniške potrebščine . . . . .	365	,,	49	,,
Skupaj . . .	5.823	„ 44 „
33. Račun izplačanih predujemov		675	>» tt
34. Račun stroškov za pokojninski sklad.		
a) Prispevek družbe .... 2.794 K 54 v		
b) Izplačana pokojnina in pre-		
mijske rezerve . '	2.261 „ 33 „		
Skupaj . . .	5.055	87 „
35. Račun raznih stroškov 			7.878	ti ti
Izdatki znašajo torej v letu 1917		188.188	K 94 v
Račun prehodnih stroškov		20235	„ 04 „
Plodonosno naloženi zneski v letu 1917 i. s.		
a) na glavnico i. s. volila, pokro-		
viteljnine in pri raznih do-		
hodkih prejeti znesek skupaj 56.970 K 35 v		
b) na obrambni sklad	 4 698 ,, - ,,		
Skupaj . . .	61.668	» 35 „
Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1. 1917. . .	14.782	„ 34 „
Skupaj . . .	284.874 K 67 v	
Družba je imela leta 1917 1.	S.	
Dohodkov (brez prebitka iz leta 1916)		
a) rednih .......... 171.592 K 39 v		
b) izrednih t. j. volila, in za		
obrambni sklad	 11.568 „ 35 „		
Skupaj . . .	183.160 K 74 v	
Odnos . . .	183.160 K 74 v	
Prenos . . .	183.160	K	74	v
Stroškov, rednili	 188.188	„	94	,,
torej primanjkljaja	 5.028	K	80	v
Ako primerjamo redne dohodke	 171.592	„	39	„
z rednimi stroški	 188.188	„	94	,,
vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja 	 16.596	K	45	v
Primanjkljaj se je pokril iz glavnice in raznih skladov.
Rednih dohodkov je bilo
leta 1916	105.219	K	45	v
„ 1917 	 171.592	„	39	„
torej so se redni dohodki I. 1917 pomnožili za .	66.372	K	86	v
Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov
leta 1916 	 110.293	K	45	v
„ 1917	176.810	„	39	„
prejela je torej brez volil	— več za	.	.	66.516	K	86	v
Družbeni dohodki so znašali:
leta 1916 .......................................... 121.474	K	21	v
.	1917 ........................................... 183.160	.	74	„
torej v pretečenem letu več za.................. 61.686	K	53	v
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna 1916. 1................... 47.792	K	—	v
Prirastek leta 1917.
Naloženi prejemki, pokroviteljnine in volila.	.	.	56.970	„	35	„
Skupaj .	.	.	104.762	K	35	v
Odpadki leta 1917.
Iz glavnice dvtgncni zneski	 6	860	,,	35	,,
Stanje dne 31. grudna 1917. 1................... 97.902	K	—	v
Račun pokojninskega	sklada za	učitelje i.	t.	d.
Stanje dne 31.	grudna	1916. 1............. 104.928	K	67	v
Prirastek leta 1917.
a) Prispevek učiteljstva ....	1.869	K	54	v
b) Prispevek družbe. .....	2.794	„	54	„
c) Kapitaliziranc obresti . . . .	4.791	,,	37	„
Skupaj	....	9.455	,,	45	,,
Skupaj.......... 114.384	K	12	v
Odpadki, oziroma Izplačila leta 1917.
Dvignene vloge radi izplačila pokojnine in prem.
rezerve...................................... 2.261	,,	33	,,
Stanje dne 31.	grudna	1917. 1............. 112.122	K	79	v
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne 31. grudna	1916. 1	 209.450	K	53	v
Prirastek leta 1917.
1.) Leta 1917 prejeti in naloženi
znesek......................  .	4.698	K	—	v
2.) Dne 31. grudna 1.1917 po pošt. ček. prometu prejeti, še ne naloženi zneski.......................... 520	,,	—	,,
3.) Kapitalizirane obresti . . . . 17.409 „ 62 „
Skupaj . .".	22.627	„	62	„
Skupaj................. 232.078	K	15	v
Račun V. Polakove zapuščine.
Stanje dne 31. grudna 1916. 1	177.914	K	96	v
Prirastek, oziroma odpadek leta 1917	 —	„	—	„
Stanje dne 31. grudna 1917. 1.........................177.914	K	96	v
Račun K. Kotnikove zapuščine.
Stanje dne 31. grudna	1916...............................1........................ 1.007	K	50	v
Prirastek leta 1917.
Kapitaliziraue obresti...................................... 12	„	50	v
Stanje dne 31. grudna	1917.	1........... 1.020	K	—	v
Račun M. Vilharjeve zapuščine.
Stanje dne 31. grudna	1916...............................1.....................  101.167	K	42	v
Odpadek leta 1917.
Dvignene vloge radi raznih	izplačil............... 67.581	„	36	„
Stanje dne 31. grudna	1917...............................1....................... 33.586	K	06	v
Družbena imovina
dne 31. grudna 1917. 1.
A.	Aktivna imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo vi. št. 2204 kat. obč.	
mesto Trst, vredno		430.000 K —
b) Grajščina Kienhofen (Muta),	
vložna št. 114 dež. deske za	
Štajersko, vredna		18.000 „
c) Posestvo, vi. št. 211, kat. obč.	
Velikovec, vredno		100.000 „ -
d) Posestvo vi. št. 30 kat. obč.	
Velikovec, vredno		20.000 ,, —
e) Posestvo na Savi vi. št. 463	
kat. občine Jesenice, vredno	24 000 „
/) Posestvo vi. št. 1768 kat. obč.	
Krmln, vredno		15.600 „ -
g) Posestvo vi. št. 56 kat. občine	
Studenci, vredno		10.800 „
/t) Posestvo vi. št. 201 kat. obč.	
Studenci, vredno		17.800 „ —
i) Posestvo vi. št. 1755 in 1756,	
kat. občine Gorica		47.000 „
j) Posestvo in stavbeni matc-	
rljal pri vi. št. 112 kat. občine	
Vodičja vas, vredno ....	2 500 „ —
k) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.	
Slov. Bistrica, vredno . . .	13.000 „ —
1) Posestvo vi. št. 624 in 629	
pri Sv. Mariji Magd. v Trstu,	
kat. občine Trst, vredno . .	21-000 „
Odnos . . .	719.800 K
■*) (n «) Posestvo v Krmilili cenjeno na 15.600— K in v Gorici cenjeno na 47.000’--- K sc je v bilanci pustilo v prvotni vrednosti, ker se do sedaj škoda ni cenila, oziroma dognala.
Prenos . . . m) Posestvo vi. št. 332 v Škednju kat. obč. Trst, vredno . . . n) Posestvo v Rožnem dolu pri Črnomlju, vložna št. 312 kat. občine Prbišje, vredno . . .
o)	Posestvo v Ljubljani, vi. št. 553 kat. občine Trnovsko predmestje, vredno . . . . p) Posestvo v Ljubljani vi. št. 1202 kat. obč. Karlovško predmestje, vredno.....................
r) Posestvo vi. št. 84, kat. obč.
Marnberg, vredno...............
s) Posestvo vi. št. 105, katastr. občine Pobrš pri Mariboru,
vredno................... .
S) Posestvo v Ljubljani, vi. št. 1525	kat.	občine	Trnovsko
predmestje, vredno .... t) Posestvo v Zapužab, vložna št. 230, kat. občine Šturije in in solastninske pravice pod vi. št.	21, kat.	občine Vodice
. .	73,	.	.	Kovk
.	.	578,	.	,	Šturije
cenjeno skupaj na ...	.
II. Šolski inventar in učil
III. Inventar družbene pisr
IV. Zaloga družbenih knji
V. Zaloga družbenih razj
VI. Terjatve (gotove) i. s.
a) za koledar..............
b) „ razne terjatve........
VII.	Brezobrestna posojila
29.000 „
10.000 „
160 „
73.000 „
3.000 „
11.900 „
8.800 „
36.750 ,. Skupaj . . , i . . . . rne . .
g. . . .
; 1 e d n 1 c
1.000 K 320 „
Skupaj
Odnos
Prenos .
Vlil. Družbena glavnica.
a) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. . . .	200	K
b) Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru, št. 10.492 pr.. . .	100	„	—
c) Vložna knjižica zadruge ,,Lastni Dom" v Celju, št. 490 pr.	1.000	„	—
d) Vložna knjižica Jadranske banke, podružnice v Ljubljani, št. 895 pr	 49.980	„
e) Delnica ljubljanske kreditne
banke v Ljubljani, št. 1422 pr.	400	„	—
/) Intab. terjatev pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani 50.000 kron, pri glavnici delni znesek	20.930	„	—
g) Intabul. terjatev pri društvu „Mladika" v Ljubljani v znesku 	 25.000	„
h) 3 kom. ogrskih Josziv-srečk
4694 1486 4222 caoo <rzzz
64,	50,	2	”
i) Zadružna knjižica posojilnice
in hraniln. v Trstu št. 6022 pr.	60	,,	—
j) Zadružna knjižica posojilnice
v Mariboru št. 5631 pr. .	.	20	,,	—
k) 1. kom. obligacije III. 51 /2°/o
avstr, vojnega posojila pr.	.	100	„
s kuponi od 1. januarja 1918.
/) 1 kom. obligacije VI. 51 /2 °/o
avstr, vojnega posojila pr.	.	100	„	—
s kuponi od 1. junija 1918.
Skupaj
Odnos
f . 944.991 K 20 v
tl
)>
tl
ti
it
tt
t) »l
It
.	97.902	„	—	v
. 1,042.893 K 20 v
Prenos . . . 1,042.893 K 20v IX. Pokojninski sklad za učitelje i. t. d.
a) Vink. 4°/o avstrijska kronska renta z dne 1. marca 1910 št. 82.789 pr....................
b) Vink. 4'2 % avstr, srebrna renta z dne 1. aprila 1915 št. 80.917 pr....................
c) Vink 4'2°/o avstr, papirna renta z dne 1. februarja 1915 št. 224.694 pr...................
d) Vink. 5'/2% III. avstr, vojno posojilo z dne 1. januarja 1916 št. 3438, serija K pr. . 20.000 „ — „
e) Vink. 51 /2°/o IV. avstr, vojno posojilo z dne 1. junija 1916
št. 152 pr............................... 5.000	„	—	„
*			 }) Vink. 5'/2% V. avstr, vojno	»» 1»
posojilo z dne 1. decembra	
1916 št, 51 pr		4.000 „ - „
g) Vložna knjižica Kmetske po-	
sojilnice v Ljubljani, štev.	
19.842 pr		8.422 „ 79 „
Skupaj	
X. Ciril-Metodov obrambni sklad.	
a) Vložna knjižica Kmetske	
posojilnice v Ljubljani št.	
120 pr		 . . .	45.570 K 36 v
b) Vložna knjižica ljudske poso-	
jilnice v Gorici št. 4105 pr. .	2.000 „ - „
c) Vložna knjižica posojilnice v	
Celju št. 16098 pr		1.400 „ — „
Odnos . . . 48.970 K 36 v____________________________
Odnos . . . 1,155.015 K 99 v
21.700 K — v 45 000 „ - „ 8.000 „ - „
Prenos . . Prenos . . .	48.970	K	31
d) Vložna knjižica posojilnice v
Mariboru št. 10579 pr . . .	1.000	,,	—
e) Vložna knjižica kreditnega
društva v Kranju št. 935 pr.	600	„
/) 1 kom. 6°/0 ogrskega vojnega posojila z dne 1. decembra 1914, št. 316.890 Lit. A pr. ..	100	„
s kuponi od 1. junija 1918 1.
g) 1 kom. 51 /2°/0 I.avst. vojnega posojila z dne 1. novembra
1914, serija B, št. 052 976	pr.	200	,,
s kuponi od 1.4. 1918. I.
h) 1 kom. 5'/2 "/o II. avslr. vojnega posojila z dne 1. maja
1815, serija B št. 071.108	pr.	200	„	-
s kuponi od 1. maja 1918.
i) 1 kom. 5'/2% IH- avstr, vojnega posojila z dne 1. januarja 1916, serija B, številka
255.884 pr................... 200	„	-
s kuponi od I. januarja 1918. j) Intab. terjatev pri društvu
„Mladika“ v Ljubljani . . . 180.287 ,, 7'
k) Nenaloženi znesek............. 520	,,
Skupaj .
XI.	Zapuščinski sklad Viljem Polaka.
a) Vložna knjižica ljub. mestne hranilnice št. 60.758 pr. . . 106.000 K
b) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . . .	8.500	„	-
£) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 9146 pr. 7.479 ,, 6 Odnos . . . 121.979 K 6 Odnos . .
. 1,155.015 K 99 v - v
M
>1
. .	232.078	„	15	„
v
3 .,
3 v_______________________
. 1,387.094 K 14 v
Prenos . Prenos . . .	121.975	K	6
d) 10 kom. 4'/2% obveznic bosensko - herceg. železniškega posojila i. s. serija B št. 3060-3069 a 1000 K skupaj 10.000 K in 5 kom. serija C, št.
4863-4867 a 2000 K
skupaj . . . . . . 10.000 „
Skupaj................... 20.000	„	-
s kuponi od 1. 4. 1918. 1. . .
e) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97 št. 4 in ser. 3055 št. 16
A 200 K nom. vrednosti, skupaj	400 „
s kuponi od 1. 4. 1918 I.. .
f) 2 zadolžnici posojila za regu- -lovanje Tise, serija 851 št. 61
in serija 1624 št. 99 a 200 K
nom. vrednosti, skupaj . . .	400	„	-
s kuponi od 1. 4. 1918. 1. . .
g) Turška srečka št. 385276 pr.
400 frankov v kron. vrednosti	382 ,, -
h) 30 delnic deln. družbe kranjskih parnih opekarn št. 392 do 421 A 500 K, v nom. vrednosti
skupaj 15 000 K - 30°/o t. j. 4 500 „ -
i) '/a vrednosti od 2 kreditnih srečk Dunaj z dne 31. marca
I.	1888 serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 A 200 K skupaj 400 K nom. vredn.;
družbi pripade '/3 vredn. t. j.	133 „ 3
Odnos . . . 147.794 K 96 Odnos . .
. . 1,387.094 K 14 v 3 v
tt
V ____________________
. 1,387.094 K 14 v
Prenos . . . 1,387.094 K 14 v Prenos : . i 147.794 K 96 v j) Int. terj.pri društvu ,,Mladika" v Ljubljani 50.000 kron ; pri V.
Polakovem skladu delni znesek	29.070	„	—	„
k) lntab. terjatev do I. K..	.	1.050	„	—	.,
Skupaj . . .	177.914	„	96	„
XII.	Zapuščinski sklad Karol Kotnika.
a) 9 kom. srečk ljub. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166,
3216, 3218,	3287, 3321,
68.889 h 40 K nom. vrednosti, skupaj	 360	„	—	„
b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev,
v kronski veljavi	 254	„	50	„
c) 1 delnica Narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118	pr.	100	,,	—	„
d) Vložna knjižica (konto ko-rent) ljublj. kreditne banke
št. 459 pr	 305	,,	—_	„
Skupaj . . .	1	020	„	—	„
XIII. Zapuščinski sklad Mar. Vilharjeve. a) Vložna knjižica Mestne liranilicc v Ljubljani
št. 99.662 pr	 33	586	„	06	v
XIV. Blagajniški ostanek dne 31.grudna
1917. 1.
a) pri c. kr. poštno-liranilnič-nem uradu na Dunaju, ček.
konto	št.	10.153	pr.	...	14.319 K 64	v
b) pri Kmetski posojilnici Ljubljanske okolice v Ljubljani,
št. 55	(tekoči	račun).	.	.	462 „ 70	,,
Skupaj . .	.	14.782	,,	34	„
B.	Pasivna imovina.
I. Posojila pri hranilnicah	in posojilnicah . . .	351.263	K	09	v
II. Dolgovi pri posestvih	 .............. 6.200	„	—	„
III. Razni neporavnani računi	 1.251	„	05	„
IV. Po pošt. ček. prometu dne 31. grudna 1917 1. za obrambeni sklad prejeti, pri tem skladu
še ne naloženi znesek	pr	 520	„	—	„
V. Pokojninski sklad	 112.122	„	79	„
Skupaj . . . -471.356 K 93 v
C.	Čista imovina.
Ako od aktivne imovine...................... 1,614.397	K	50 v
odštejemo pasivno imovino.................... 471.356	„	93 „
dobimo čisto imovino dne	31.	grudna	1917.	1.	.	1,143.040	K 57 v
Stanje imovine dne 31. grudna 1916. 1.
aktivna imovina.....................*	 1,598.500	K	80 v
pasivna imovina...................................   473	509	„	24 „
čista imovina	 1,124.991	K	56 v
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna
1916. 1.............................. 1,124.991	K	56 a
s čisto imovino z dne 31.	grudna	1917. 1.	.	.	.	1,143.040	„ 57 „
vidimo, da se je čista imovina pomnožila za	 18.049	K	01 v
Ako primerjamo pokojn. sklad z dne 31. grudna
1916.	1............................... 104.928	K	67	v
z dne 31. grudna 1917. 1............................ 112.122	„	79	„
vidimo, da se je pokojninski sklad po-
množilza................................ 7.194	K	12 v
Družba je imela dne 31. grudna 1917. 1. i. s.
a) lastnega premoženja . . 1,143.040 K 57 v
b) premoženja za pokojninski
sklad	 112.122	,.	79	„
Skupaj	.	.	.	1,255.163	K	36	v
Odnos	.	.	.	1,255.163	K	36	v
Prenos . . . 1,255.163 K 36 v
Dne 31. grudna 1916. I. i. s.
a) lastnega premoženja . . 1,124.991 K 56 v
b) premoženja za pokojninski
sklad..................... 104.928	„	67	„
Skupaj . . . 1,229.920 „ 23 „ Skupno premoženje (lastno družbeno in premoženje za pokojninski sklad) se je pomnožiloza	 25.243	K	13	v
V odstvo:
Andrej Senekovič I. r.,	Aleksander	Hudovernik	1.	r.,
prvomestnik.	blagajnik.
Za nadzorstvo: Dr. Vladimir Ravnihar I. r.
Proračun
družbe sv. Girila in Metoda v Ljubljani za leto 1919.
Stroškii:
1. Deška ljudska in meščanska šola pri Sv. Jakobu
v Trstu............................................ 50.000	K	— v
2. Dekliška ljudska šola	pri	Sv. Jakobu	v	Trstu.	35.000	„	— „
3. Dekliška ljudska šola	v	Trstu	(Acquedotto)	.	25.000	„	— „
4. Ljudska	šola	pri Sv. Vidu v Trstu........ 15.000	„	—	„
5. Otroški	vrtec	v Rocolu pri Trstu............. 2.500	„	—	„
6.	,,	„	v Skednju pri Trstu. 3.000	„	—	„
7.	„	„	pri Sv. Mariji Magdaleni v	Trstu	2.000	„	—	„
8.................v	Verdeli...................... 2.000	„	—	„
9-	„	„	pri Sv. Jakobu v Trstu ....	3.000	„	—	„
10................v	Kolonji..................... 2.000	„	—	„
11.	„	„	v Barkovljah.................... 2.500	„	—	„
12.	„	„	na Oreti (Trst)................. 2.500	„	- -	„
13.	,,	„	v Tržiču (na Ooreojskem)	.	.	.	2.000	„	—	„
14.	,,	„	na Savi pri Jesenicah........... 4 000	„	—	„
15.	„	„	na Jesenicah.................... 2.000	„	—	„
16. Šolstvo na Koroškem.................... 10.000	„	— „
17.	„	v Mariboru...................... 2.000	„	— „
18. Ljudska	šola	na Muti (Štajersko)............ 8 000	„	—	,
19. Otroški	vrtec	v Celju........................ 2.000	,,	—	„
20.	„	„	v Garbrju pri Celju............. 2.000	„	—	„
21- .	„	v Hrastniku	 3.000	„	— ,,
22.	,,	,,	v Ormožu........................ 1.500	„	—	„
Odnos	.	.	.	181.000	1<	-	v
7*
Prenos . . . 181.000
23 Stroški za razna posestva............................... 3.000
24. Razne podpore.......................................... 5.000
25. Povrnjena posojila..................................... 3.000
26. Obresti od posojil.................................... 20.000
27. Družbeni koledar....................................... 6.000
28. Družbena pisarna....................................... 8.000
29. Pokojninski sklad...................................... 3.000
30. Razni stroški......................................... 10.000
31. Nove šolske stavbe,	1.	dr.................. 200.000
Skupaj . . . 439.000
Podružnice
A.
Doneski podružnic leta 1917.
I.	Kranjska.
1. Vrhnika.............................................K	1.000 —
2. Ljubljana, I. ljubljanska, m........................ „	524'—
3. Trojane in okolica .....................................,	436 03
4. Sava, Javornik in Koroška	Bela.......................... 39h65
5. Kranj, ž............................................ „	339 —
6. St. Vid, Podraga, Vrabče............................ „	300'—
7.	Črnomelj, m................................................. 288'—
8.	Ljubljana, šentjakobska	trnovska, m.................... 282'—
9. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž................. „	280'—
10.	Mokronog............................................... 258'—
11.	Novomesto, ž........................................... 240'—
12. Trebnje in okolica................................... „	239 12
13. Zagorje ob Savi...................................... „	19930
14. Tržič in okolica..................................... „	184'36
15	Ljubljana, šentpeterska................................ž................................ 180'—
16.	Jesenice, ž............................................ 160 55
17.	Velike Lašče................................................ 13970
18.	Črnomelj, ž............................................ 130'—
19. Kamnik, ž.........................................  .	„	128'—
20. Idrija, m.................................................... 118	80
21. Postojna, m.......................................... ,,	110.—
22. Št. Rupert.................................................... 59	44
23. Kamnik in okolica, m................................. „	59'20
24. Vreme in okolica..................................... „	51'60
25. Gorenjska Dolina............................................... 50'—
26. Prem in okolica...................................... „	50'—
27. Idrija, ž............................................ „	49 —
28. Begunje -Breznica........................................ 47'—
29. Krško, m................................................. 41'—
30. Unec ................................................ „	40 —
31. Velika Dolina........................................ „	40' —
32. Novo mesto,	m....................................... 24'—
33. Sodražica................................................... 12'—
f*- Vič...................................................... 12 —
«t>. Posavska............................................ „	8' —
36..Ljubljana, šentpetrska, m................................ 2'—
II.	Štajerska.
1. Maribor, m	K	1.726 53
2. Celje, m.................................................. „	414 30
3. Gradec, izvenakademiška, m.....................................  386'16
4. Ptuj, m..................................................... 378'—
5. Gabrje...................................................... 350'—
6. Vransko......................................................... 331'76
7. Ormoški okraj, ž.......................................... „	247 50
8. Vuzenica, Muta in okolica................................ ,,	244'—
9. Polzela..................................................... 214 32
10. Rogaški okraj m.............................................. 205'—
11. Središče in okolica	 ,,	20070
12. Dravinjska za Poljčane, Studence in Makole . .	„	185'—
13. Trbovlje in okolica, ž	 ,,	182 —
14. Dobova in okolica	 „	150'—
15. Hrastnik in okolica, ž	 ,,	148 40
16. Gradec, ž.................................................... 140 20
17. Št. Pavel pri Preboldu, ž.................................. „	133*21
18. Maribor in okolica, ž........................................ 128*—
19. Ljutomer ž................................................ ,,	127*—
20. Rajhenburg, Videm in okolica.................................................................. 120-—
21. Šmarje in okolica, ž.................................................................................. 120* —
22. Mozirje, Gornjesavinska, ž................................. „	106*—
23. Celje, ž.......................................................... 100*—
24. Rogaški okraj.............................................. ,	100'—
25.	Dol pri Hrastniku.......................................... 97* —
26. Konjice .................................................. ,,	90-—
27. Maribor, železničarska.................................... ,,	84 36
28. Gornjigrad, m................................................................................................ 70*—
29. Sv. Jurij ob Ščavnici.......................................... 59'—
30. Grobelno (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid) . .	„	46’—
31.	Hoče, Slivnica in okolica....................................... 44'20
32.	Limbuš in okolica.......................................... 38' —
33.	Trbovlje in okolica,	m................................... 30 —
34. Sv. Lenart v Slov. goricah...................................................................... 20—
35. Sv. Peter pod Sv. Gorami in okolica.................................................... 20*—
36. Planina in okolica............................................. 8*—
37. Velenje...................................................... 6*—
38. Rečica v Savinjski dolini...........................................5'—
Skupaj ... K 7.05564
III.	Koroška.
1. Beljak in okolica	 179	03
2. Prevalje in okolica................................ ,,	3	50
IV.	Primorska.
a)	Goriška.
1. Ajdovščina in okolica,................................m...............................K	823-60
2. Sežana in okolica, ž	   „	140-—
3. Ajdovščina in okolica,................................ž.............................. „	95’—
4. Brje pri Rihenberku	 „	70’—
5. Lokev in okolica............................................ 22	—
6. Cerkno.....................................................  10	—
Skupaj ... K 1.160 06
b)	Trst.
1.	Trst,	m	K	20.282 40
2.	„	ž	 „	4.322-—
3.	„	Sv. Jakob.........................................  2.506-53
4.	„	Oreta-Rojan..........................................1.58264
5.	„	Skedenj.............................................. 959-25
6.	„	Sv.	Ivan...................................... „	880 58
7.	„	Sv.	Mar. Magdalena Zg......................... „	300-—
8.	,,	Lonjer,  .......................................... 176’—
9.	„	Kolonja......................................... 150'—
10.	„	Rocol............................................. „	76 50
11.	„	Bazovica in okolica................................. 40-—
Skupaj ... K 31.275-90
c)	Ištra.
V.	Nižja Avstrijska.
Posnetek.
1. Kranjska — 36 podružnic	K	6.474-75
2. Štajerska — 38	„	   7.055-64
3. Koroška	— 2	„	   182	53
4. Primorska:
a) Goriška	—	6	„	.	.	K	1.16060
b) Trst	—	11	„	.	.	„	31.275-90
c) Istra	—	0	„	.	.	,,	—
Skupaj ...	„	32.436-50
5. Nižje Avstr.— 0	,,....................  ..	—	‘—
II.	Štajerska.
1.	Maribor, m...............................................K	1.726 53
2- Celje, m................................................. )(	414 30
3.	Gradec, izvenakadetniška, m............................. „	386'16
4- Ptuj, m................................................... „	378 —
5- Gabrje...................................................... 350 —
6. Vransko  ................................................. „	331'76
7. Ormoški okraj, ž.......................................... „	247 50
8. Vuzenica, Muta in okolica................................... 244'—
9. Polzela.................................................. ,,	214 32
10. Rogaški okraj 111........................................... 2Q5-—
11. Središče in okolica......................................... 20070
12. Dravinjska	za Poljčane, Studence in Makole . .	„	185 —
13. Trbovlje in	okolica,....................................ž................................. ,,	182 —
14. Dobova in	okolica	 „	150'—
15. Hrastnik in okolica, ž......................................... 148 40
16. Gradec, ž..................................................’	14020
17. Št. Pavel pri Preboldu,....................................ž.................................. ”	133-21
18. Maribor in okolica, ž......................................’	128'—
19. Ljutomer ž	 ,,	127*—
20. Rajhenburg, Videm in	okolica.................... 120’—
21. Šmarje in okolica, ž........................................ 120* —
22. Mozirje, Gornjesavinska,	ž........................................................ 106-—
23. Celje, ž.......................................................... 100-—
24. Rogaški okraj.............................................................................................. 100-—
25. Dol pri Hrastniku	 „	97-~
26. Konjice 	 „	go-_
27. Maribor, železničarska.................................. 84 36
28. Gornjigrad, m............................................. ”	70_____
29. Sv. Jurij ob Ščavnici.....................................’’	59-—
30. Grobelno (za Slivnico,	Sv. Štefan in Št. Vid) . .	”,	46-—
31. Hoče, Slivnica in okolica................................... 44-20
32. Limbuš in okolica	 „	38 —
33. Trbovlje in okolica, m...................................... 30 —
34. Sv. Lenart v Slov. goricah	 „	20'—
35. Sv. Peter pod Sv. Gorami	in okolica.............................. 20-—
36. Planina in okolica............................................. 8-—
37. Velenje.......................................................................................................... 6’—
38. Rečica v Savinjski dolini................................... 5-—
Skupaj ... K 7.05564
III.	Koroška.
1. Beljak in okolica............................................ 17903
2. Prevalje in okolica..........................................  3	50
IV.	Primorska.
a)	Goriška.
1.	Ajdovščina in okolica, m	K	823	60
2.	Sežana in okolica, ž	 t>	140-_
3. Ajdovščina in okolica, ž. . .  ....................  .	”	95- 
4.	Brje pri Rihenberku................................... ’’	70	—
5.	Lokev in okolica	 ”	22-_
6. Cerkno...............................................'	”	10-—
Skupaj ... K 1.16006
b)	Trst.
1- Trs‘. ni	K	20.282-40
2.	„	ž.........................................
3. „	Sv. Jakob......................................’
4.	„	Greta-Rojan...............................
5.	„	Skedenj...................................
6. „	Sv. Ivan.........................................
7. „ Sv. Mar. Magdalena Zg................................
8. „	Lonjer.  ........................................
9.	„	Kolonja...................................
10.	„	Rocol...........................................
11. „	Bazovica in okolica..........................
4.322-— 2.506-53 1.5*2-64 959-25 880-58 300 — 176'— 150 — 76-50 40-—
Skupaj ... K 31.275-90
c)	Istra.
V.	Nižja Avstrijska.
Posnetek.
1. Kranjska — 35 podružnic	K	6.474'75
2. Štajerska — 38	„	  7.055-64
3. Koroška — 2	„	  „	182	53
4. Primorska:
a) Goriška	—	6	„	.	.	K	1.160 60
b) Trst	—	11	„	.	.	„	31.275-90
c) Istra	—	0	„	.	.	,,	—'—
Skupaj ...	„	32.436'50
5. Nižje Avstr. — 0	„	......................... —•—
Izkaz
o prejetih zneskih za Ciril-Metodov obrambni sklad od 1. julija 1909. do 31. decembra 1917.1.
Leta	Vplačani zneski na račun kamnov		Prejete obresti		Skupaj	
	K	h	K	h	K	h
1909	29.143	13			29.143	13
1910	56.767	16	1.048	37	57.815	53
1911	27.229	83	1.834	71	29.064	54
1912	29.761	94	4 602	17	34.364	11
1913	13.114	42	6.357	56	19.471	98
1914	9.437	83	7.714	93	17.152	76
1915	1.256	74	8.757	34	10.014	08
1916	3.314	—	9.110	40	12.424	40
1917	5218	—	17.409	62	22.627	62
	175.243	05	56.8:5	10	232.078	15
Pri obrambnem skladu vplačani zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Denarni promet družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v	1. polletju 1918.	1.
Proračun za leto 1918	(glej koledar 1918, stran 94)	izkazuje
stroškov 160.000 K, torej za	1. polovico 1918 . .	80.000	K	v
izdalo se je pa po družb, knjigah v 1. polovici 1918	89.917	„	96	„
torej več za		9.917	K	96 v
Po družbenih knjigah se je v 1. polovici 1917.			
prejelo 		92.937	K	38 v
izdalo		89.917	»	96 .
torej je bilo v 1. polovici 1918. 1. prebitka . .	3.019	K	42	v
Imenik podružnic leta 1918.
I.	Kranjska.
1.	Begunje-Breznica: Ustan. z odi. dež. vlade z dne 28./V1. 1910, št. '2031.
2* Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 10./XI. 1910, šl. 3705.
3.* Bled: Ustan. z odi. min. dne 30./III 1886, št. 4775.
4.* Bohinjska Bistrica: Ustan. z odi. dež. predsedstva dne 25./X. 1911, št. 3493.
5.* Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 26. II. 1910, št. 635/P.
6.* Brdo: Ustan. z odi. deželne vlade dne 24. X. 1907, št. 5848.
7.* Bučka: Ustan. z odlok. okr. glavarstva v Krškem dne 16./XII
1909, št. 32.661.
8.* Cerklje pri Kranju: Ustan. 1. 1889.
9* Cerklje in Čatež: Ustan. z odi. deželnega predsedstva v Ljubljani dne 28./X. 1910, št. 3035.
10.*Cerknica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 18./VII. 1907, št. 4288.
11* Col, Budanje in Podkraj: Ustan. z odi. dež. predsed. dne 16./IX.
1910, št. 3193.
12. Črnomelj: Moška. Ustan. z odi. okr. glav. v Črnomlju dne 2i/| j 887
13. Črnomelj: Ženska. Ustan. 8./X. 1892.
14.*Dobrunje in okolica: Sedež v Stepanji vasi. Ustan. z odlokom okrajnega glavar, v Ljubljani dne 30./IX. 1909, št. 26.010.
15.* Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
8.	Vlil. 1908, št. 3793.
16.* Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27. IX. 1908, št. 4444.
17. Gorenjska Dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne
8./1V. 1886, št. 6134.
Z zvezdico * zaznamovane podružnice niso v letu 1917. prispevale z nobenim prispevkom.
18* Grosuplje:Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani, dne 20./I1I. 1909. št. 7062.
19. Idrija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./IX. 1886, št. 8837.
20. Idrija: Ženska Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 29./X. 1892, št. 13.037.
21.* Ilirska Bistrica-Tmovo: Ustan. dne 13./V1II. 1886.
22.* Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 20./XIl. 1910, št. 4141.
23.* Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1909, št. 589.
24.* Jesenice občina: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 11./VII, 1905, št. 2534.
25. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okraj. glav. v Radovljici dne
15./I. 1908, št. 852.
26. Kamnik in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1889, št. 3502.
27. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 6./IX. 1891, št. 11.014.
28.* Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 6./1I. 1911, št 379/P.
29.* Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. dne 27./VI. 1910, št. 2036.
30.* Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 31 /111. 1909, št. 649.
31.* Košanska Dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 16. V. 1910, št. 576.
32.* Kranj: Ustan. dne 28./XI. 1885, št. 4426.
33. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./V1II. 1892, št 10.889.
34.*Kropa-Kamna Gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne
30./1II. 1886, št. 4775.
35. Krško: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 24./III. 1887. 1. št. 3013.
36.*Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 27./Vil. 1894, št. 13.985.
37.* Ledine in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
10./IV. 1910, št. 1145/Pol.
38. 'litija: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 1 ./XI. 1886, št. 10.929.
39. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. z odi. deželne vlade v Ljubljani dne 14./X. 1885, št. 10.133.
40.* Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25./VII. U92.
41. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska. Ustan z odi. deželne deželne vlade dne 29./III. 1886, št. 3164.
42. Ljubljana: Šen t jakobsko -trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4 /Vlil. 1892, št. 9208.
43. Ljubljana: Šentpetrska moška. Ustan. z min. odi. dne 14. IV. 1886, št. 5771.
44. Ljubljana: Šentpetrska ženska. Ustan. dne 12./IV. 1891.
45.*Logatec: Moška. Ustan. dne 6./I. 1887.
46.* Logatec: Ženska. Ustan. dne 21./V1II. 1892, št. 9854.
47 * Loški Potok, Draga in Trava: Ustan z min. odi. 28./IV. 1886
št. 6133.
48 * Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne
13./11I. 1910, št. 5669.
49.* Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dežel, vlade dne 17./IX. 1909, št. 18.240.
50.* Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 16/IV. 1886, št. 4886
51. Mokronog: Ustan. leta 1886.
52.*Moravče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 10 IX. 1909, št. 2527/Pol.
53.* Moste: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./Vlil. 1909, št 22.997.
54. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318.
55. Novo mesto: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Novem mestu 15./XI1. 1901.
56.* Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan. z odi. deželne vlade dne
3./X. 1886, št. 9917.
57.* Planina in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne
30.; X. 1910, št. 3638.
58*Podkuniska s sedežem v Št. Jurju: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./VI. 1912, št. 2183.
59.* Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX. 1886.
60. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani dne 12./IX. 1913, št. 2134.
61. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
13./VI11. 1886, št. 8053.
62.* Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 17./IV. 1893, št. 2161.
63. Prem in okolica: Ustan. z odi. dežel, predsedstva v Ljubljani dne 12./II. 1912, št. 453/PoI.
64.* Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
31./III. 1909. št. 648
65.* Radovljica: Ustan. dne 27./IX. 1892.
66 * Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. dne 8. Vlil. 1900, št 3502.
67.* Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
25./1 1910, št. 275.
68.* Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./II. 1886, št. 1571.
69.* Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. 1 ./IX. 1898, št. 18.964
70. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 11./I. 1910, št. 73.
71. Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4./IX. 1907, št. 5554.
72.*Semič, (iradac in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljub-Ijani 8,/X. 1910, št. 3401/Pol.
73 * Senožeče: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljublj. 23./IV. 1886, št. 4033.
74.	Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne
29./V1II. 1909, št. 2425/Pol.
75.* Stari trg in Lož: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./I. 1893, št. 15.820.
76.* Šiška: Moška: Ustan. z min. odi. 17./II. 1886, št. 1269.
77.* Šiška: Ženska. Ostan. z odi. dež. vlade dne 13./1I. 1909, št.34.
78.* Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. preds. dne 16./V. 1910, št. 1575. 79 * Škocijan in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 27./1.
1910, št. 301.
80* in 81. Škofja Loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne
23./11I. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne
14.	11. 1894, št. 1551.
82.* Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedstva v Ljubljani dne 17./IV. 1909, št. 820.
83.* Toplice: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 4. VII. 1909, št. 1716/Pol.
84. Trebnje in okolica: Ustan. z odi. dež vlade v Ljubljani dne
4./Vlil. 1908, št. 3714/Pol.
85. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne
17./VIII. 1909, št. 15.605.
86. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./VIII. 1899, št. 4547.
87. Unec: Ustan. z odi. dež vlade dne 13./V. 1904, št. 8581.
88. Velika Dolina z okolico: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 3./Xl. 1911, št. 3592.
89. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kočevju dne 2 /1. 1896, št. 12.271.
90. Vič: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.851.
91. Št. Vid, Podraga, Vrabče: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16 /IX. 1910, št. 3192/Pol.
92.* Vinica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne
28./VIII. 1909, št. 15.254.
93.* Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani 16./Vlil. 1908, št. 3920/pr.
94. Vreme in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne
24./III. 1912, št. 971/Pol.
95. in 96. Vrhnika: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./TIL 1887, št. 4123.—Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 10/111. 1892, št. 12.368.
97. Zagorje ob Savi: Ustan. z odlok. okr. glav. v Litiji 27./XI. 1892, št. 3152
98.* Zalog, Vevče in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani
9./VI. 1913, št. 1478/Pol.
99.* Zatična-Višnja Gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 3./lX. 1886, št. 8967.
100.* Železniki na Gorenjskem: Ustan. 17./VI. 1886, št. 5.
101.* Žiri in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Logatcu dne 29./XlI. 1909, št. 22.986.
102.* Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. deželne vlade dne 2./VII. 1887, št. 6490.
103* Motnik: Ustan. leta 1918.
II.	Štajerska.
1 *Sv. Ana na Krembergu, Marija Snežna in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./V1I. 1913, št. 8-2178/1.
2.* Sv. Andraž in Sv. Bolfenk v Slov. gor.: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu 1. 1913.
3* Sv. Barbara v Halozah in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 19./XI1. 1913, št. 8-3066/1.
4* Sv. Barbara, Št. Janž, Sv. Martin in Vurberg: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 17./111. 19x3, št 8-963/1-183.
5.*Bizeljsko in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 13./XI. 1912, št. 8-2696/1.
6.* Bočna pri Gornjem Gradu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
1./VI1I. 1910, št. 8-2221/1.
7 * Braslovče: Ustan. z odi. min. za not. zad. 3./111. 1886, št. 6521.
8.* Breg pri Celju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1./V11I. 1910, št. 8-2220/1.
9. Brežiški okraj: Sedež v Brežicah. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VII. 1890, št. 15332.
10.* Brežice: Ženska Ustan. dne 26./VI. 1908.
11. Celje: Moška. Ustan. z minist. odi. dne 14./XII. 1885, št. 3563.
12. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19./XI. 1893, št. 29547.
13. Dobova in okolica: Ustan z odi. namestn. v Gradcu dne 30./IV. 1912, št 8-1123 1, 1912.
14. Dol pri Hrastniku: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 25./XI. 1912, št. 8-2822-1, 1912.
15.* Dramlje: Ustan. z odi. nam. doe 6/II. 1909, št. 8-462/1.
16. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Mariboru z dne 31./III. 1911, št. 12530-11.
17.* Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 6./XI. 1910.
18.* Fram in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2. I 1910, št. 8-2521/1. 1909.
19. Gabrje poleg Celja: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 4./VII. 1909, št. 8-1250 1.
20.* Globoko: (za Artiče, Globoko, Plšece in Sromlje): ustan. z odi. namest. v Gradcu 29./VI. 1913, št. 8-1888/1.
21. Gornji Grad: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593.
22.* Gornji Grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5./I. 1909, št. 8-3525/1.
23.* Gornja Radgona: Ustan. I. 1901.
24.* Gradec: Akademiška. Ustan. z odi. dne 26./I. 1886, št. 1112.
25. Gradec: Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231.
26. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1.
27. Grobelno: (za Slivnico, Sv. Štefan in Št. Vid s sedežem v Gro-belnem). Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./VU. 1913, št. VIII-2171/.
28. Hoče, Slivnica in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu
29./XII. 1913, št. 8-3146/1. 13.
29.* Hrastnik: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju 26./II. 1908, št. 8-867 1. 1908.
30. Hrastnik in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namcst. v Gradcu
2./II. 1913, št. 8-363/1, 1913.
31.* Sv. Jakob in Sv. Marjeta, Sv. Jurij v Slov. Goricah, s sedežem pri Sv. Jakobu: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 8/X. 1913, 8-2563/1, 1913.
32. Sv. Jurij ob Ščavnici: Priglašena dne 20./6. 1913, št. 122.
33.* Št Jurij ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8.IV. 1886, št. 395.
34* Št. Jurij ob juž. žel.: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu
9./XI. 1891, št. 19.609.
35.* Kapele pri Brežicah: Ustan. z odi. c kr. namestništva v Gradcu
28./III. 1912, št. 8-891/1. 1912.
36. Konjice: Ustan. z odi. minist. 26./1I1. 1886, št. 4252.
37.* Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
18.	II. 1904, št. 6044.
38.* Sv. Križ-Veržej: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 29./111. 1910, št. 8-987/1.
39.* Ksaverij-Ljubno v Savinski dolini: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 27./V. 1912, št. 8-1466/1.
40.* Laški trg in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18./IX.
1891, št. 21.236.
41. Limbuš in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2. X. 1907, št. 8-2731./L
42. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi nam. v Gradcu dne
13.	X. 1888, št. 21.440.
43.* Ljutomer in okolica. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10/X.
1892, št. 13.714.
44. Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 7.111 1909, št. 8-2483/1.
45.* Št. Lovrenc nad Mariborom: Ustan. z odi namestništva v Gradcu dne l./VII. 1901, št. 22.669.
46. Maribor: Ustan. z min. odi 10,1, 1888, št. 353.
47. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. z dne 14/V. 1898, št. 12381.
48. Mariborska železničarska podružnica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 3./1 1913, št. 8-3093/1, 1912.
49.* Sv. Marjeta, Sv. Marko niže Ptuja in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 25./1V. 1911, St. 8-1281/1.
50* Meža, Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
30./X. 1911, št. 8-2693/1.
51. Mozirje: Gornjesavinska ženska. Ustan. z odi. namest. v Giadcu 23./XIl. 1907, št. 8-3362/1, 1907.
52.* Ormoški okraj: Ustan. z odi. deželne vlade dne 17./X. 1887, št. 21.104.
53. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
27./I. 1892, št. 721.
54.* Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne
5.	VII. 1909, št. 8-2184 1.
55.	Št. Pavel	pri Preboldu: Ženska. Ustan. z odi.	namestništva	v
Gradcu z	dne 25./11 1912, št. 8-483/2.
56.	Sv. Peter	pod Sv. Gorami in okolica: Ustan. z	odi.	namest.	v
Gradcu 7/VI. 1910, št. 8-1658/1.
57.* Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1909, št. 8-2116/1.
58.	Planina in	okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu	dne 4. XI.
1909, št 8-2387/1.
59.* Podčetrtek in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu z dne
28./V11. 1912, št. 8-2010/1-12.
60.* Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI.
1910, št. 8-1659/1.
61.* Polenšak: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./V111. 1910, št. 8-2420/1.
62.* Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne
22.	IX. 1909, št. 8-2661/1, 1909.
63. Polzela: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 26. IV. 1903, št. 5339.
64.* Ponikva: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu dne 13. IV. 1910, št. 1129/1.
65. Ptuj: Ustan. z odi. nam. v Cradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.288.
66.* Ptuj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10. Vlil.
1908, št. 1-6795/08.
67.* Ptujska Gora, Št. Lovrenc in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2.111 1912, št. 8-558/1.
68. Rajlienburg-Videm in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./XI. 1907, št. 130
69. Rečica v Savinski dolini: Ustan. z odi. min. dne 15./IV. 1886, št. 5233.
70.:i Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu 6./V. 1909, št. 8-1676/1, 1909.
71. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22./V. 1910, št. 8-1544/1.
72.* Ruše in okolica: Ženska. Ustan dne 26. XII. 1898
73.* Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27./V. 1886, št. 8017.
74.* Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13 IX. 1892, št. 20.790.
75*Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne
8./III. 1887, št. 3926.
76.* Slov. Gradec in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 15. VI. 1912, št. 8-1653/1.
77. Središče in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6. IX.
1909, št. 8-2609/1.
78* Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 10/XII. 1886, št. 24.839.
79.	Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1894/11910.
80*Šmartin na Paki, Letuš in okolica: Moška. Ustan. z odi. nam. v Gradcu 26./V. 1913, št. 8-1636/1.
81.*Šmartin in Rečica na Paki: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./I. 1911, št. 819/1.
82.* Šoštanj in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./1V. 1913, št. 8-1919/1.
83. Trbovlje in okolica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 30./111. 1892, št. 6047.
84. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 19./II. 1901, št. 5466.
85.* Sv. Trojica-Sv. Anton, Sv. Benedikt: Ustan z odi. namestn. dne
23./V1I1. 1913, št. 8-2334-1/13.
86. Velenje: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne
19./IX. 1894, št. 2879.
87.*Vojnik in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./1V. 1913, št. 8-1151/1.
88. Vransko: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30,/XII. 1890, št. 45.968.
89.* Vuhred-tnarenberški okraj: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu
10./II. 1886, št. 2958.
90. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. 29./Xll. 1907.
91.* Zidan most in Loka: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne
27./XII. 1912, št. 8-3074/1.
92.* Žalec poleg Celja: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 28./II. 1886, št. 2621.
93* Žalec poleg Celja: Ženska: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 5./XII. 1905, št. 54.651.
III.	Koroška.
1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne
21./X. i886, št. 1954.
2.* Blače, Loče in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Beljaku dne
14./Vlil. 1909, št. 23.620.
3.* Borovlje: Ustan. 1. 1908.
4.* Celovec in okolica: Ustan. 1. 1909.
5.* Glinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu, dne 8./VI. 1909, št. 2498.
6.* Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11./III. 1888, št. 298.
7. Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 10./III. 1910, št. 967/prez.
8.* Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne
6./X. 1893, št. 1616.
IV.	Primorska.
a)	Goriška.
1. Ajdovščina in okolica; Ustan. z odi. okr. glavarstva v Gorici dne 9./IX. 1896, št. 11.979.
2. Ajdovščina in okolica Ženska. Ustan. z odlokom namesto, v Trstu dne 11/X1. 1892,. št. 19.261.
3.* Št. Andrež: Ustan. z odi. nam. v Trstu 23/IV. 1909, št. 815.
4.* Bilje in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./111. 1912, št. 640.
5*Bovec: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 10/XII. 1886, št. 19.586.
6.* Breginj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910, št. 578.
7.*Briška podruž. s sedečem v Biljani: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 29./XI. 1888, št. 18.671.
8. Brje pri Rihenberku: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 30./I. 1908, št. 114.
9. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne
31./III. 1910, št. Pr. 415/2.
10.* Cerovo, Št. Ferjan, Vipolže: Ustan. 1. 1909.
U.*Čepovan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942.
12.* Devin in Mavhinje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./X. 1911, št. 638/2.
13.* Divača: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 681-10.
14.* Dornberg: Ustan. z odi. namestništva v Trstu dne 14./VII. 1892, št. 13.893.
15.* Dutovlje in okolica: Ustan.z odi. nam. v Trstu dne 4./I11. 1911, št. 381.
16.* Gorica: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 29./I11. 1886, št. 4773.
17.*Gorica: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300/1.
18.* Kanal: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 23/11. 1888, št. 3002.
19.* Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 11./XII. 1886, št. 18.840.
20.* Komen: Ustan. prvotno z odi. namest. dne 5./VI1. 1891, razpuščena 24./V1II. 1907, nanovo ustanov, dne 15./V. 1909, št. 309.
21.* Kostanjevica in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne
13.	11. 1913, št. Pr. 356.
22.* Kred in občina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 28./V. 1911, št. 967.
23.* Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Zabije: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 18./IV. 1911, št. 733.
24.* Krmin in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./XI. 1911, št. 1875.
25.*Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 11./XI. .1908, št. 1804.
26. Lokev in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14./VII. 1909, št. 1172.
27.* Sv. Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne
17./Vil. 1909, št. 1272.
28.* Miren in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 1641.
29 * Nabrežina: Ustan. z odi. okr. slav. v Sežani dne 31./XII. 1909, št. 16.134.
30.* Opatje Selo in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 13./II. 1913. št. Pr. 357.
31.* Št. Peter pri Gorici: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 9./IV. 1913, št. 721.
32.*Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav v Gorici dne 14./XI. 1909, št. 18.9(62.
33.* Pliskovica, Gabrovica in Vel. Dol.: Ustan. z odi. c. kr. namestn. v Trstu dne 13./Xll. 1912, št. 2144.
34.* Podgora in okolica: Ustan. z odi. namestn. v	Trstu	dne	24./X.
1911, št. Pr./840.
35.* Prvačina: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264.
36.* Prvačina: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264.
37.* Ravnica in Podgozd: Ustan. z odi. nam. v Trstu leta 1904.
38.* Renče: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 22./XI. 1913, št. Pr. 2132/13
39.* Rihemberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318/1.
40.* Selo, Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 4./1.1911, št. 2275/10.
41.* Sežana in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 10./VIII. 1894, št. 14.126.
42.	Sežana in okolica: Ženska.	Ustan.	z	odi.	namestn	v	Trstu
dne 6./X. 1892, št. 16.977/1.
43.* Solkan: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 17./1V. 1910, št. 717. 44*Šempas: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 15./VII. 1886,"št. 9830/1. 45* Šmarje: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 6./VIII. 1909, št. 9830/1.
46.* Štanjel in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Trstu 7./VII. 1911, št. Pr. 1080.
47.*ToImin: Moška. Ustan. dne 2./V. 1909.
48* Tolmin: Ženska. Ustan. 24./X. 1892.
49.* Tomaj in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 19./VI. 1910.
50.* Volčja Draga in Vogrsko: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne
10./HI. 1911, št. 510.
51.*Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 27./I. 1905, št. 317.
6)	Trst.
1.*Barkovlje pri Trstu: Ustan. dne 28./VIII. 1910.
2. Bazovica in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu 2./V. 1910, št. 547.
3. Greta poleg Trsta: Ustan. z odi. namestn. v Trstu dne 2. II. 1889, št. 2377/1.
4. Sv. Ivan	v Vrdeli poleg Trsta	Ustan. dne 4./11I. 1887.
5. Kolonja	pri Trstu: Ustan. z	odi. namest. v Trstu 25./I.	1913,
št. Pr. 156.
6.* Sv. Križ pri Trstu: Ustan. z odi. namestn. v Trstu 1. 1910.
7. Lonjer pri Trstu: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 24./11. 1911, št. 244.
8.*Opčine in okolica: Ustan. z odi. nam. dne 2./V. 1910. št.	Pr. 543.
9.* Prosek,	Kontovelj in Zgonik:	Ustan. z odi. namestn.	v	Trstu
dne 14/111. 1911, št. 545.
10.* Trebče in okolica: Ustan. 1. 1910.
11.	Trst:	Moška.	Ustan. z min.	odi. dne 27./II. 1886, št.	3267.
12.	Trst:	Ženska.	Ustan. z odi.	nam. v Trstu	dne 12./II.	1887,
št. 1800/1.
13.* Trst I. mestni okraj: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 25./IX. 1912, št. 1729.
14.* Trst IV., sedež v Belvederu: Ustan. z odi. nam. v Trstu
9./VII1. 1911, št. 1321.
15.	Trst	Sv. Jakob:	Ustan. z odi.	nam. v Trstu	dne 3.IV.	1907.
št. 534/1.
16. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z. odi. nam. v Trstu dne 28.11. 1910, št. 819-1/1.
17.	Trst	Rocol in Kjadin: Ustan. z odi. nam. v	Trstu dne	7./111
1909. št. 405.
18. Trst-Skedenj: Ustan. z odi. nam. v Trstu z dne 30./V11. 1908, št. Pr. 811/1.
19.*Vrdelca: Ustan. z odi. nam.-v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 493/1-10.
20.* Trst-Sv. Vid: Ustan. leta 1918.
c) Istra.
1.*Breg pri Trstu (za vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje):
Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 20./lX. 1911, št. 1252.
2.* Klanec-Ocizla-Materija: Ustan. z odi. nam. Trstu dne 19./VI.
1910, št. 1083.
3.* Kozina in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 728.
V.	Druge avstrijske dežele.
1.* Dunaj: Akademiška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne
23./11I. 1911, št. Z. V. 7393.
2.* Dunaj: lz ven a kadem iška. Ustan. z odi. nam. na Dunaju dne 23/111. 1911, št. Z. V. 740/1.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
častni člani.
1. f Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na II. vel. skupščini
dne 19. mal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888.
2. Luka Svetec, vitez Fran - Josipovega reda, c. kr. notar, po-
sestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne
6.	vel. srpana 1903.
3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X.
vitez Fran-Josipovega reda, častni meščan ljubljanski, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, kon-zistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik »Društva za krščansko umetnost*, vlastclin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. vel. srpana 1907.
4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski itd. v Ljubljani; izvoljen na
XXV.	vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910.
5. Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v p. itd. v Ljubljani, izvoljen prav takrat.
6. f Dr. Josip Vošnjak, dež. bolnice primarij v p., posestnik v Visolah
pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911.
7. Ivan Vrhovnik, župnik v p. v Ljubljani; izvoljen prav takrat.
8. Andrej Senekovič, prvomestnik Družbi sv. C. in M., vladni
svetnik, gim. ravnatelj v p.; izvoljen na XXIX. skupščini dne 11. vel. srpana 1918.
Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A.
ki so po § 4. a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron.
1. Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti
slovenski 1896. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti 11. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zastopnik Ivan Kecelj 5.; Abiturijenti v Celju
I. 1909., zastopnik dr. Rado Brenčič; 6. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljali pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo ..Prosveta", I. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", 11. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“, 111. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik;
II. Akad. društvo slov. kat. „Danica“ na Dunaju; 12. Akad. tehn. društvo „TrigIav“ v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zast. Štefan Singer, župnik v Logavesi; 14 Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu; 15. Ga. Alijančičeva M. na Dobravi pri Kropi;
16.	Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Accettova Josipina, posestnica v Ljubljani.
18.	)• Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski. Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1892. leta; 21, Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895 leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892. leta; 25. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zastopnik Ivan Pogačar; 27. Bogoslovci mariborski 1892 leta; 28. Bogoslovci mariborskega šol. leta 1895/6; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Fridauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904/5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Širec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju; 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 38. Bukovec Fr, župnik v Artvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici.
41.	Dr. Celestin Fr., vseučiliški profesor v Zagrebu. 42. Ce-sarjevičevi rodoljubni vojaki v Judenburgu I. 1917, zast. E. D.; 43. Isti št. II., zast. Joško Siherl, sodni uradnik in pos. v Škofji Loki;
44.	Čitalnica narodna v Kranju; 45. Čitalnica v Postojni; 46. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 47. Čitalnica v Spodnji Šiški; 48. čitalnica Slovanska v Trstu; 49. Čitalnica v Vipavi; 50. Čitalnica narodna v Črnomlju.
51.	Oa. dr. Dečkova Adela, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju; 52. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 53. Dijaki slov. I. drž. gimn. v Ljubljani, zast. Janko Vranjek; 54. Dobrotvor narodni, neimenov; 55. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 56. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 57. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomcstnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar; 58. Dom Katoliški na Vrhniki; 59. Domoljub, neimenovan v Idriji; 60. Slov. izobražev. in podporno društvo „Doinovina“, v Gradcu; 61. Ista št H;
62.	Ista št. III; 62.a Drčar Martin f, župn. v Preski; 63. Gdč. Druško-vičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani; 64. Gospa Druškovičeva Valentina, otnož. Goljažcva v Pulju; 65. „Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 66. „Društvo bralno" Litija; 67. „Društvo bralno" Trebnje; 68 »Društvo bralno" slovensko, Tržič; 69. »Društvo delavsko podporno" v Trstu; 70. Društvo gasilno v Trbovljah; 71. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju štev. L; 72. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju štev. II.; 73 »Društvo Kamnik" v Kamniku; 74. »Društvo Kamnik" v Kamniku II., zastopnica gospa Alojzija Žargijeva; 75. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 76. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 77. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 78. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli; 79. Društvo pevsko »Kolo" v Trstu; 80. Društvo pevsko »Zvon" v Šmartlnu pri Litiji; 81. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 82. .Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani; 83. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zastopnik Ferdinand Kranjec; 84. Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 85. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 86. »Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 87. Društvo »Zvezda" na Dunaju; 88. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 89. Družba Vincencijeva v Tržiču; 90. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 91. Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zast. mestni župnik Martin Malenšek!; 92. Ista št. II., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe f.
93. Einspieler Andrej f, mnsgr, profesor v Celovcu.
94. Ferk Feliks f, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 95. Fon Jakob, župnik v Kredi.
96.	Gerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu; 97. Dr. Glančnik Jern., odvetnik v Mariboru; 98. Govedič Ivan f, župnik v Šoštanju;
99.	Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 100. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 101. Gričar Ivan, trgovec v	Ljubljani; 102. Gruden	Jakob j, župnik.
103. Hajšek Ant. f,	č. kanonik,	dekan	v	Slov. Bistrici;	104.	Ga.
Hočevar Josipina f, velepost. v Krškem; 105. Hrašovec Fr. f, sodnik v pokoju, Gradec; 106. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 107. Hren Jak., c. kr. dež. sod. nadsvetnlk v p. v Ljubljani; 108.	Hrovatin Ant. j-, mnsgr., častni	kanonik	v Trstu.
109. Jan Juri f, č.	kanonik in	dekan	v	Dolini v Istri;	110.	Dr.
Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 111. Jelačin Iv., trg. v Ljubljani (povodom poroke hčerke Angele); 112. f Jenko
Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana; 113. Jerman lv. rač. svetnik v Ljubljani; 114. Jurca And., veletržec v Ptuju; 115. Jurca Fran, trgovec v Postojni.
116. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 117. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 118. Kalister Frančišek f, veletrgovec v Trstu; 119. Ga. Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu; 120. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. L; 121. Klub slovenski v Celovcu; 122. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 123. Koblar Anton, dekan v Kranju; 124. Ga. Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji; 125. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 126. Kogej Jak., notar v Postojni; 127. Kollman Fran f, veletržec v Ljubljani; 128. Dr. Košmelj Fran f. c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani; 129. Košmelj Frančišek, župnik v Ameriki; 130. Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 131. Kralj Ivan c. kr. sodnik v Metliki; 132. f Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v p. v Gradcu; 133. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani št L; 134. Isti št. II.; 135. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 136. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani; 137.^Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani; 138. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani št. II.; 139. Kržič Anton, učifeljiški profesor, častni kanonik, kot zast. »Katol. društva detoljubov"; 140. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju.
141. Lavrenčič Jos., župan Postojna; 142. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 143. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregor, gimnazijski profesor; 144. Luckmanu Karol f, ravnatelj na Jesenicah; 145. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku.
146. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 147. Majaron Jošl o, po-setnik v Borovnici; 148. Ga. Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju pri Celju; 149. Majdič Peter, veletovarnar v Hu-dinju pri Celju; 150. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 151. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 152. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 153. Dr. Marinko Josip, gimnazijski profesor v pokoju v Preski; 154. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 155. Martelanc Drag. f, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 156. Maselj Fr., f c. in kr. računski stotnik v p.; 157. f Matjan Jakob, veleposestnik v Zgornji Šiški; 158. Mejač Ivan, f trgovec v Ljubljani; 159. Mejač Ivan, f trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberne; 160 Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 161. Mestna občina v Idriji; 162. Mestna občina Ljubljana; 163. Meško Fr. Ks. župnik in pisatelj pri Mariji na Zili; 164. Miklavčič Karol f, župnik v pokoju; 165. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek, 166. f Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 167. Murnik Ivan f. ces. svetnik v Ljubljani; 168. Gospa Murrtikova Marija f. S0Pf' ces- svetnika.
169. Nabergoj Ivan f, posestnik na Proseku; 170. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 171. Notar Anton, eksposit v Štorjah, p. Sežana; 172. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zast. njen sin Stanko Novak.
173. Občina Draga; 174. Občina Selce na Gorenjskem; 175. Občina Sežana na Krasu; 176. Občinski svetniki ljubljanski št. I., zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 177. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipenbacher, gimn. profesor; 178. Isti št. III. zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 179. „0bitelj Truden-Bogdanovič" v Barkovljali pri Trstu v spomin + g. Natalije Trudnove; 180. Oblak Ivan, župnik na Bledu; 181. Omizje „Ciril-Metodovo“ pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učit. v Hrastniku; 182. Omizje „Za plotom", L, zast. Vojt. Vidmajer f v Ljubljani; 183. Isto II. zast. dr. M. Triller v Ljubljani; 184. Isto
III.	zast. dr Fran Kandarc v Ljubljani; 185. Isto IV. zast. dr. Fran Režek v Ljubljani; 186. Isto V. zast. prof. Fran Kralj f v Ljubljani;
187. Omizje stalno pri „Roži“, 1. zast. Ub. pl Trnk6czy v Ljubljani;
188. Isto II. zast. V. Rohrman v Ljubljani; 189. Isto 111. zast. Iv. Mejač fv Ljubljani; 190. Isto IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 191. Isto V. zast. Al. Hudovernik v Ljubljani; 192. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražcn, dež. pos.; 193. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšck, mag. rač. uradn.; 194. Omizje Bohinjski kot pri .Zlati kaplji" št. I. zast. prof	Jos. Verbič; 195	Omizje samcev pri	,.Zlati	kaplji" št. 1.
zast. Ivan	Škarja; 196. Isto	št. 11. zast. Matija	Krajc,	stavb, nadko-
ntisar v Ljubljani; 197. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 198. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 199. Omizje slovensko v Celovcu,	zast. Beno Gruden; 200. Omizje pri	„Bel. volku" 1. zast.
pošt. kont.	Al. Vernik; 201.	Isto II. zast. Ivan	Bonač;	202. Isto 111.
zast. Vinko Borštner, t gimn. prof. v p.; 201. Isto IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 204. Isto št. V. zast. Josip Lenče; 205. Isto št. VI.; 206 Isto št. VII. zast. Al. Lenček; 207. Isto št. Vlil. zast. Janko Česnik; 208. Isto št. IX. zast. f Ivan Mejač; 209. Isto št. X. zast. dr. Fr. Tominšek; 210. Isto št. XI. zast. Karel Seimig, trg.; 211. Isto št. XII ; 212. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem; 213. Omizje Mrakovo pri ,,Novem svetu" v Ljubljani, zas'. Fr. Barle, mag. pis. ravn; 214. Omizje v gostilni Peter (Mar. Mayr) v Kranju, zast. Pctko Mayr; 215 Omizje v gostilni Bekselj v Kranju, Tončka Mihelič; 216. Omizje stalno pri Figovcu v Ljubljani št. L; 217. Isto št. II.
218. Perdan Ivan f, veletrgovec v Ljubljani; 219. Dr. Perne Fr. gimn. prof. v Kranju; 220. Dr. Pcrtot Sim. f, zdravnik v Trstu,
221.	Petričlč Vaso t, velctržec v Ljubljani; 222. Plaulan Ivan, notar v Ljubljani; 223. Plcteršnik Makso, gimn. prof. v pok. v Ljubljani; 224. Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju; 225. Podružnica m. v Ajdovščini št. I. 226. Podružnica m. v Ajdovščini št. II.; 227. Podružnica akademiška v Gradcu ; 228. Podružnica Bled v proslavo 50 letnice vladanja cesarja Frana Josipa L; 229. Podružnica Brdo; 230. Podružnica Brežice; 231. Podružnica v Clevelandu, zast. Ivan Lah; 232. Podiužnica m v Črnomlju v spomin na j- Ant. Zurca, grašč.
na Krupi; 233. Podružnica Dobrunje; 234. Podružnica m. v Gorici; 235. Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 236. Podružnica Grosuplje št. 1., zast. Fran Kos; 237. Podružnica Grosuplje št. 11., zast. M. Ogorelčeva roj. Rusova; 238. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 239.; Podružnica Kanal, Goriško; 240. Podružnica Kropa KamnaGorica Dobrava št. 1.; 241. Ista št. II ; 142. lsla št. III.; 243. Podružnica v Litiji št. I. zast. vsakratni prvomestnik, sedaj 1. Roglič, višji sod. oficljal v p.; 244. Podružnica v Litiji št. II. zast. ga. Terezija Svetčeva; 243. Podružnica m. v Logatcu; 246. Podružnica v Loškem potoku; 247. Podružnica v Mokronogu; 248. Podružnica pivška" v Št. Petru;, na Krasu št. 1; 249. Ista št. 11.; 250. Podružnica Šiška m. št. L, 151. Ista št. II.; zast. trgovec Ant. Pogačnik; 252. Ista št. III.; 253. Ista št. IV. 254. Podružnica na Viču; 255. Ista št. II; 256. Ista št. III. 257. Ista št. IV; 258. Podružnica v Železnikih; 259 Podružnica m. v Celju št. I.; 260. Podružnica m. v Celju št. II., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teli namestnik'; 261. Podružnica m. v Celju št. III., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teli namestniki; 262. Podružnica m. v Celju št. IV.; zast. vsakokratni preds., blagajnik	in tajnik,	oz. njih namestniki; 263. Podružnica m. v Kamniku št. L;	264 Ista	št. II.,	zast.	višji okr živino
zdravnik Jos. Nik. Sadnikar;	265; Ista	št. 111.	zast.	f lekarničar Jos.
Močnik; 266. Podružnica m.	v Kranju	št. I.;	267.	ista št. II.; 268.
Podružnica v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jager), zastopnica gdč. Karla Jager; 269. Podružnica m. v Postojni; 270. Podružnica m. v Rečici v Savin, dolini; 271. Podružnica m. v Ribnici št. I.; 272. Ista št. II., zast. višji dež. sodni svet Fr. Višnikar f; 273. Ista št. III.; zast. sod nadoficijal Anton Spcnde; 274. Ista št. IV., zast. dr. Schiffrer; 275 Ista št. V., zast. notar Ig. Gruden; 276. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, št. I, zasi. trg. poslovodja Fran Mu-laček; 277. Ista št. II., zast. notar Luka Svetec; 278 Ista št. III.;
279.	ista št. IV.; 280. Ista ši. V.; 281. Ista št. VI.; 282 Podružnica til. v Sežani št. I.; 283. Ista št. II.; 284. Podružnica v Solkanu; 285. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 286. Podružnica Sodražica; 287. Podružnica m. v Starem trgu št. I., zast. vsakokratni prvomestnik; 288. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jak. Žebre; 289. Podružnica v Škofljici; 290 Podružnica m. v Trbovljah, št. I., zast. voli vsako leto občni zbor;
291.	Ista	št.	II.,	zast. voli vsako leto občni zbor;	292. Ista :t. III.;
293.	Is a	št.	IV.;	294. Ista št. V; 295. Podružnica	v Trebnjem št. I.;
296.	Ista	št.	II.;	297. Ista št. lil.; 298. Ista št. IV.; 299. Podružnica
m. v Trstu št. I.; 300. Ista št. II.; 301. Ista št. II!.; 302. Ista št. IV.; 303.	Ista	št.	V;	304. Ista št. VI.; 305. Ista št. VIL;	306. Ista št. VIII.;
307	Ista	št.	IX;	308. Ista št. X.; 309. Ista št. XI.	310. Ista št. XII.;
311. št. XIII.; 312. št. XIV.; 313. Ista št. XV. 314. Podružnica na Turjaku št. L; 315. Ista št. II.; 316. Podtužnica v Vipavi; 317. Podružnica m. na Vrhniki št. L; 318. Ista št. II.; 319. Podružnica v Zagorju ob Savi št. I; 320. Ista. št. 11.; 321. Ista št. III.; 322. Podružnica m. v Žalcu; 323 Podružnica ž. v Ajdovščini št. L; 324. Ista št. II.; 325. Ista št. III.; 326. lsla št. IV. 327. Podružnica ž. v Celju št. L, zastopnica vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka,
oz. teh namestnice; 328. Ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teli namestnice; 329. Ista št. III., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 330 Ista št. IV., zast vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 331. Ista št. V.; 332. Podružnica ž. v Cerknici; 333. Podružnica ž. v Dornbergu; 334. Podružnica ž. Gornji Grad; 335. Podružnica ž. v Idriji št. I.; 336. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 337. Podružnica ž. v Idriji št. 111; 338. Podružnica ž. v St. Jurju ob južni železnci; 339. Podružnica ž. v Kamniku št. i.; 340. Ista št. II.; 341. Ista št. III. zast. gospa Marija Fischerjeva; 342. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova soproga gospa Ana dr. Krautova; 343. Ista št. V., zast. gospodična Terezija Karolnikova; 344. Ista št. VI., zast. ga. M. Vremšakova; 345. Ista št. VII., zast. Terezija Kemperletova; 346. Ista št. Vlil., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 347. Podružnica ž. v Kranju št. L; 348. Ista št II.; 349. Podružnica ž. v Krškem; 350. Podružnica ž. v Laščah št. I., zast. ga. Šuflajeva; 351. Ista št. II., zastop ga. Kristina Orcbenčeva; 352. Ista št. III., zast. ga. Ana Hočevarjeva; 353. Ista št. IV., zast. ga. F.ma Pncljcva; 354. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 355. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Somrakova; 356. Ista št. Vil., zast. Leopoldina Stefančičeva, nadučit. sopr.; 357 Ista št VIII., zast. Ana Finkova, učiteljica; 358. Ista št. IX., zast. Marija Tekavčeva, c. kr. poštarica; 359. Ista št. X., zast. Josipina Smodejeva, notarja sopr.; 360. Ista št XI.; zast. ga. Pavla Staretova, soproga davč. ofic; 361. Podružnica mestna ž. v Ljubljani št. I., zast. ga. Marija pl. dr. Bleiweis-Trsteniška; 362. Ista št. II., zast. dvornega svetn. gospa Julija dr. Ferjančičeva; 363. Ista št. III., zast. ga. Ana Lahova j; 364. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 365. Ista št. V., zast. .Glasbena Matica” po vsakokratnem svojem prvomestniku; 366. Ista št. VI., zast. gdč. nadzorovalna dama mestnega dekliškega liceja Marija Wessncrjeva; 367. Ista št. VIL, zast. ga. odvet. soproga Lina dr. Hudnikova; 368. Ista št Vlil., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grassellijeva; 369. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba .Mladost” v Zagrebu; 370. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svctcc; 371. Ista št. XI, zast. ga. Vera dr. Šlajmerjeva; 372. Ista XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor; 373. Ista št. XIII, zast. ga. Amalija VVidrova, f trgov, soproga v Ljubljani; 374. Ista št. XIV., zast. gdč. Marija Mclilctova, mestna učit v Ljubljani; 375. Ista št. XV., zast. ga. Pipa Tavčar-Arkova v Zagrebu; 376. Ista št. XVI., zast. gdč. Zorka Hudover-n i kova, hči notarja v Ljubljani; 377. Ista št. XVII., zast. gdč. Milica Sadarjeva, zasebnica v Ljubljani; 378. Ista XVIII, zast. Mil. Klinčeva v Ljubljani; 379. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L; zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 380. Ista št. II., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 381. Ista št. III., zast. ga. ravnateljica mest. slov. dekl. šole Minka Maroltova; 382. Ista št. IV., zast. ga, mest. učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 383. Ista št. V., zastop. magistralni pis pristav Anton Gutnik + ; 384. Ista št. VI., zastop. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 385. Ista št. VIL, zastopnica gospa
Ivanka Supančičeva; 386. Ista št. VIII., zastop. ga. Marija profes. Perušekova; 387. Ista št. IX., zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 388. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jerica Lozarjeva; 389. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. liči Brigita Souvanova; 390. Ista št. XII., zastopnica g. Josipina Vidmarjeva; 391. Ista št. XIII., zastopnica gcspa Milica Hribarjeva; 392. Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice* Matej Hubad; 393. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Bretlova; 394. Ista št. XVI., zast. veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 395. Ista št. XVII., zast. not. soproga ga. Lea Demšarjeva; 396. Ista št. XVII!., zastopnica ga. Antonija Uogolova; 397. Ista št. XIX , zastop. voli vsako leto občni zbor; 398. Podružnica I. ž. šentpetrska v Ljubljani št. I.; 399 Ista št. II.; 400. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšeku; 401. Ista št. IV., zastop. častni član družbe sv. C. in M. uotar Luka Svetec; 402. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g. Mariji Tičkovi; 403 Ista št. VI.; 401. Ista št. VIL; 405. Ista št. Vlil.; 406. Ista št. IX; 407. Ista št. X.; 408. Ista št. XI.; 409. Podružnica ž. v Logatcu št. I; 410 Ista št. II.; 411. Ista št. III. zast. ga. Ivana Šegova; 412. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazi-jeva; 413. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pelianijeva; 414. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 415. Ista št. VIL, zast. ga. Josipina Mazijeva; 416. Podružnica ž. v Št. Lovrencu nad Mariborom; 417. Podružnica ž. v Novem mestu; 418. Podružnica ž. v Postojni; 419. Podružnica ž. v Prvačini št. L; 420. Ista št. II.; 421. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 422. Ista št. II.; 423. Ista št. III.; 424. Podružnica ž. v Ribnici št. L, zast. ga. notarjeva sopr. Marija Grun-tarjeva; 425. Ista št. II., zast. ga,-Alb. Višnikarjeva, sopr. viš. dež. sod. svetnika; 426. Ista št. III.; zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 427. Ista št. IV., zast. ga notarjeva sopr. Marija Gruntar-jeva; 428. Ista št. V., zast. ga. Amal. Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 429. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr.. 430. Ista št. VIL, zast. ga. Franja Picekova ; 431. Podružnica v Št. Rupertu; 432. Podružnica ž. v Sežani št. L, zastop ga. Marija dr. Treova v Gorici; 433. Ista št. II., zast. ga. Zinka dr. Rybafeva v Trstu; 434. Ista št. III., zast. ga. Franja Guličeva; 435. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 436. Ista št. V., zast. ga. Maša Gromova v Trstu; 437. Ista št. VI., zast. ga. Ant. Dru-fovka; 438. Ista št. VIL; zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjah; 439. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Stolfava; 440. Ista št IX.; 441. Ista št. X., zast. ga. Ant. Graldijeva v Klancu, Istra; 442. Podružnica ž. v Šiški št. ?.; 443. Ista št. II.; 444. Ista št. III.; 445. Podružnica ž. v Škofji Loki št. L, zast. ga. Jerica Hubadova; 446. Ista št. II.; 447. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springcrju); 448. Podružnica ž. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 449. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 450. Ista št. III.; 451. Ista št. IV., 452. Ista št. V.; 453. Podružnica ž. v Trstu št. L, zast. f ga. Natalija Trudnova; 454. Ista št. II, zrst. gdč. Milica Mankočeva; 455. Ista št. III., zast. ga. Franja dr. Pertotova; 456. Ista št. IV., zast. g. učit. Marica Nadllšek-Bartlova; 457. Ista št. V., zast. Ra. Karla Ponikvarjeva; 458. Podružnica ž. Št. v Vidu nad Ljubljano;
459.	Podružnica ž.	na Vrhniki	št. 1.;	460.	Ista št. II.; 461. Ista št.	III.;
462.	Ista št. IV.;	463. Pogačar, c. kr.	vojni oskrbnik v p. in	po-
sestnik v Ljubljani; 464. Pollak, tovarnar v Ljubljani; 465. Posojilnica v Celju št. L; 466. Ista št. II.; 467. Ista št. III.; 468. Ista za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem; 469 Ista kmetska za ljubljansko okolico št. L; 470. Ista št. II.; 471. Ista št. III., 472. Ista št. IV.; 473. Ista št. V ; 474 Ista št. VI; 475. Ista št. VIL; 476. Ista št. Vlil.; 477.	Ista	št. IX.; 478. Ista št.	X.; 479.	Ista št. XI.; 480. Ista št. XII.;
481.	Ista	št. XIII.; 482. Ista	št. XIV.;	483. Ista št. XV.; 484. Ista
št. XVI.;	485. Ista št. XVII.;	486. sta	št. XVIII ; 487. Ista št. XIX.;
488.	Ista	Št. XX.; 489.; Ista	št. XXI.;	490. Ista št. XXII.; 491. Isla
št. XXIII.; 492. Ista št. XXIV.; 493. Ista št. XXV.; 494. Ista št.
XXVI.; 495. Ista št. XXVII.; 496. Ista št. XXVIII.; 497. Ista št. XXIX.; 498. Ista št. XXX ; 499. Ista št. XXXI.; 500. Ista v Logatcu; 501. Ista v Mariboru št. 1.; 502. Ista št. 11.; 503. Ista št. III.; 504. ista št. IV.; 505.	Ista notranj. v Postojni;	506.	Ista	v Ormožu; 507. Ista v	Radovljici; 508. Ista	v Ribnici;	509.	Ista	Savinjska v Žalcu; 510.	Po-
sojilnica in hranilnica v Trstu; 511. Posojilnica v Vitanju; 512. Ista v Zagorju ob Savi; 513. Potočnik Tomo j župnik na Breznici; 514. Predovič Elija, veletrgovec v Ljubljani; 515. Prezlik Jaromil, mag. pharm. v Litiji; 516. Profesorji slov. L drž. gimn., zast. vpok. prof. M. Pleteršnik.
517. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrepoljah; 518. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanali nad Škofjo Loko; 519. Oa. Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 520. Resman Iv. Nep. f, vpok. načel. žel. postaje; 521. Roblek Fran, veleposetnik v Žalcu; 522 Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos. Verbtč, posestnik v Borovnici; 523. Rode Jos j posestnik v Kamniku; 524. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 525. »Rodoljubi Inkovski", zast. ga. Marija Muhova; 526. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 527. Rozina Julij f, trgovec v Pudobu pri Ložu; 528. Rozman Karel, gostilna „pri vratih", Novo mesto št. L; 529. Isti št. II.
530. ,,Sava‘‘, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 531. »Samci novomeški"; 532. »Samci šentpetrski" na Krasu; 533. Schrey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 534. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 535. Dr. Sernec Janko, f zdravnik v Celju; 536. Dr. Simončič Fr., c. kr. viš. bibliotekar v p. v Gor. Radgoni; 537. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 538. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 539. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 540. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast oficijal Iv. Hafner; 541. Slavija, banka v Ljubljani št. L; 542. Ista št. II.; 543. Ista št. III.; 544. Slovenci stalnega omizja pri Štolfi v Sežani; 545. »Slovenke litijske" št L, zastopnica gospa Josipina Koblarjeva; 546. Iste. št. II., zast. ga. Helena Bevkova; 547. Iste št. III., zast. ga. Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c. 548. iste št. IV., zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 549. Iste št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 550. Iste št. VI., zast. ga. Minka Vrančlčcva, vdova železniškega
uradnika v Ljubljani; 551. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 552. Iste št. VIII., zastop. ga. notarjeva Ter. Svetčeva; 553. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 554. št. X., zastop častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 555. Iste št. XI., zast.
fospa Ana Kozlevčarjeva, vdova postajenačelnika na Rakeku;
56.	,,Slovenke litijske in šmartinske" št. L, zast ga. Ter. Svetčeva; 557. Iste št. II., zastopn. gdč. Ljudmila Roblekova; 558. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 559. Iste št. iV., zast. Iv. Knafličeva;
560.	Ista št. V., zast. učiteljica gčd. Kristina Demšatjeva; 561. Iste št. VI., zast. g. Marija Jerctinova, sopr. okr. tajnika; 562. Iste št. V.I., zastop. gdč. Amalija Jenkova; 563. Iste št. VIL., zastop. ga. Jos. Bartlova, naučiteljeva soproga v Ljubljani; 564. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach f v Gradcu pri Litiji; 565. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 566 Iste št. XI., zast. gdč. Ana Moosova, bivša učit. v Šiški; 567. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji; 568. Iste št. XIII., zastop. ga. Ljudmila Roblekova; 569. Iste št. XIV., zastop. ga Josipina Steinerjava; 570. Slovensko omizje v Pliberku, zastop. g. Ivan HornbOck; 571. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 572. Slovenski trgovski akademiki v Gradcu; 573. Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 574. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani; 575. „Sokol Dolenjski'1 v Novem mestu; 576. ..Sokol Ljubljanski"; 577. „Sokol pri Sv. Jakobu" v Trstu; 578. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani; 579. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 580. Dr. Sernec Jos., odvetnik v Celju; 581. Dr. Stare Jos. fin. prok. adjunkt v pokoju v Ljubljani;
582. Gospa dr. Storova Ana, sopr. odvetr.. v Teharjih na Štajerskem
583. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; .' 84. Isti št. II.; 585. Stor Štanko, pravnik v Teharjih; 586. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 587. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 588. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, pos. i. dr. v Litiji; 589. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. prof. v Ljubljani.
590. Šabec Ivan f, veletrgovec v Trstu; 591. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 592. Ga. dr. Škofič-Trtnikova Iv. t sopr. prof.; 593. Stepančič Fr. f, vclepos. v Temnici; 594. Leopoldina Sturmova, komisar, soproga v Ljubljani.
595. Tarokisti celjski v .Narodnem domu", zastopnik Milan Detiček f, not kand.; 596. Ga. dr. Tavčarjeva Franja sopr. odvetnika, ljublj. župana itd. v Ljubljani; 597. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. f Albina Blasnikova; 598. ..Tiskarna Narodna" v Ljubljani St. L; 599. Ista št. tl.; 600. Ista št. 111.; 601. Ista št. IV.; 602. Ista št. V.; 603. Tomažič Iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 604. Treven A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 605. Trg Litija; 606. Trg Vrhnika, zast. vsakokratni župan; 607. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. ga. Josipina Blumauerjeva; 608. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 609. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 610. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 611. Uradno osobje mestne hranilnice v Ljubljani; 612. Dr. Ušeničnik Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani.
613. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pii Ilirski Bistrici; 614. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zast. duii. pred. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 615. Vas Šmartin pri Litiji; 616. Vas Št. Vid pri Zatičini; 617. Vatovec Ivan Marija f, dež. poslanec v Trstu; 618. Vavru Ivan f, upok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 619. Ga. Velkovrliova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-lct. vladanja ces. Frana Josipa L; 620. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 621. Verbič Josip, tovarnar v Bistrici; 622. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri; 623. Dr. Vidrič Lovio f, odvetnik v Zagrebu; 624. Vilhar Ivan f, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 625. Visokošolci slovenski na Dunaju 1. 1892.; 626. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 627. Dr. Vošnjak Jos. f, zdravniški svetovalec, posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; 628. Vošnjak Mili., pos. v Gorici; 629. Dr. Vrečer Karel, c. in kr višji štabni zdravnik v Gradcu; 630. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v p. v Ljubljani; 631. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani; 632 Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku.
633. Ga. Wiescl Ana v Divači.
634. Zadravec J., velcpos. v Središču; 635. Zalokar J., duh. pastir v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 636. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 637. Zarnik Ant. f, pos. in trg. v Krtini; 638. Zavedni Slovenci v Jolictu; 639. ,.Zveza zagorskih Slovenk" št. L, zast. ga. M. Weinbergerjeva; 640. Ista. št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 641. Ista št. III., zast. gdč. Lavoslava Eibensteinerjeva; 642. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 643. Ista št. V , zast. ga. Ivana Polšakova; 644. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 615. Zelenik Josip f, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja ; 646. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistor. svetnik gimn. profesor, vlastelin i. dr.; 647. Zupančič Iv., gos. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 648 Dr. Zupanec Jernej f, notarske kamore prvomestnik.
649. Dr. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 650. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu; 651. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 652. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 653. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 654. Župnija Kranjska gota, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik; 655. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 656. Župnija trnovska v Ljubljani zast. župnik Ivan Vrhovnik; 657. Župnija Rojan pri Trstu; 658. Župnija Višnja gora; 659. Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega .Sokola".
Pokrovitelji:
B.
ki so vplačali do 15. vel. srpana 1918. za Ciril-Metodov obrambni sklad 200 K.
1. Abiturijenti in abiturijentinje na I. drž. gimnaziji v Ljubljani 1. 1916.; 2. Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik;
3.	Absolventi trg šole Mahrove v Ljubljani, zast. Rajko Turk; 4. Agnola Avg., f trg. v Ljubljani; 5. Akad fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr v Trstu; 6 Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 7. Isto št. 111. zast. Čitalnica, Narodni dom; 8. Akad. dr. Ilirija v Pragi (Kralj. Vinohrady); 9. Akad. teh. dr. Triglav v Gradcu;
10.	Arce Rajko v Ljubljani; 11." Arkova Josipina v Zagrebu; 12. Arima-tejsko pogrebno društvo v Barkovljah; 13. Aškerčev kamen (nabralo C. M. omizje .Skala* pri .Golobčku" v Ljubljani).
14.	f Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 15. Baliovčev kamen (nabrali mariborski rodoljubi in pok. prijatelji; 16. Banja-luški Slovenci; 17. Bavdek Helena, posestnica v Ljubljani; 18. Berce Anton, župnik v pokoju; 19. f Bevc lvan v Gorici; 20. Belo-lokranjska rodoljubka; 21. Bergmanova Franja v Žalcu; 22v Bergmanova Olga v Žalcu; 23. Bernik Josip, miz. pomočnik v Čikagi;
24.	Bilardni klub roboljubnili angelčkov v kavarni .Prešeren" v Ljubljani ; 25. Bleiweiš vitez Trsteniški Janko, magistratni svetnik v Ljubljani; 26. Bogdanovič Ante (ženska rodoljubka v Trstu); 27. Bole Josip, veletržec na Reki št. 1.; 28. Isti št. 11.; 29. Isti št. III ; 30. Dr. Božič Ant. v Celju; 31. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu;
32.	Isto v Trebnjem; 33. t Dr. Brenčič Al., odvet. v Celju; 34. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju; 35. Brinšek I. v Trnovem; 36 Breznik Ivan, meščan in posestnik v Kamniku. 37. Gospa Bučar Josipa v Zagrebu.
38.	Prof Jos. Celestinov kamen; 39. Ciril-metodar v Ajdovščini;
40.	Cirilmetodovski fantje v Kranju, zast. Albert Pučnik; 41. Co-staperaria Mira v Trstu; 42. Colnar-Cvetnič v Ljubljani; 43. Cvar Josip, knjigovodja v Kranju; 44. Cvetnič Lavoslav, f pošt. kontrolor v p. v Ljubljani.
45.	Častniki bos herc. pešpolka št. 2 v spomin na padla nadporočnika, Maksa Dobaja in Frana Petka; 46. Isti št. II.; 47. Isti št. 111; 48. Černagoj Fr., nadučitelj na Barju pri Ljubljani; 49. Černe Amalija v Tomaju; 50. Dr. Červeny Jos., okr. zdravnik v Cerknici;
51.	Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 52. Češka obec v Ljubljani;
53.	Čitalnica narodna v Kranju; 54. Čitalnica narodna v Novem mestu;
55.	Člani učit. zbora 11. drž gimn. v Ljubljani
56.	Dr. Defranceschi P., zdravnik v Gorici; 57. Defranceschi Božidar, železniški uradnik v Tržiču na Primorskem; 58. Dr. De Oleria Stanko v Ljubljani; 59 Dekleva Josip, trgovec v Gorici;
60.	Delavsko podporno društvo v Trstu; 61. Demšar Gojmir. c. kr. notar v Ložu; 62. Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 63. Desetorica profesorjev v Kranju, zast. prof. Anton Zupan; 64. Detiček Juro, c. kr. notar v Celju; 65. Dr. Detiček Milan f, not. kan-
didat v Celju; 66 Deu Fr. v Tržiču (Gorenjsko); 67. Dijaki slovenski I. drž. gimnazije v Ljubljani; 68. Dijaki slovenski II. državne gimn. v Ljubljani; 69. Dobcrtova Elizabeta v Zagrebu; 70. Dobida Jos., dvor. svetnik v Ljubljani; 71. Dobrotvor narodni, neimenovan št. L; 72. Isti št. II.; 73.' Isti št. III.; 74. Isti št. IV.; 75. Dolenc Rili. v Novem mestu; 76. Domobranik v Ljubljani; 77. Doljan A. v Postojni; 78. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. Št. Ferluga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 79 Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučitelj v Ajdovščini; 80. Isto št. II., zastop. Križman, nadučitelj v Dornbergu; 81. Isto št. III; (Fran Finžgarjev kamen); 82. Društvo učiteljsko v Ljutomeru,
83.	Isto za tolminski okraj; 84. Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani ; 85. Društvo učiteljsko za ptujski okraj; 86. Društvo učiteljsko za sežanski okraj; 87. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gdčna. Miroslava Gnusova; 88. Dunajski Slovenci; 89. Dunajski slov. tehniki, zast. Lad. Bevc; 90. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društva v Rojanu.
91.	Etullicher Pavel v Ljub jani; 92. Vinko Engelmanov kamen (zbrale učenke dek. šole pti Sv. Jakobu v Trstu); 93. Isti št. II, (plačala podružnica Greta-Rojan).
94.	Fludernik Ig., prof. vel. realke v Sarajevu; 95. F. T. v Kostanjevici; 96. Dr. Franko Alojzij, odvetnik v Gorici; 97. Fur-sager Leopold, trgovec v Radovljici.
98.	Geometri na Kranjskem; 99. Glavna .vloven. posojilnica v Ljubljani; 100. „Glista“, omizje v Barkovljali; 101. Gnus Ant., nadučitelj v Dolu pri Hrastniku; 102. Godina Ivan v Škednju št. 330;
103.	Gojenci otroškega vrtca Cir. Met. Družbe na Vrdeli, zastopnica Antonija Čarga-Ipavic; 104. Gorenjska Sokolska župa v Kranju, zast. Cvar Jos. in Janko Sajovic, menjavajo sc; 105. Gorjup Fran, župan in dež. poslanec v Kanalu; 106. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj; 107. Goštlša Jo.i., visokošol. v Kalcu pri Logatcu; 108. GrdešičJos. v Novem mestu; 109. Dr. Gregorič Viktor, zdravnik v Ilir. Bistrici; 110. Dr. Gregorin Gustav, odvetnik itd. v Trstu; 111. Gubernija .Zaplotnikov* pri Moharju v Sp. Šiški, zast. Drag. Vučnik.
112.	Hauptman Fr., c. kr. šolski svetnik v Gradcu; 113. Dr. Hočevar Gabrijel, okr. zdravnik na Bledu; 114. Holz Vatroslav f, pisatelj v Ljubljani; 115. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju, in soproga Vida; 116. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju št. L; 117. Isto št. 11.; 118. Isto št. III.; 119. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 120. Dr. Krašovec Bogumil, v Celju; 121 Hrast Anton v Trstu; 122. Dr. Krašovec Juro, odvetnik v Celju; 123. Hren Jakob, c. kr. višji sodni svetnik v pok. v Ljubljani; 124. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 125. Hribar Ivan, ravnatelj banke Slavijo itd. v Ljubljani; 126. Isti št. II.; 127. Isti št. III.; 128. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 129. Hudovernit Aleks., notar v Ljubljani.
130. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 131. Jakil Andrej, tov. v Mirnu pri Gorici; 132. Dr Janežič Konrad v Voloski; 133. Dr. Jenko Ivan v Ljubljani; 134. Dr. Jenko Andrej, zdravnik v Ložu; 135. Jugoslovansko dijaštvo I. drž. gimnazije v Ljubljani povodom
5001etnice ustoličenja koroških vojvod; 136. Jurtela A., profesor v Moskvi; 137. Dr. Jurtela Fr., odv. v Ptuju; 138. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. 1 ; 139. Ista št. II.; 140. Ista št. III.
111.	Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. I.; 142. Isti št. II.; 143. Sonja dr. Kalanova v Ribnici; 144. Kalmus F., j- tov. v Ljubljani; 145. Kalister Anton, veletržec v Trstu; 146. Kamen pok Jederti Pretnarjevi roj. Vodnik, zast. sin Miroslav Pretnar, ravnatelj priprav, v Trstu; 147. Kamen obč. zbora celovške podr.; 148. Kamen jugoslovanskega dijaštva v Ljubljani; 149. Kamen v spomin na dr. Stan-kota Trnovca v Trstu, darovali njegovi prijatelji in znanci; 150. Kamen slov. pešpolka 87 zastop. gosp. Jos. Draksler); 151. Kamen učiteljskega društva v Kozjem; 152. Kamen Jos. Lavrenčiča i Postojne (zbrali svatje pri poroki Mice Lavrenčičeve); 153. Kavčič Ivan, posestnik v Gorici; 154. Kegljaški klub ,.Edinost" v Ljub-bljani, zastopnik AL Lilleg; 155. Kegljaški klub ,,Ruši“ v Ljubljani; 156. Klančičeva Milka učiteljica v Podgori; 157. Klun Anton, uradnik v pok. v Gorici; 158. Klub »Narodni Pipec" v Mariboru, zast. Iv. Tomšič; 159. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju št. L; 160. Isti št. II.; 161. Isti št. III; 162. Isti št. IV.; 163. Isti št. V.; 164. Klub slovenskih biciklistov Ljubljana; 165. »Krjavelj" (klub slovenski samski) v Sarajevu;	166. Klub „0rgeljce“ v
Trstu; 167. Klub strelski in keglaški Hrastnik - Dol; 168. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 169. Knez Ivan veletržec v Ljubljani; 170. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni; 171. Kogej Julija, soproga c. kr. notarja v Postojni; 172. Kokalj Ivan, f c. kr. revident v p. (v spomin f soprogi Mariji); 173. Dr. Kolšek Josip, odv. v Laškem trgu; 174. Kollmann Fran (tvrdka) v Ljubljani, zast. Rob. Kollmann; 175. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. L; 176. Isti št. II; 177. Dr. Komljanec Jos., profesor v Ptuju; 178. Komparetova Antonija v Trstu; 179. Kopitar Valentin, upravitelj „Slov. Naroda" v Ljubljani; 180. Korber Mih., c. kr. notar v Sevnici; 181. Korenčan Iv., trgovec v Ljubljani; 182. Koroški slov. učitelji; 183. Dr. Kos Fran, prof. v Gorici; 184. Kovač Mimica v Starem trgu; 185. Kovačič Julko, trgovec v Vojniku; 186. f Kozlevčar Ant. Vrhnika; 187. Krajec Ivanc, v Novem mestu; 188. Dr. Kraigher Al., mestni zdravnik v Ljubljani;
189.	Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 190. Ana dr. Krautova v Kamniku; 191. Kreditno društvo v Kranju; 192 Dr. Krisper Val., odv. v Ljubljani; 193. Krožek nekadilcev v Ajdovščini (Fr. Repič); 194. Kumše Anton v Ljubljani; 195. Dr. Kušar Valentin, profesor v Ljubljani.
196. Lah Ignacij v Sarajevu; 197. Lapajnetova Lucija v Grižah; 198. Dr. Lapajne St., dvor. odvet. na Dunaju; 199. Dr. Lapajnetova Vida na Dunaju; 200. »lastni dom" v Celju; 201. Dr. Lašič Ferdo v Ormožu; 202. Lavrenčič Josip, župan v Postojni; 203. Dr. Lavrenčič J. ml., odvetnik v Ljubljani; 204. Dr. Lipold Fr. v Stari vasi pri Bizeljskem; 205. Lavtižar Fr., c. kr okr. šol. nadzornik v Ljubljani ; 206. Dr. Lemež Urban, odv. v Slov. Bistrici; 207. Lenče Jos., veletržec v Ljubljani; 208. Lenče Terezina, soproga veletržca v Ljubljani; 209. Makso Lavrenčičev kamen (plačala podružn. Greta-Rojan);
9
210. Dr. Lisjak Andrej,, zdravnik v Ljubljani; 211. Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mcšekova; 212. Litijsko-šmartinjske Slovenke št. L; 213. Iste št. II.; 214. Iste št. III.; 215. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 216. Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 217. Dr. Lokar Janko, c. kr. glmn. profesor v Ljubljani ; 218. Lovšin Ivan, trgovec v Ribnici; 219. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovein.
220, Dr. Majcen J. v Pulju; 221. Majdič V, vcletržec v Kranju;
222.	Dr. Malerič Jos., zdravn. v Črnomlju; 223. Malik Mili. v Ajdovščini ; 224. Mankoč Ivan, trg. v Trstu; 225. Mankovčeva Ljudmila v Trstu; 226. Ista št. 11.—XIX. poslala ž. podr. v Trstu; 227. Mankoč Radoslav, trg. v Trstu; 228. Margreiter Karla (Milkina pušica); 229. Mariborski napredni dijaki; 230. Marinič Frid., naduč. pri Sv. Bolfenku v Slov. Goricah; 231. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani ; 23?. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 233. Meden Viktor, trgovec-v Ljubljani; 234. Medica Fran, posestnik in trgovec v Ljubljani; 235. Mejač Ivan, j- trgovec v Ljubljani; 236. Merhar Amalija, prof. vdova; 237. »Dr. Ivan Merharja kamen”; zložili njegovi prijatelji v gostilni Dekleva v Trstu; 238. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 239. Modic Janko ml., trgovec na Blokah; 240. Možina Janez f, nadučitelj v p. na Bregu pri Ptuju; 241. Muha Ant., veleposestnik v Lokvi; 242. f Dr. Munda Fran v Ljubljani; 243. Jela dr Murkova, soproga vseučiliščnega profesorja v Gradcu; 244. •|- Murnik Iv., ces. svetnik i. dr. v Ljubljani.
245. Narodna Čitalnica v Črnomlju; 246. Nar Čitalnica v Vipavi; 247. Narodni duhovnik št. L; 248. „Nar dom“ gostilna v Celju ; 249. Nar. pipčarski klub pri Sv. Jak. v Trstu; 250. Nar. tiskarna v Ljubljani; 251. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 252. Neimenovana iz Novega mesta št. I.; 253. ista št. 11.; 254. Neimenovan v Gradcu; 255. Neimenovan v Ljubljani št. L; 256. Neimenovan v Ljubljani št. II ; 257. Neimenovan v Ljubljani št. III.;	258.	Neimenovan	v
Ljubljani št. IV.; 259. Neimenovan	v Ljubljani	št. V'.; 260. Neime-
novan v Ljubljani št. VI.; 261. Neimenovan v Črnomlju; 262. Neimenovan v Litiji; 263. Neimenovani Notranjec; 264. Neimenovan v Radovljici; 265. Neimenovan na Bledu; 266. Neimenovan iz Kostanjevice; 267. Neimenovan v Št. Pelru na Krasu št. I ; 268. Neimenovan iz Škofje Loke; 269. Neimenovan v Šenčurju pri Kranju; 270. Neimenovan učitelj v p. na	Štajerskem;	271.	Neimenovan	v
Kranju v spomin na f prof. dr.	Jos. Cerka;	272.	Neimenovan	v
Gradcu; 273. Neimenovan v Ptuju; 274. Neimenovan v Črnomlju; 275. Neimenovan v Ljubljani; 276. Neimenovan v Trstu; 277 Neimenovan v spomin na pok. dr. Ant. Stareta, c i. kr. general, štab. zdravnika v Ljubljani; 278. Dr. Novak Fran, odvetnik in dež. posl. v Ljubljani. 279. Novak Mthacl, c. kr. dež. sod svet. v pokoju v Gradcu; Novak Ljudmila, soproga dež. sod. svet. v pok. v Gradcu.
280.	Občina Dekani; 281. Občina Ilirska Bistrica; 282 Občina „Sej je vse glih“ v Radovljici; 283. Občina Podgora |>ri Gorici; 284. Občina mestna v Kamniku; 285. Občina mestna v Metliki; 286. Občina mestna Novo mesto; 287. Občina mestna v Ljubljani št. I ; 288. Ista št. 11.; 289. Ista št. III.; 290. Ista št. IV.; 291. Ista št. V.;
292.	Občinski zast. v Nabrežini; 293. Občni zbor moš. in žen. šent-peterske podr. v Ljubljani; 294. Obitelj S. v B.; 295. Obitelj Fr. Miketiča v Rojanu; 296. Dr. Oblak Jos. C., odvetnik v Ljubljani;
297.	Obrtnijsko društvo v Barkovljah; 298. Odborniki slov. bral. in podpor, društva v Gorici; 299. Odposlanci koroških Slovencev; 300. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani; 301. Okrajna posojilnica v Kobaridu; 302. Omizje Bergantovo v Trnovem (Ljubljana), zast. Jak. Smole; 303. Omizje „Dolga vas“ v Ljubljani; 304. Omizje Gor-šetovo pri Novem svetu; 305. Omizje „Grad“ v Črnomlju; 306. Omizje slovensko v Gradcu št. L, zastopnik Mihael Novak, c. kr. sodni svetnik v pokoju v Gradcu; 307. Isto št. II.; 308. Isto št. III., zast. vlad. svet. v pok. Jos. Modic; 309. Isto št. IV., zast. dr. Jak. Kušej; 310. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebevičev dom); 311. Omizje slovensko v Beljaku; 312. Omizje stalno pri Vugi na Gro-belnem; 313. Omizje „pri Roži“ št. L; 314. Isto št. II.; 315. Isto št. 111; 316. Isto št. IV.; 317. Isto št. V., zast. Iv. Pribil, f podravnat. „Slavije“, ali Tone Bončar, pos., ali Hinko Logar, zasebnik v Ljubljani; 318. Isto v Prešernovi sobi pri Roži; 319. Omizje stalno v Nar. Domu v Ljubljani št. I.; 320. Omizje v ,,Sladki luknjici" v Celovcu; 321. Isto pri Moharju v Spod. Šiški, zastop. V. Maurer; 322. Isto št. II.; 323. Isto št. III.; 324. Omizje v ..Narod. Domu" v Brežicah; 325. Omizje samcev pri .Zlati kaplji" v Ljubljani; 326. Omizje stalno pri ..Lectarju" v Radovljici v spomin pok. Ivana Korbarja, c. kr. komisarja; 327. Dr. Oražen Ivan, zdravnik itd. v Ljubljani št L; 328. Isti št. II.; 329. Oswald Rudolf na Jesenicah.
330. Papst Fran, revident-juž. žel. v Gorici; 331. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 332. Pahernik Ivan v Vuhredu; 333. Pa-hernikova Marija, velep. v Vuhredu; 334. Pakiž Emil, f nadučit. pri Sv. Križu v Trstu; 335. Pavletič Jos., velepos. v Mirnu pri Gorici; 336. Pavser Adolf v Novem mestu; 337. Peče Ivan, c. kr. poštni uradnik v Ptujski Gori; 338. Pedagoško društvo v Krškem; 339. Pe-pelnak Stanko v imenu Mozirskih otrok; 340. Perdan Ivan, vele-tržec v Ljubljani; 341. Perušek Rajko, f profesor v pokoju na Dunaju; 342. Peterlin Lipc v Ribnici; 343. Petkova rodbina v Ljubnem na Štajerskem v spomin na padlega nadporočnika Fr. Petka; 344. Petovar Lovro, trg. itd. v Ivanjkovcih ; 345. Pevec Rud., trg. v Mozirju; 346. Pfeifer Mar., c. kr. učiteljica v Trstu; 347. Pikel Ivanka v Gorici; 348. Pikel Bogomir v Postojni (volilo pok. očeta Gregorja, župana itd.); 349. Dr. Pipuš R., odv. v Mariboru; 350. Dr. Pirnat Jak, Št. Ilj pri Velenju; 351. Pisarna notarska v Črnomlju; 352. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 353, Pleteršnik Makso, prof. v Ljubljani; 354. Pleivveis Karel, c. kr. notar v Višnji gori; 355. Plohl Ant., šol. nadz , Sarajevo; 356. Isti št. H.; 357. Dr. Ploj Miroslav, senat, predsednik na Dunaju; 358. Dr. Podlesnik Mih., okr. zdravnik v Velenju; 359. Podružnica ž. v Ajdovščini; 360. Ista m. v A dovščini; 361. Ista v Bazovici št. I ; 362. Ista št. II.; 363. Ista na Bledu; 364. Ista v Borovnici; 365. Ista na Braslovčah; 366. Ista na Bregu (Istra); 367. Isla na Bregu pri Celju; 368. Ista št. II.; 369. Ista na Brdu; 370. Ista v Brdih (Briška); 371. Ista
9*
Celje ž; 372. Ista Cerklje-Čatež; 373. Ista št. II.; 374. Ista v Cerknici št. L; 375. Ista št. II.; 376. Ista št. III.; 377. Ista št. IV.; 378. Ista št. V.; 379. Ista št. VI.; 380. Ista št. VII.; 381. Ista št. VIII. 382. Ista št. IX.; 383. Ista moška v Črnomlju št. I.; 384. Ista št. II.; 385. Ista št. III.; 386 Ista ž. št. I.; 387. Ista št II.; 388. Ista v Dobrunjah; 389. Ista v Dolu pri Hrastniku; 390. Ista Dunaj izvenakad.; 391. Ista moška v Gorici; 392. Ista v Dunlo (Amerika); 393. Ista v Dutovljah; 394. Ista ženska v Gorici; 395. Ista m. v Gornjem gradu; 396. Ista gorujesavinjska ž. v Mozirju št. I.; 397. Ista št. II.; 398. Ista št. lil.; 399. Ista m. v Gorici; 400. Ista v Grosuplju; 401. Ista št. II.; 402. Ista ženska v Hrastniku; 403. Ista Hrastnik-Dol; 404. Ista moška v Idriji; 405. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu št. 1.; 406. Ista št. II.; 407. Ista ž. v Idriji; 408. Ista št II.; 409. llirsko-bistriška-trnovska m.; 410. ista Sv. Ivan pri Trstu, zast. Antonija Germek; 411. Ista ženska v Jesenicah (Gorenjsko) 412. Ista moška v Kamniku; 413. Ista za Klanec, Ocizlo; 414. Ista v Kobaridu; 415. Ista v Komnu št. I.; 416. Ista št. II.; 417. Ista v Konjicah; 418. Ista št. 11.; 419. Ista v Kozini; 420. Ista v Kozjem št. I.; 421. Ista št. II.; 422. Ista ž. v Kranju št. I.; 423. Ista št. II.; 424. Ista št. III.; 425. Ista m. Kranj; 426. Ista m. v Krškem; 427. Ista ž. v Krškem; 428. Ista v Laškem trgu; 429. Ista v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah št. L; 430. Ista št. II.; 431. Ista ž. mestna v Ljubljani; 432. Ista m. v Logatcu št L; 433. Ista št. II.; 434. Ista ž. v Logatcu št. 1.; 435. Ista št. II.; 436. Ista v Lokvi; 437. Ista Lonjer pri Trstu št. L; 438. Ista št. II.; 439. Ista ž. Mariboru; 440. Ista v Mirnu pri Gorici; 441. Ista ž. v Metliki; 442. Ista št Ii.; 443. Ista št. III.; 444. Ista v Nabrežini št. I; 445. Ista št. II.; 446. Ista št. III.; 447. Ista št. IV.; 448. Ista ž. v Novem mestu; 449. Ista v Planini (Notr.); 450. Ista v Št. Petru na Krasu; 451. Ista v Št. Petru pod Sv. Gorami; 452 Ista v Petrovčah; 453. Ista ž. v Pcvmi; 454. Ista v Podgori; 455. Ista m. v Postojni; 456 Ista št. II.; 457. Ista ž. v Postojni; 458. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 459. Ista na Polzeli; 460 Ista št II.; 461. Ista na Proseku; 462. Ista na Raki;
463.	Ista Rajhenburg-Videm; 464 Ista Št Rupert (Dol) št. L; 465. Ista št. II.; 466. Ista ž. v Rušah; 467. Ista ž. v Ptuju; 468. Ista v Ribnici na Pohorju; 469. Ista v Ribnici ž. (Dol); 470. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zastop. Antonija Germek; 471. Ista na Rocolu; 472. Ista v Rojanu, 473. Ista ž. v Šiški; 474. ista v Senožečah; 475. Ista v Sevnici; 476. Ista v Sežani m.; 477. Ista v Starem trgu pri Ložu št. I ; 478. Ista št. 11.; 479 Ista št. 111.; 480. Šcntpet. m. v Ljubljani; 481. Ista m. in ž. v Šiški; 482. Ista m v Šiški; 483. Ista v Škofljici; 484. Ista v Šmarju (Goriška); 485. Ista v Šmarju pri Jelšah m.; 486. Ista št. II.; 487. Ista v Štanjelu; 488. Ista ž. v Tolminu; 489. Ista v Trebnjem; 490. Ista št. II.; 491. Ista ž. v Trstu IV. (Belveder) »Aškerčev kamen"; 492. Ista na Uncu št. L; 493. Ista št. II.; 494. Ista št. UL; 495. Ista v Velenju; 496. Ista v Volčjidragi, zastop. Avgusta Schlosserjcva; 497. Ista na Verdeli pri Trstu; 498. Ista na Vrhniki št. I.; 499. Ista št. II.; 500. Ista v Vuhredu ; 501. Ista v Vuzenici; 502. Ista v Zatičini; 503. Ficek Tina v Ribnici;
504. Pogačnik Edvard v Cerknici; 505. Polak Karel, ing. v Tržiču, 506. Poljanec Leopold, prof. v Mariboru; 507. Pollak Fran, predsed. čitalnice v Ptuju; 508. Poniž Benedikt, vad. učit. v pok. v Gorici; 509. Isti št.II.; 510.	Isti št.	III.;	511.	„Posavčev“ na Dunaju št. I.; 512 Isti št. II.;
513.	Isti št.	III.;	514.	Posojilnica v Ajdovščini; 515. Ista okrajna v
Bovcu; 516. Ista na Bledu; 517. Posojilnica v Celju; 518. Ista v Črnomlju; 519. Ista v Framu; 520. Ista v Gornji Radgoni; 521.Ista v Konjicah; 522. Ista ljudska v Gorici; 523. Ista kmetska ljubljanske okolice št. I.; 521. ista št. II.; 525. Ista št. III.; 526. Ista st. IV.; 527. Ista št. V.; 528. Ista št. VI.; 529. Ista št. VIL; 530. Ista v Mariboru št. L; 531. Ista št. II.; 532. Ista št. III.; 533. Ista št. IV.; 534. Ista I. dol. v Metliki; 535. Ista okrajna v Ormožu; 536. Ista notranjska v Postojni; 537. Ista v Radovljici; 538. Ista v Ribnici; 539. Ista v Rogatcu; 540. Ista v Starem trgu pri Ložu; 541.	Ista Šaleška	v Šoštanju; 542. Ista v Trebnjem; 543. Ista na
Vranskem;	544.	Ista	kmečka na Vrhniki; 545. Ista v Vojniku;
546. Ista v Žužemberku; 547. Poštni uradniki v Mariboru št. L; 548. Isti št. 11.; 549. Povšič Fr., prof. v Gorici; 550. f Praprotnik Avgust star., posestnik v Lokvi; 551. Praprotnik Edvard, nadučitelj v Mirnu pri Gorici; 552. „Preferancarji“ v Škofji Loki; 553. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 554. dr. Preindl Ferdo, fin. svetnik v Sarajevu; 555. Preschern vitez Henrik, zasebnik v Gradcu; 556. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika št. L; 557. Isti št. II.; 558. Profesorji slovenski ljubljanske realke, zastop. prof. A. Tavčar; 559. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 560. Prvi slovenski zdravniški shod v Ljubljani.
561.	Dr. Rajh Jakob, odvetnik v Gradcu; 562. Dr. Rakež Jos., okrožni zdravnik Šmarju pri Jelšah; 563. „Rdeča marela“ v Pulju št. I.; 564. Ista št. II.; 565. Dr. Reja Izo, f zdravnik v Bazovici; 566. Dr. Repič Rudolf f v Št. Vidu pri Zatični; 567. Repič Fr., trgovec v Ajdovščini; 568. Ga. Repičeva Augusta, trgovčeva soproga v Ajdovščini; 569. Roblek yAna v Celju; 570. Ista št. II.; 571. Roblek Fr., veleposestnik v Žalcu; 572. Ga. Roblekova Mar., sopr. veleposest, v Žalcu; 573. Rodoljub neimenovan iz Selške doline; 574. Rodoljub Podbreški; 575. Rodoljubi v Kobaridu, zastop. Mir. Premrov; 576. Rodoljubi v Rojanu (12 rodoljubov v konzum. dr. v Rojanu); 577. Rodoljubi vipavski; 578. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 579. Rodoljubno osobje neke odvetn. pisarne v Ljubljani; 580. Rohr-man Viktor, industrijec itd. v Ljubljani; 581. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru ; 582. Rozman Iv., poštni oficial v Sarajevu; 583. f Rudež Jos., graščak v Št. Jerneju; 584. Rusjanov kamen, zastop. Celestin Sirk, trgovec v Trstu; 585. Dr. Rybaf Otokar, drž. posl. v Trstu.
586. Sabadin Iva, učiteljica, Sv. Ivan pri Trstu; 587. Sajovic Janko, trg. v Kranju; 588. Samec Ivan, trg. v Ljubljani; 589. Samci v restavraciji Nar. doma v Mariboru, zastop. Ant. Hohnjec, c. kr. učitelj v kaznilnici; 590 Sedej Jos., pos. v Spod. Šiški; 591. in 592. Seidl F., vi. svetnik prof. in Seidlova Marija v Novem mestu; 593.
Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Novem mestu; 594. Senekovič Andrej, vi. svetnik, prvomestnik družbe Sv. C. in M. v Ljubljani; 595. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 596. f Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. L; 597. Isti št. II.; 598. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 599. Skale Otm., višji živinozdravnik v Novem mestu; 600. Skupina gostov „Nar. Doma* v Vrdeli pri Trstu; 601. Simčič Vincenc, posestnik v Ločah pri Beljaku; 602. Slane Fr., veleposestnik v Litiji; 603. Dr. Slane K., f odv. v Novem mestu; 604 ,,Sloga" godbeni orkester v Kranju; 605. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 606. Slovenske narodne abiturijentke v Gor ci; 607. Slovenski gimnazijci v Celju; 608. Slovenski notarji in notarski kandidati št. L; 609. Isti št. 11.; 610. Isti št. III ; 611. Slovenski vojaki povodom zopetne oživitve .Slov. Malice*; 612. Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani; 613. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 614. Skupina rodoljubov v Skednju, zastop. Iv. Godina; 615. Stefan L, Zagreb; 616. Spomin na •(• prof. dr. Jos. Cerka (zložili kolegi in prijatelji); 617. Spomin na Jos. viteza florupa pl Slavinskega, darovala obitelj Gorupova št. 1.—XXV.; 618. Starkež Marija, kuharica v Ljubljani; 619. Strelec Ivan, nadučitelj pri Sv. Andražu v Slov. Goricah; 620. Strmecki Rudolf v Celju; 621. Supan Ig., učit. v Brežicah; 622. Svetec Luka, notar v Litiji; 623. Svetoivanski rodoljubi-diletanti; 624. Svetolucijski Ciril-Metodarji; 625. Svoboda Makso v Rojanu; 626. Sturm K., deželni agronom v Ljubljani; 627. Dr. St. A. v Ljubljani.
628. Šaleško učit. društvo; 629. Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 630. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 631. Dr Edv. Šavnk, c. kr. okraj, višji zdravnik v Kranju v počaščcnjc spomina na padlega sina Bogdana; 632 Dr. Šavnik Janko •(•, odvetnik v Trstu; 633. Dr. Šegula L, odvetnik v Novem mestu; 634. Šentakova Ema na Vranskem; 635. Šcpič Ivan, posestnik v Konjicah; 636. Šerko Fr., trg. v Cerknici; 637. Škerlj Ivan, c. kr. višji sod. svetrdk v Novem mestu; 638. Širca Josip, župan v Žalcu; 639. Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 640. Šlajpali Franja v Veliki Loki; 641. Dr. Schmirmaul Mat., zdravnik v Rajhenburgu; 642. bchrey Al., višji poštar na Jesenicah; 643. Schrey Emanuel v Rojanu; 644. Schvventner L., trg. v Ljubljani; 645. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 646. f Štiftar St. B., profesor v Kalugi (Rusija).
617. Tarokisti rodbin Močnlk-Orožen v Kamniku; 648. Telovadno društvo ,,Sokol" v Ribnici; 649. Viljem Tednikov kamen, zložili uradniki „Mcstnc hranilnice” v Ljubljani; 650. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 651. Dr Toplak Jakob, c. kr. vlš. sod. svetnik; 652. Tin-četovl otroci v Idriji; 653. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 654. •(*Trček Janko, volilo (655 663); 664. Trebanjskih fantov kamen; 665. Dr. Tičar Jos., zdravil, v Kranjski gori; 666. Trg. in obrtna zadruga v Gorici; 667. Tridentinski Slovenci, zast. ga. Berta Mcdičeva; 663. Trlumvirat Cicibanov in zavedni tovariši na bojnem polju , kjer niso zabili obrambo ožje domovine; 669. Isti št. II.; 670. Isti št. III.; 671. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 672. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 673. Dr. Trnovec Stanko, f c. kr. polic, komisar v Trstu povodom smrti
očeta dvornega svetnika M. A. Trnovca; 674. Trojica slovenska dunajske okolice; 675. Truden Ant., veletržec v Trstu; 676. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru; 677. Turnšek Anton f, trg. v Na-zarjih; 678. Turnšek Anton ml., trgovec v Rečici; 679. Turnšek Viktor, strojni inž. v Ljubljani; 680. Tvrdka Fran Kollmann v Ljubljani; 681. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 682. Tržaško podp. in bralno društvo; 683. Tržaški slovenski srednješolci, zast. Franc Peric, trg. ak.; 684. Tržaške Slovenke; 685. Tržaške Sokolice, zast. Joška Saksida: 686—690. Tržičan za 5 kamnov.
691. Učenke dekliške šole v Trstu na Acquedotto; 692. Učiteljstvo meščanske šole v Krškem; 693. Učiteljstvo ljudske šole Dol pri Hrastniku; 694. Uradniški krog v Aidovščini; 695 Uradniki želez-nični in poštni v Št. Petru na Krasu; 696. Isti št. II.; 697. Isti št. 111.; 698. Isti št. IV., zastop Alojzij Kovačič; 699. Isti št. V.; 700. Uradniki ,,Kmetske posojilnice" v Ljubljani; 701. Isti št. II.; 702. Uradnice poštne v Ljubljani, zast. gdč. Karla Modičeva; 703. Urbančič Ant., pos. na Čatežu pri Veliki Loki.
704. Valenčič Ivan, tovarnar v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 705. V. J. v Ljubljani; 706. V. L v Višnji gori; 707. Vavken Janko f, tajnik južnoštajerske hraniln. v Celju; 708. f Velkavrh Ivan, c. in kr. nadpor. v Ljubljani; 709. Velkavrh Josip f, c. in kr. podpolkovnik v Gradcu; 710. Venec blagopok. gdč. Nataliji Jakilovi v Mirnu pri Gorici; 711. Veselič Ivan v Ormožu; 712. Visokošolci slovenski v Pragi; 713. Višnikar Albina, vdova viš. sod. svetnika v Ljubljani; 714. Janko Voglarjev kamen; 715. Vole Balbina, soproga mest. ravnatelja v Ljubljani; 716. Vojska Vladimir v Gradcu; 717. Dr. Vošnjak Bo-gumil v Gorici; 718. Vošnjak Mih., pos. in inženir v Gorici št. L; 719. Isti št 11.; 720. Isti št. III. itd. do št. X.); 728. Voušekova Pavla, soproga dvor. svetnika v Maribcru; 729. Dr. Vrečer Karol v Gradcu; 730. Vrhovnik Ivan, žnpnik v pok.; 731. Iv. Vrhovnikov kamen (plačan od hvaležnih župljanov); 732. Isti št. II.; 733 Isti št. III. (plačan po ženski trnovski podružnici).
734. VVassitscheva Regina, Celje; 735. VVesiak Zdravko v Pre-valjih (Koroško).
736. Zadravec Jakob v Središču; 737. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 738. Zavedni Slovenci rezervne bolnice št 2, Ljubljana v Krminu. 739. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drejček, drž. učitelj; 740 -j* Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu; 741. Zlatorog kamen, zast. gdč. Irma Kunčeva, hčerka krojača v Ljubljani; 742. Isti št. II.; 743. Zorman Iv. v Ljubljani; 744. Zurc Anton, f trgovec v Črnomlju; 745. Zupančič Fr, c. kr. geometer v Kranju; 746. Zvvenkel Ant., veletižec, Št. Peter, Štajersko.
747. Železniški uradniki goriških postaj; 748. Dr. Žerjav Gr., odv. konc. na Duanju; 749. Žiberna A. v Trstu; 759. Žigon Jos., veleposestnik v Žalcu; 751. prof. Žilih Ida, v Gorici; 752. Jakobina dr. Žitekova v Novem mestu; 753. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 754. Železniški uradniki juž kolodvora v Ljubljani, zast. viš. revid. Pr. Potočnik št. L; 755. Isti št. II.; 756. Županstvo Kanal (Goriško); 757.. Županstvo mestno v Kranju; 758. Županstvo mestno v Idriji;
759. Županstvo Miren pri Goriei; 760. Isto v Sežani; 761. Županstvo Solkan pri Gorici; 762. Žirovnik Janko, naduč. v Borovnici; 763. Dr. Janko Žirovnik, odv. v Ljubljani; 764. Dr. Žužek Bogdan, posest, v Ljubljani; 765. Pilih Karl, pristav južne železnice v Trbovljah; 766. Bišanec K, dvorni svetnik v Gradcu; 767. Gnus Kazimir, Dol pri Hrastniku.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A. Vodstvo.
po volitvi na XXIX. veliki skupščini v Ljubljani dne 11. avgusta 1918.
1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1918.
2. Dr. Jos. Abram, odvetnik v Trstu, 1918.1.
3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1918. 1.
4. Dr. Alojzij Franko, namestnik deželnega glavarja in odvetnik v Gorici, 1918. 1.
5. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1918.1.
6. Ivan Kejžar, ravnatelj tvrdke .Balkan* v Ljubljani, 1918. 1.
7. Tajnik: Dr. Josip Klepec, odv. kandidat v Ljubljani, 1918. 1.
8. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi, 1918. I.
9. Namestni prvomestnik: Dr.Ivan Tavčar, odvetnik, župan itd., 1918. I.
10. Franja dr. Tavčarjeva, odvetniška soproga, v Ljubljani, 1918. 1.
11. Dr. Fran Voglar, c. kr. profesor v Mariboru, 1918.1.
12. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v p. v Ljubljani, 1918. 1.
Ožji odbor: Načelnik Senekovič, dr. Tavčar, Hudovernik, dr. Klepec, Franja dr. Tavčarjeva, Vrhovnik.
B. Nadzorništvo.
1. Dr. Ant. Božič, odvetnik v Celju.
2. Mate Kante, okr. šolski nadzornik v Sežani.
3. Karol Mahkota, c. kr. učitelj v Trstu.
4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani.
5. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani.
C. Razsodništvo.
1. Mat. Marinček, c. kr. notar v Tržiču.
2. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Karol Triller, odvetnik in dež. odbornik v Ljubljani.
Č. Pisarna.
Ljubljana, Narodni dom: uradne ure ob delavnikih od
3.—6. popoldne.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin.
Pisarniški tajnik: Fran Škulj.
Pisarica: Franja Benedikova.
D.	Potovalni učitelj.
Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216 p. Vič pri Ljubljani, v letu 1915 mobiliziran.
Družbeni zavodi.
i.
Statistični pregled družbenih otroških vrtcev v šolskem letu 1917/18.
Tek. štev.	I me vrtca		Število otrok			Opomba
		v začetku leta		koncem leta		
		dečkov	deklic	dečkov	deklic	
	A. Družbena:					
1.	Celje		19	21	12	12	
2.	Gaberje pri Celju		21	28	21	28	
3.	Hrastnik 1		17	25	17	26	
4.	Hrastnik 11		18	28	18	28	
5.	Jesenice 		20	23	16	20	
6.	Krmin*)		—	—	—	—	
7.	Maribor		14	20	16	14	
8.	Ormož		9	10	10	12	
9.	Pevma pri Gorici*) . . . '.	—	—	—	—	
10.	Rocol pri Trstu		50	50	49	48	
11.	Rojan**)		—	—	—	—	
12.	(Sava pri Jesenicah I.***) .	\ 27	38	31	42	
13.	(Sava pri Jesenicah 11. . . .					
14.	Sv. Jakob v Trstu		70	75	89	92	
15.	Sv. Ivan poleg Trsta**) . .	—	—	—	—	
Iti.	Skedenj		110	10/	114	112	
17.	Tržič		18	36	I/	33	
18.	Verdela		65	44	49	87	
19.	Blanča pri Gorici*) ....	—	—	—	—	
20.	Sv. Mar. Mag. zgornja, Trst .	77	77	99	93	
21.	Kolonja		3b	29	37	26	
	B. Podpirana:					
22.	Podgora 1.*)		—	—	—	—	
23.	Podgora 11.*)			—	—		
	Skupaj . . .	571	611	595	672	
		1182		1267		
	*) Zavodi, zaznamovani s *, se nahajalo v vojnem ozemlju in so zaprti.					
	**) Vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta in Rojan je prevzel mestni magistrat.					
| ***) Združena začasno.						
Tek. štev.
Statistični pregled družbenih šol v šolskem letu 1917/18.
Ime in značaj šole
Število razredov in oddelkov
Število šolarjev
v začetku Šolskega leta
det. dek.
koncem
Šolskega
leta
det. dek.
a
A
E
o
o.
O
3.
4.
5.
6.
7.
*)Mešana trirazrednica na Blanči v Gorici
3 r.
*)Mešana dvorazrednica v Krminu ....
Slov. II. razr. ljudske šole šol. sester v Mariboru .................
Mešana dvorazrednica na Muti................
Deška; ljudska in meščanska šola pri Sv. Jakobu v Trstu z vzpor. na Accpiedottu
Osemrazredna dekl. Ijud. šola pri Sv. Jakobu v Trstu .	.	.
Osemrazredna dekliška šola na Acque-dottu v Trstu.	.	.
Mešana štlrirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca . .	.	.
2 r.
II. r.
1 odd,
2 r.
v
21
odd.
8 r. v 14. odd.
8 r. vil. odd.
4 r.
Sola ima pravico javnosti
dtto
58
57
dtto
46
35
988
54
963
35
dtto. Sklep Sol. I. je Veliki noči
Ima pravico javnosti.
779
776
72
530
104
518
Ima
pravico
javnosti
dtto
60
79
Sola nima pravice javnosti
Skupaj
106 1506 1077
2612
1465
2542
III.
Učno osobje
v šolssUem letu 1017/1018.
I.	Otroški vrtec v Celju.
Otvorjen dne 20 grudna 1886.
Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Matildis Črnogava.
Pomočnica: Anica Pernatova.
2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju.
Otvorjen dne 16. kimavca 1907.
Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju.
Vrtnarica: Marija Poglajenova.
3. Otroški vrtec na Blanči v Gorici.*)
Otvorjen dne 24. kimavca 1911.
4. Otroški vrtec v Hrastniku I.
Otvorjen dne 2. prosinca 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Minka Richterjeva.
5. Otroški vrtec v Hrastniku II.
Otvorjen dne 5. vinotoka 1907.
Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku.
Vrtnarica: Klara Balohova.
6. Otroški vrtec na Jesenicah.
Otvorjen dne 15. kimavca 1903.
Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova.
7.	Otroški vrtec v Kolonji.
Otvorjen dne 5. maja 1914.
Voditelj: Anton Šeme, c. kr. učitelj.
Vrtnarica: Štefanija Bunčeva.
8. Otroški vrtec v Krminu.*)
Otvorjen dne 20. kimavca 1909.
9. Otroški vrtec v Mariboru.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1894.
Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voltova.
Vrtnarica: S. Mr. Barbara Šenekarjeva.
Pomočnica: g. Uršula Hribarjeva.
10. Otroški vrtcec v Ormožu.
Otvorjen dne 1. rožnika 1909.
Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Pavla Pernatova.
II.	Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici.*)
Otvorjen dne 1. vinotoka 1888.
12.	Otroški vrtec v Rocolu.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1900.
Voditeljica in vrtnarica: Meta PoJkrajškova.
13.	Otroški vrtec v Rojanu.
Otvorjen dne 19. kimavca 1889.
Vrtec je prevzel v šolskem letu 1917/18 mestni magistrat tržaški.
14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I.
Otvorjen dne 15. vinotoka 1903.
Voditelj: Egidij Schiffrer, učitelj na Jesenicah.
Vrtnarica: Ivanka Ferjanova
15. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II.
Otvorjen dne 1. vinotoka 1905.
V šolskem letu 1917/18 združen z I.
16. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu.
Otvorjen dne 16. kimavca 1912.
Voditelj: Fran Sancin, učitelj v Škednju.
Vrtnarica: Marija	Resova.
Vrtnarica: Ivanka	Mahničeva.
17. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta.
Otvorjen dne 1. malega srpana 1898.
Vrtec	je prevzel s	šol. letom 1916/17	mestni magistrat.
18.	Otroški	vrtec v-Škednju	pri Trstu.
Otvorjen dne 1. vinotoka	1899.
Voditelj: Ciril	Valentič,	mestni nadučitelj v	Škednju.
Vrtnarica. Marija Zormanova.
Pomožna vrtnarica; Amalija Gregoričeva.
19. Otroški vrtec v Tržiču.
Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču.
Vrtnarica: Ivanka	Kastelčeva,	do	18.	marca	1918.
Vrtnarica: Tercdja Čadeževa,	od	8.	aprila	1918.
20. Otroški vrtec Sv. Marije Magdalene zgornje pri Trstu.
Otvorjen dne 14. vinotoka 1912.
Voditelj: Ferdo pl. KIeinmayr, naduč. na Katinari.
Vrtnarica: Viktorija Godinova.
21.	Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta.
Otvorjen dne 15. kimavca 1909.
Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, otnož. Ipavičeva.
22. Mešana dvorazrednica v Krminu s pravico javnosti.*)
Otvorjena dne 29. kimavca 1908.
23. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šolskih sester v Mariboru.
Otvorjen dne 15. kimavca 1905.
Voditeljica: S Mar. Stanislava Voliova.
Učiteljica: S. Akvilina Jermanova.
Katehet: P. Anton Avbelj O. F. M.
24.	Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti s pravico javnosti.
Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908.
Učitelj-voditelj: Anton Hren, (II. r.), nastopil službo 1. jan. 1918. Učiteljica: Ana Hrenova, roj. Enohova, (1. r.) od 1. jan. 1918 na dopustu; nadomešča jo supl. Marija Pretnarjeva.
Katehet: Fran Kuinpoljšek, kapelan na Muti.
25.	Deška ljudska in meščanska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu.*}*)
z 1J vzporednicami.
Otvorjena 15. vinotoka 1888.
I.	Meščanska šola.
a)	V službovanje prideljeno državno učiteljstvo:
Ivan Vrščaj, c. kr. strokovni učitelj IX. č. r., ravnatelj meščanske in voditelj ljudske šole.
Fran Kos, c. kr. strokovni učitelj X č. r., razrednik II. razreda. Fran Marinček, c. kr. strokovni učitelj X. č. r., prideljen .Slov.
trgovski šoli" v Trstu.
Andrej Čok, c. kr. učitelj X. č. r., mobiliziran do 16. januarja 1918, od takrat razrednik 1. b razreda Mati a Škabar, c. kr. katehet X. č. r.
Avgust Wasclite, c. kr. učitelj X. č. r., razrednik Vlil. razreda.
j) Z odredbo c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 21. oktobra 1916, št. 27.660, sc je Družbi sv. C I. M dovolilo preosnovati višje tri razrede v meščansko šolo tako, da se vsako nastopno leto odpre 1 razred.
b)	Od družbe nastavljeno učiteljstvo:
Josip Ribičič, voditelj družbine šole v Krminu, razrednik I. a razr.
c) Pomožno učiteljstvo:
Karel Širok, učitelj mestne ljudske šole v Škednju.
II.	Ljudska šola.
a)	V službovanje prideljeno državno učiteljstvo:
Emil	Adamič, c. kr. učitelj, X. č. r., mobiliziran, v	ruskem ujetn.
Ivan	Dimnik, c. kr. učitelj XI. č.	r.,	mobiliziran do	16. jan. 1918, od
takrat razrednik V. razr.
f Vinko Engelman, c. kr. učitelj X. č. r., zaradi bolezni na dopustu; umrl 10. februarja 1918.
Ivan Garvas, c kr. učitelj X. č. r., mobiliziran.
Olga Goljevščekova, suplentinja, razrednica IV. a razreda.
Valentin Katnik, c. kr. učitelj XI. č. r., do 9. marca 1918 na dopustu zaradi bolezni, od takrat razrednik IV. b razr.
Karel	Mahkota, c. kr. učitelj X.	č.	r., prideljcn nemški c. kr. deški
ljudski in meščanski šoli	v	ul. Sanita 20.
Ciril Petiovec. c. kr. učitelj X. č. r., razrednik V. c. razreda.
Anton Šeme, c. kr. učitelj X. č. r., razrednik IV. c razreda.
Ida Vergna, dcf. učiteljica javne šole v Št. Andrežu pri Gorici, suplentinja, razrednica II. b razr.
Nada Vinšekova, c. kr. suplentinja, razrednica I. c. razreda.
Olga Vrbič, suplentinja, razrednica III. b razr.
Ema Zamejčeva, c. kr. učiteljica X. č. r., od 16. jan. 1918 razrednica V. a razreda.
b)	Od družbe nastavljeno učiteljstvo:
Antonija Cesar, suplentinja, razrednica IV. b razr. do 9. marca 1918, od takrat razrednica I. c razr.
Valerija Čuček, prov. učiteljica, razrednica III. c razr. od 10. novembra 1917 dalje, prej tudi 11. c.
Ljudmila Erjavčeva, stalna učiteljica družbine šole v Krminu, razrednica II. a razr.
Herman Ipavec, suplcnt, mobiliziran v ruskem ujetništvu.
f Egon Jezeršek, stalni učitelj, mobiliziran, c. in kr. poročnik, padel na laški fronti dne 14. nov. 1917.
Albina Lahova, stalna učiteljica, razrednica L b razreda.
Marija Pehanijeva. suplentinja, razredn. II. c razr. (od 16. okt. 1917).
Milena Perhauc, suplentka, razrednica I. d razreda (od 29. nov. 1917 dalje)
Ivan Slavec, suplent, mobiliziran, c. in kr. poročnik.
Hermina Slekovec, suplentinja, razrednica III. a rarz.
Ljudmila Urh, suplentinja, razrednica I. b razr.
Anton Vovk, prov. učitelj, razrednik V. b razreda.
c)	Pomožno učiteljstvo:
Karel Jamnik, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu, katehet.
Oskar Zebochin, duhovni pomočnik župnije sv. Vincencija.
26.	Osemrazredua dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu.
s 6 vzporednicami.
Otvorjena dne 30 kimavca 1895. a) V službovanje prideljeno državno učiteljstvo:
Mira Engelmanova, šolska voditeljica, c. kr. učiteljica X. č. r., raz-rednica 11. b razreda.
Milena Rohrmatin, c. kr. učiteljica XI. č. r., na dopustu vsled bolezni. Nikolina Carchovicheva, c. kr. suplentinja, razrednica lil. a razreda. Matko Škabar, c. kr. katehet X. č. razr.
b)	Od družbe nastavljeno učiteljstvo:
Mara Baranova, stalna učiteljica, razrednica VI. razreda.
Josipina Delkinova, suplentinja. razrednica I. c razreda.
Anica Gantarjeva, stalna učiteljica, razrednica V. a razreda.
Amalija Hartmanova, stalna učiteljica, razrednica VIII razreda.
Marija Herenova, stalna učite jica, razrednica I a razreda.
Marija Kmetova, stalna učiteljica, izprašana za meščanske šole iz 1. skupine s slovenskim učnim jezikom, razrednica VII. razr. Helena Kraigher, suplentinja, razrednica IV. a razr.
Marija Pfeiferjeva, stalna učiteljica, razrednica II. a razreda.
Erna Rozmanova, stalna učiteljica, razrednica V. b razreda.
Ana Švageljeva, kand. IV. letni., poučevala zač. v IV. a r. do 15. jan. Josipina Švigeljeva, stalna učiteljica, razrednica IV. b razreda. Jožica Trdinova, stalna učiteljica, razrednica 111. b razreda.
Rezika Urbančičeva, suplentinja, razrednica I. b razr.
c)	Pomožno učiteljstvo:
Albina Lahova, stalna učiteljica deške šoie, poučevala v VI. razredu Iaščino po 2 tedenski uri.
Ivan Omeisa, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu, katehet.
27.	Osemrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 20 v Trstu s pravico javnosti
s 3 vzporednicami.
Otvorjena dne 16. kimavca 1907.
a)	V službovanje prideljeno državno učiteljstvo:
Roža Goli jeva, c. kr. učit. X. č. r., šolska voditelj., razredn. IV. razr. Vida Dimnik Kersnik, c. kr. učiteljica XI. č. r., razrednica 1. a razr. Pavla Hočevarjeva, c. kr. učiteljica XI. č. r., razrednica III. a razr.
b)	Od družbe nastavljeno učiteljstvo:
Ana Črnagojeva, stalna učiteljica, razrednica IV. razreda.
Marija Dolenčeva, stalna učiteljica, razrednica II. a razreda. Gabrijela Hočevarjeva, suplentinja, razrednica II. b razreda.
Minka Medičeva, stalna učiteljica, razrednica VII. razr.
Roza Ribičič-Arriglerjeva, suplentinja, razrednica III. b razr.
Dora Vinšekova, stalna učiteljica, razrednica V. razreda.
Klementina Vršaj- Božičeva, suplentinja, razrednica I. b razr.
Klotilda VVaschte-Burgerjeva, stalna učiteljica, razrednica VIII. razr.
c)	Pomožno učiteljstvo:
Josip Križman, duhovni pomočnik pri sv. Vincenciju.
Oskar Zebochin, duhovni pomočnik pri sv. Vincenciju.
28.	Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu.t)
Otvorjena dne 25. vinotoka 1906.
Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik.
Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva.
Učiteljica: S. Frančiška Jelenova.
Učiteljica: S. Kornelija Zegova.
Učiteljica: S. Evfrosina Jureževa.
Učiteljica ženskih ročnih del: S. Benicija Grubelnikova.
29. Mešana trirazrednica na Blanči v Gorici, s pravico javnosti.*)
Otvorjena dne 24. kimavca 1911.
Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič, mob. 15. V. 1915.
Od družbe podpirana zavoda.
30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I.*)
Otvorjen dne 1. kimavca 1887.
30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II.*)
Otvorjen dne 26. listopada 1896.
t) Po pogodbi z dne 18. oktobra 1913 je vzela šolo »Kongregacija šol. sester 3. r. sv. Frančiška Asisi v Mariboru' za več let v najem pod pogojem, da ostane šola slovenska. Družba daje kongregaciji za vzdrževanje šole letno 1500 K.
Slovenke, Slovenci!
Želja, izrečena lani na tem mestu, se je — hvala Vaši požrtvovalnosti — izpolnila. Bilanca Družbe sv. C. in M. se je dvignila in presega denarno stanje prejšnjih vojnih let. Prispevki so se pomnožili; ali priznati treba, da so še vedno nezadostni. Pogled na dve važni točki opraviči to trditev.
Prva je Trst. Ko Vam to le poročamo, prihajajo drug za drugim iz Trsta dopisi z naznanili, kako pritiska ondotna slovenska mladina v družbene šole. Ali naj ji zapremo vrata in jo odslovimo, češ, da naj si poišče prostor v kaki drugi šoli, laški ali nemški? Ne, tako ne dela Družba sv. C. in M.; ona z vso ljubeznijo objame vsakega slovenskega malčka, ki se zateče v njeno krilo. Premajhne so zopet njene učilnice, pretesne za rastoče število otrok; treba bo novih stavb, ali vsaj najetja novih šolskih sob; novim učilnicam bo treba oprave; nove učiteljske moči bodo nastopile v njih in treba jim bo nakazati plače. Z razširjenim družbenim delokrogom rasejo troški. Ali jih bo zmogla družbena blagajna?
Druga točka je na severu. Maribor hrepeni že dolga leta po slovenski šoli. Sedaj je na vidiku. Uverjeni smo, da se tam ne posrečijo nakane naših sovražnikov, kakor so se v Studencih poleg Maribora in v Dičji vasi na Koroškem. Zloba, ki je tamkaj izpodbila plemenite družbene namere, bo v kratkem strta in na njenih razvalinah se dvigne sredi Maribora slovenska trdnjava naša šola. Evo Vam krasne naloge Družbe sv. C. in M. v bližnji bodočnosti.
Trst stori sam mnogo, premnogo za slovensko šolstvo. Za mariborsko šolo je nabranih že nad 100.000 K. Slava Tržačanom! Njihova skrb za narodno šolstvo je vzorna. Vsa čast in priznanje nabirateljem za mariborsko šolo! A vse to bi ne zadostovalo, ako bi vsah-nil vir — Družba sv. Cirila in Metoda. Da ne omaga, bodi Vaša skrb, Slovenke in Slovenci! Podružnice — naj bi v kratkem oživele vse, tudi nekdanje na Koroškem — in posamezniki, denarni zavodi in prosvetna društva, možje in mladeniči v vojaški službi in oni, ki se nahajajo v domačem krogu, naj tekmujejo v požrtvovalnem delu za Družbo sv. C. in M. Kdor ljubi svoj narod in mu je resna briga za njegovo bodočnost, naj sc oklene naše šolske družbe in naj jo obdaruje po svojih močeh. Brez žrtev ni zmage, brez setve ni žetve! Slovenci, pokažimo v dejanju, da nam je skrb za našo mladino, ki jo rešuje Družba sv. C. in M.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 20. kimavca 1918.
Prijateljem Dražbe sv. C. in JW.
priporočamo v nakup in rabo njene
  kolke, ~~~
zlasti času jako primerni kolek s sličico matere, ki kaže otroku vzhajajoče solnce — svobodo; napis mu je: Narod sebi!
Knjige,
izšle v založbi Družbe sv. Girila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo.
Pesmi Valentina Vodnika — cena 60 v.
I. Vesel, Psalmi, cena 1 K.
V. Kurnik, Kraj Rastislav in sv. Ciril, cena 30 v. Pogled na prvo četrtstoletje Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, cena 1 K. Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica.
Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909, 1911—1918, znižana cena po 60 v.
Vse gori naštete knjige se dobivajo v Družbeni pisarni ali po pošti proti povrnjeni poštnini pod naslovom : Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom.
Ravno tam so naprodaj raznovrstni družbeni kolki in računski listki.
•X-
•X-	*
V zalogi »Slovenskega Branika" (Vič pri Ljubljani) so izšle:
J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zvezek, eena 75 v.
L. Brunčko, Vse za šolo ! Cena 20 v.
VSEBINA.
Koledar.
Petindvajsetletnica C. M. podružnic 1919.
Poštne določbe.
Lestvice.
Narodnemu delu.
Vera, upanje, ljubezen.............................................22
Spomin...........................................................  28
Narodna............................................................29
Deviza.............................................................29
Iz življenja Podlimbarskega	(s	sliko)............................30
Vinko Engelman — Egon	Jezeršek	(z 2 slikama) . . , . . 36
Moja želja.........................................................43
Jadna mati domovina.............................................43
Vojne in druge smrtne žrtve	v	vrstah D. C. M (s 13 slikami) 44
Misli..............................................................60
Vestnik Družbe sv. C. in M. v L j ubij a ni. Inserati.
NAZNANILA
v »Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda
naj blagovole cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem »Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n uvrstitelje o uspehu ===== inseriranja. =====
Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so Alani Drulbe sv. Cirila in Metoda.
,.Vžigalice druibc sv. Cirila In Metoda v Ljubljani"
v korist „Dru£be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani"
priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani.
tu 1
to®
ev-Avij^..
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Generalni zastop
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko v Ljubljani
Brzojavke:
Banka ..Slavij«" Ljubljana.
Uradne ure ob delavnikih od 8.-2. Ob nedeljah in ----------- praznikih	se	ne	uraduje.---------
Kako potrebno in koristno, posebno v sedanjih časih je življensko zavarovanje, uči nas neštevilno primerov, ko bridki smrti marsikaterega svojca ravno vsled zavarovanja, ni pristopila še gmotna beda. Eden najmogočnejših zavodov v naši monarhiji je
edina slovanska zavarovalnica banka
„SLAVIJA“
ki slav. občinstvu nudi najugodnejše kombinacije življen-skega zavarovanja po najnižjih tarifih, in ki Izplačuje še članom vsakoletne dividende iz čistega dobička. Banka „Slavija“, ki zavaruje tudi proti ognju in vlomu, ima garancijskih fondov nad 100 milijonov, zavarovalnih vrednosti nad 2 milijardi, letne zavarovalnine nad 15 milijonov in je izplačala zavarovalnin nad 167 milijonov.
Z vsemi potrebnimi pojasnili je na razpolago:
Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke
„S I a vi j e“
v Ljubljani v Gosposki ulici h. št. 12 (v lastni hiši).
Zaloga pohištva!
Priporoča se
zaloga pohištva
Vido Bratovž
Ljubljana
Marije Terezije cesta (KOLIZEJ)
Stari trg štev. 4.
\
Zaloga pohištva!
Največja slovenska hranilnica!
c
z
<c
00
>G0
03
O
CQ <0
-j E
03
>C0
03
t^-
co
«3
"S
E
o
u
B
o
<X5
Csf
bo o
*> cd
"S
E
OJ
—1	ed
£ 1
05 jaj cd
NJ
O)
CA
oj
u.
J=>
o
ed
bo
OJ
c
>
i—
oj
n
OJ
Cd
c
>
cd
"oj
T3
cd
CA
>
OJ
b©
o
cd
E
OJ
'S*
u.
o.
00
o	
o	
i—	
~B	
O	
	■
*B	03
O Cu	“O
;=5	03
"o5 ■+-> CA	>
C	03
cd	C
S	
*— ed >	"q3
	>N
o B	03
l— J2	T3
'5.	
B O.	L
	
OJ	
lO
o
I-
Q-
E
OJ
JO
(/)
toc
0 •a
cd C
Cd
1 s
> C2
OJ >0J >cj : cd *"*
c ■* o. cd Jr~ -a
i“5 O
<u
ed
O OJ
n i- t O.
C O-«"" >
cd cd
»BS	*
.-ti Cd O
€ -o £
S |
*- M
.o 32
•s &
O OJ M 5< O
o- c
cd
„ C—
.S id cd 5
><J >
¥
OJ
N
B * E B
£ •-
I .«
= « cd >
—	4)
>CJ
E u. Cd cd E >
f ««
C OJ
ed	•“
c	e
a> a>
O
C/5
O
a*
CD
j*:
X)
o
CZ
CD
s_
_CZ
CD
»O
CD
E
o
"a
Največja slovenska hranilnica!
Anton Leben, nožar
Stari trg štev. 15 priporoča svojo zalogo jeklenega blaga.
3:9	Brusarnica	in	popravljalnica.	:::
 --------- Eleltcrižnl	obrat, t-	J
Bogato zalogo	—jjzr
ViSTv Ti y ščipalcev, očal, daljnogledov,
toplomerov, barometrov itd. jfl it MaL.
Ceniki brezplačno.	priporoča
FR P. ZAJEC optik in urar
Ljubljana, Stari trg štev. 0. — =
Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. ■  Postrežba točna in solidna! --------------------
ggggggggggggirgB agya™mfi»Kg^
' Peter Stepli '
restavracija in veletrgovina
"	z	vinom.
Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov.
______________________________________»J
tozzzzzzzzzzzzzzzzzszzzzz zzzs zzzzzzzziš
Ljuiia Ha banka
v £jubljani, Stritarjeva ulica 2.
Delniška glavnica :	\	Rezervni zaklad:
K 10,000.000.	K	2,000.000.
Posreduje najkulantneje nakup in pro-dajo vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev;
prevzema: zavarovanje proti kurzni izgubi pri izžrebanju.
denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge cjo dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka rentnino sama.
! Zamenjava in eskomptujc izžrebane obliga-
gacije, srečke in kupone.
Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod kulantnimi pogoji. Eskomptuje In vnov-čuje menice.
Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obrestovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje.
Borzna naročila za dunajsko in inozemske borze izvede točno irr ceno.
Nakaznice In čeki na tu- in inozemska mesta.
Promese k vsem žrebanjem.
Poslovnica c. kr. razredne loterije.
Podružnice:
v Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici in Celju.
Vsakovrstne peči in štedilniki, železne blagajne, motorji ter razni poljed. stroji
so vedno v zalogi pri
veletrgovini z železnino in stroji
Fr. Stupica v Ljubljani
Mar. Terezije testa 1.
Istotam	se dobivajo
vse stavbne potrebščine,	portland in
roman	cement ter
orodje	za kovače,
ključavničarje, kleparje, mizarje, strugarje i. t. d.
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin
K. Meršol
Ljubljana, Mestni trg št. 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izbera vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Zmerne cene. -----------  Trpežno	blago.
	OUL tt X X X tf ffTTYY H tt K K tt tt '	
w tt rt W	Jadranska banka	rt rt w H
rt H	podružnica v Ljubljani	M rt rt
H	Selenburgova ulica štev. 7	w
w	(nasproti glavne pošte).	w H
tt	Centrala v Trstu. Podružnice na Dunaju,	M rt
rt	v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviču, Opatiji,	rt
M M	Splitu, Šibeniku, Zadru, ekspozitura v Kranju.	w
H tt	Delniška glavnica K 20,000.000.	rt rt
w	Rezerve nad 3 % milijonov kron.	w
rt rt		w w
n o	Kupuje in prodaja	w H
rt	vrednostne papirje, rente, obliga-	M, w
rt	cije. zastavna pisma, prijoritete,	w
rt	delnice, srečke i. t. d.	w
rt rt	Sprejema nove vloge, s katerimi se	w rt
w	zamore vedno razpolagati, brez ozira	rt
rt	na določbe moratorija Ii^ jih obre-	rt
rt	stuje po čistih	
rt rt rt	41..	w vv
		r
DAT tfANM trgovska, spedicijska in komisijska delniška družba.
Akcijska glavnica K l.SOfkOOO’ .
= Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33.	—
Centrala: Trst.	Telefon	štev. 100.
Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanie vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča in kleti. Prosta skladišča redni užitnini podvrženega blaga. Niij-modernejše opremljeno podjetje za selitve in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga  -------------------_	v	suhih	posebnih	skladiščih.-------;-----------
Lastniki skladišča Krisper & Tomažič v Ljubljani.
	
								,v j
Zamaške
/
nove in stare,
kupi vsako množino
tvrdka
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov" Jelačin & Ko, Ljubljana.
t : ;____________________’	 '..____O
iol
' SANATORIUM-EMONAS
1 ZA-NOTRANJE -IN-KIRIJRGICNE -BOLEZNI. jT ■ PORODNIŠNICA	d
LdUBLUANA • komenskega- ulica- 4 ^•zDfWNiK:pRn«Rtj>DR»FR. DERGANC \1
_
»?■». *?■«. »V ,».;.«.x;<. .«,♦< >tx. «.f<..».1> A?<. -.V <lr x*< Afj.Af*..»f -T. A*A.xV. >♦.*
Trgovsko-obrtna zadruga
v Trstu
V
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
ulica S. Francesco št. 20. II. nadstr.
v hiši lista „Edinost“. Poštno-hranilnični račun 75.679.	Telefon 16-04.
Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, in jih obrestuje po
4-°|o
večje zneske po dogovoru. Trgovcem otvarja čekovne račune z dnevnim obrestovanjcm.
Rentni davek plačuje zadruga sama.
Vlaga se lahko po eno krono.
Posojila daje na osebni kredit in na zastave proti plačilu po dogovoru.
Uradne ure s vsak dan za stranke od 8. pred. do 1 popoldne.
Priporoča male hranilne nabiralnike, ki so posebno primerne za družine.
***	'4*	*i>	'*4>	»*>"**>'	»i*	VjV.vjVVj*
jv. * j*. VJV VjV v;v. >jv VjvVjv Vjv VjV >-jv Vjv Vjv Vjv v*-« Vjv VjVVjv'Vi'*'Vjv Vjv* Vjv VjVVjv'ViVVjvVjvVjvVjvVjv
Vliv Viiv V]iv V| T Viiv Vj’v
«i f	<*ii>	<tii>	<if*	*i[*. ►HV
/j iv Viiv Viiv Viiv Vi iv K!iv   ;-----------------------------------------    -i	A
ynv
jp k	-	-	-__________________________I
rfHV
P
OJ
JC
>«/»
(O
E
ro
N
cu
X3
o
1/1
O)
‘E
a)
->c
O) -*—• t/t
eu
i/i
Jugoslovani!!
Kislo vodo
„Silva“ vrelec
in
vino ter sadjevec
t
kakor tudi žganje
in suho sadje
razpošilja
k A. OSET
— pošta Guštanj, Koroško.
Vf> m
Vij* ,   j  —--,	vr.-s-vr-	,---
W <ll>	Jjj/, Jjj'A *'[*
Vjiv V[v Viiv rfjiv /p rfjiv	4\ . rf|,V *||V rfjlV <liv
V lastni hiši, v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge na knjižice ter naložbe v tekočem računu.
Posojuje na zemljišča, menice in zastave. Eskomptuje menice in otvarja kredite v tekočem računu.
Položnice avstrijske irj ogrske poštne hranilnice so brezplačno na razpolago.
Rezervni zaklad K 469.92V22.	Lastno	premoženje	zadruge	K	598.984	22.
Sedemintrideseto upravno leto.
Posojilnica v jVIariboru
Domača tvrdka.	Najnižje cene.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica.
i
Naj večja zaloga
^ izgotovljene obleke za :: ^ gospode, gospe in dečke. |
^	Velika	izbira	po	poljubnem	kroiu	^
§ izvršene obleke «
P*	D-
g| iz najrazličnejšega blaga, za vsak letni čas. a
•sj jslajcenej^i nakup dobro In trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste In potovalce. različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode: za gospe plaščev In plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih.
V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na
izvršitev oblek po izbranem blagu.
\ Nujna naročila v najkrajšem času
Točna postrežba!
 .7AVAVAVA\:ZI7AVAVAVA\
r'			. 		1 Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se	
blagovolite poslužiti veletrgovine	
A. I. BKABIMI	
LJUBLJAHA. 						—	4
^ ■ “ P Dobro blago po znano najnižjih conah dobite v modni trgovini PETER ŠTERK % S Ljubljana, Stari trg št. 18 ®							1 1
	1 fin
	i if
1		 1 Specijalna trgovina najmodernejših bluz, 1 jutranjih oblek 1“ kakovosti, moško, žensko in otroško perilo. Dalje moških klo-bukov, čepic, slamnikov, čepic za dame I in otroke i. t. d. ::: {L				——	1 1 1 1 'S s
■ ■	■ —	 ■ Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke	
„ LJUBLJANA lar. [ik 03Sl. M. PlM Mestni trg 9 .	
B priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, havelokov, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. Domača tvrdka. Najnižje cene! ■ = =- ■	——■—========= i■	
Leskovic & Meden
Ljubljana
špecerijskim drobno dobelo
rMHamt tmn rumaifj i u < ouuiimn nn o tnii nri numfuTui u imiji »m muu > i •» iHMHUH
M. Rosner Cornp.
lastnik
Viktor Meden
veleiganjnniii v Ua&Uanl.
Prodaja lino pristno blago lastnega izdelka: sli-vovico, sadjevec, brinovec, konjak, vino vermout, po ugodnih cenah.
Kupuje: brinje, tropine. Kroži in Irme surovine.
				
ine. i
■BSM
-  --------------------
Nogavice, pletenine, perilo in drugo različno v to stroko spadajoče blago
kupite najceneje v špecijalni trgovini
A. E. Skaberne, uubl»ana-
~   ~
Trgovina s semeni in deželnimi pridelki
Seoer S. Komp. Ljubljana
priporoča
vse vrste semena za vrt, polje in travnik.
^ Kupuje suhe gobe in druge v njeno stroko spadajoče predmete.
Cenovnik na zahtevo.
Ji
Umetna knjigoveznica ivan Jakopič,
Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsalcovrstnili lcnjigo veškiti del.
Izvirne platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi Irkami. — Postrežba točna, delo solidno.
/
eo
00
n
e
0)
mmm
>
e
e
n
*•
Ul
3
co
eo
n
e
v
■-*
>
o
c
n
+■
Ul
cfl
•'-1 r—i
•£>
3
J
>
o
M
O
IS-
TO
N
03
03
E
o
03
C
IM
ro
O)
3
l_
TD
ro
IM
ro
c.
ro
>
o
03
0
a
0
b/)
0
0
C
r—« •rH
C
cd
u
£
0
to (J) 'o>	0
u
X) o
Veletrgovina z razglednicami in papirjem
Marija Tičar
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 26 Šelenbursova ulica št.1
(podružnica).
^'■»iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiin
Sovama strojev in livarna = železa in kovine =
K. & R. Ježek,
BLANSKO (Moravska)
g. jas	se	priporoča	v	dobavo	vseh	vrst
kmetijskih strojev in sesalk.
Uthjt motorje na
Popolne opreme opekarn, šamotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Dvigala, pre-našala.
Najnovejše sestave :	transmisij.	:
Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh razstavah.
Dopisuje slovensko.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
ita v
obrestuje hranilne vloge po 01
4
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 494.000 kron!
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1917 je bilo stanje hranilnih vlog nad
:: 8 milijonov 700.000 kron. ::
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 2 milijona 900 tisoč kron.
v --------------------------------------------
Zaloga stekla, porcelana in = svetiljk =--------------
C. in kr. dvorni založnik
Fran Kollmann
Ljubljana, Mestni trg
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za
svetiljke
v korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Cenovniki na razpolago.
fO
cn
CD
>N
o.
"O
Z3
>
C
CL
O) C CD ^ l_ O
03 Di > “D m
o
"O '~
ra ra
> -a o §
””ci
M
CL
CD q > CL
O)
CL
05
CL
O
>
cc
o
T3
fsl
-O
xxigggggggggxggxxxgigxgxgxxxxxxix;gxrax
Zolosa jiaolnih strojev
za rodbino in obrt, njih posameznih delov, igel in olja, pri
Jos. Peteline, MM
Sv. Petra nasip 7,
blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi.
i-
Večletno jamstvo !
r	Naslov	za firmo :
Jos. Peteline, Ljubljana.
Istotam se dobijo vse potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter tudi velika izbira galanterijskega blaga.
Cene primerne.	Postrežba	točna.
nminnit t nrmrrrrm»»»im rmri
v Trstu
v lastni palači Narodni dom.
Najstarejši slovenski denarni zavod v Trstu.
Ustanovljen leta 1891.
Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu ter daje posojila po najugodnejši obrestni meri.
: Ima varnostno celico. :
Rezervni zaklad črez K 900.000'—.
Članov črez 6000.
^Stanje hranilnih vlog črez enajst milijonov kron.
P§
1
P
%
I
I
v
S
<
I
I \ i
\
\ S
X
^ Ljubljana, Prešernova ulica 1. 8
| Edino zastopstvo nUnion-Alpinau ur p za celo Kranjsko in Primorsko.
Velika izbera briljantov.
V potrebi ur, zlatnine, srebrnine : in kina srebrnih predmetov :
priporočamo samo narodno, najbogatejšo, pravo domačo tvrdko
F. ČUDEN
S
^ Lepa vsakovrstna darila za krste, birme, neveste i. t. d.
-I
K
J. p. Vidic & X«**
v Ljubljani
opekarna in zaloga peči
nudijo vsako poljubno množino
kakor tudi
: stavbne izdelke. :
I
K
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
3os. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 Prešernova ulica 4.
Modna in športna trgovina
F. MA6DIČ
V LJUBLJANI
NASPROTI GLAVNE POŠTE.
Priporoča za gospode:
KLOBUKE,
PERILO, KRAVATE, TELOVNIKE,
_	DEŽNIKE,
Sj TURIŠTOVSKE PREDMETE, TELOVADNE POTREBŠČINE.
I
Priporoča za dame:
ŠPORTNE KLOBUKE, ČEPICE, HIŠNE HALJE,
BLUZE, PLAŠČE,	^
KOSTIME, VRHNJA KRILA, SPODNJA KRILA, g PERILO, MODERCE, ROKAVICE, SVILO IN VSE MODERNE NAK1TNE PREDMETE.
NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, ::	ZNAKE	I.	T.	D.	::
ZALOŽNIŠTVO CIRIL-METODOVIH \ ZNAKOV, BROŠK, IOEL, PRIVESKOV, j| GUMBOV I. T. D.
avavavavz:
lw\CNA>
33s^ees#
■rrv*-
SANAT0R1UM EMONA
Ljubljana, Komenskega ulica štev. 4.
Sef-zdravnik: primarij dr. Fr. Derganc.
Privatna klinika za notranje in kirurgične bolezni.
I/ I I TOnfU edini slovenski ,,I\UI O I 1 L	šaljivi	list!
Naročite si \/ ■ ■ r o nf o * I in zahtevajte ,r\Ul 111Cl i povsod	1,1
Upravništvo je v Ljubljani. Stari trg štev. 19.
Zvezna tiskarna
Ljubljana, Stari trg štev. 19.
«
je moderno urejena ter izvršuje lično in ceno
tiskovine vseh vrst
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice i. t. d.
 ________________________ IL2J
1. 1^ ,	11 "   — —- —
Čitajte
»Tedenske Slike"!
Zahtevajte po vseh gostilnah, brivnicah in kavarnah
»Tedenske Slike*.
■ ■
■ ■
'1 UJHHIJMUM,
Frančiškanska ulica št. 8.
Poštnohran. račun št. 76.307.
Telefon št. 118.
..Učiteljska tiskarna** je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega. V zalogi so vse šolske in druge tiskovine.
Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk. Cene zmerne!	Cene	zmerne!
:	Litografija.	:
Gg. skladateljem vljudno naznanjamo, da je ..Učiteljska tiskarna** preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločnim tiskom.
:::	Deio	točno,	solidno	in	elegantno.	:::
V-
(r
v Celju
Nar. dom.
Sprejema hranilne vloge
vsak delavnik od 8,—12. ure dopoldne in jih obrestuje po
4%
od dneva po. vlogi do dnetva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji:	Šmarje,
Šoštanj, Sevnica, Vransko in Gornji grad in rezervni zaklad, kateri znaša že nad 400.000 kron. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne všote v občekoristne in do-
brodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 7000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 15.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 8000 K, hranilnico ustanovlvšim okrajem izplačala okolo 60.000 K za skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jili obrestuje, ne da bi se : prc rgalo obrestovanje :
Izposojujc pa na zemljiško var st po 5 >/2 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih 5 okrajev po 5 °/o obresti.
i i i i i i i rT
IVAN BONAČ
Ljubljana, ielenburgova ulita St. 5. Knaflova ulita St. 9.
Zaloga in trgovina papirja
ter vseh uradnih in šolskih potrebščin. En gros en detail. Edina zaloga
izbornih svinlnikov v korist druibi sv. Cirila in Metoda Hardmuthovega fabrikata.
Tovarniška zaloga ovljnlncga papirja za sladkor In maslo po najnltjlb conah, broz konkurenoe.
Priznano izborne vreče iz močnega papirja, dobro lepljene.
Vzorol za papir In vrefic brezplačno In Iranko.
Knjigoveznica. Reklamne table. Passepartouti. Diplome itd.
Tovarna papirne in kartonazne industrije.
Zaklopnice
pripravne za poštno pošlljatev raznovrstnega blaga, klobas, masla itd.
Vzorci na zahtevo.
Izdelovanje vsakovrstnih škatelj za domačo In skupno rabo.
Za gg. špecer. trgovce imam vedno v zalogi škatljlce za 10, 20 in 40 vin. čaja po Jako nizki ceni. Vzorci tla zahtevo.
Prva slovenska tvornlca za Izdelovanje lekarniških škatljlc po najnovelši metodi.
!aa^p
&
u