Knliievnost. Zgodovinski zapiski za obče ijiidske šole. Sestavil J o s i p B r i n a r. — Velja vez. 90 v. — Založil in natisnil Maks Šeber v Postojni 1914. — Str. 73. — Knjiga, ki smo jo že naznanili, leži sedaj pred nami ter nam ugaja po svoji zunanjosti in vsebini. Najprej govori o naši domovini v prazgodovinski dobi, potem navaja najstarejše učenike naših dedov: Egipčane, Feničane, Babilonce in Grke. Zatem pripoveduje o Rimljanih v naši domovini ter opisuje preseljevanje narodov in, naselitevr Slovencev. Dalie se vrste poglavja o starih Slovanih, o Karlu Velikem, o sv. Cirilu in Metodu in o Madžarih. Opisana je ustanovitev Vzhodne krajine (Babenberžani), iz križarskih vojn sc je razvilo viteštvo in so nastali samostani. Za Rudoifom Habsburškim sta opisana Albrecht I. in Friderik Lepi. Posebno poglavje govori o umeščanju korotanskih vojvod, ravno tako o Rudolfu IV. Ustanovniku in o Karlu IV. Svoj oddelek imajo Iius in husiti, Friderik III., kralj Matjaž, celjski grofje, Andrej Baumkirchner in Erazem Predjamski. Knjiga piše potem o kmetih v srednjem veku, o srednjeveških mestih, o iznajdbah srednjega veka in o odkritju Amerike. Očrtan je Maksimilijan I., za njim je govor o kmetiških uporih, o porazu Srbov na Kosovem polju, o turških napadih na slovenske dežele, o slavnih vojskovodjah Slovencev v turških vojnah, o bitki pri Mohorčii in o prvem obleiganju Dunaja. Nikolaj Zrinski ima svoje poglavje, ravno tako reformacija, drugo obleganje Dunaja in Evgen Savojski. Za Karlom VI. in pragmatiško sankcijo prihaja Marija Terezija s sinom Jožefom II. Za Napoleonom stoji »Ilirija oživljena«, za to Jurij Vega, potlej se prikaže tragedija Napoleonovega padca. Cesar Franc I. in cesar Ferdinand I. Dobrotljivi pripravljata pot vladarstvu cesarja Franca Jožefa I. Ko je opisana njegova osebnost, spoznamo ustavo Avstro-Ogrske ter obče pravice in dolžnosti avstrijskih državljanov. Knjigo dopolnuje dodatek, ki kaže naraščanje avstrijsko-ogrske monarhije, nam daje časovni pregled in končno pregled vladarjev. — Iz tega je razvidno, da je na tesnem prostoru povedano veliko. Srebrno kolajno za zasluge za »Rdeči križ« je dobil ravnatelj mariborske gimnaziie dr. Josip Tominšek. Dritgi zbor ukrajinskih strelcev. Osrednie vodstvo prostovoljnih ukrajinskih siških (sokolskih) strelcev je na svoji zadnji seji na Dnaju sklenilo, da se organizira še drugi zbor prostovoljnih ukrajinskih strelcev. Prostovoljne darove v ta namen sprejema Amelan Bačinskij, gimnazijski učitelj na Dunaju, XVIII., Gentzgasse 25, I. nadstr., vrata 16. Slovenski profesor, ujet od Rusov. Prof. dr. Janko Kotnik, ki je predlanskim poučeval na goriški realki, sedaj pa je profesor v Banjaluki in poročnik pri bos. herc. pešpolku št. 4, ki ga pogrešajo, je pisal dne 26. septembra svojim staršem na Koroškem, da se nahaja v ruskeni ujetništvu. Predavanie na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Dne 20. oktobra je za drugo državno gimnazijo v telovadruci ljubljanskega učiteljišea predaval prof. Vesenjak o veleaktualni temi »Z g o d o v inski poklic Avstrije v Evropi«. Predavanja se je udeležil ves zavod z učiteljskim zborom in nekaterimi rodovinskimi člani učencev. Predavatelj je jasno in poljudno odgovarjal na vprašanje, zakaj se je ob izbruhu sedanje svetovne vojne niahoma pojavilo tako edinstveno patriotično navdušenje vseh avstrijskih narodov za obrambo skupnc domovine. Govoril je tako iz srca vseh, da je po sklepu predavanja kakor z elementarno silo zagramelo po dvorani glasno odobravanje. Na to je ravnatelj Štritof z veseljem konstatiral, da ie glasno odobravanje do- kaz, da tudi mladina razume sedanje velike čase, da čuvstvuje z vsem avstrijskim prebivalstvom brez razlike narodnosti in stanu v edinosti patriotičnega mišljenja in da se združuje z njim v vroči prošnji do vsemogočnega Boga. naj bi skoraj podelil sijano zmago našemu orožju, borečemu se za pravico, za sveto stvar, ki mora končno zmagati. Ob koncu so vsi navzoči v dokaz zvestobe in vdanosti zaklicali presvetlemu cesarju navdušeno gromovit trikratni »živio«. Odbor Dijaške kuhinje v Kranju, ki je pod nadzorstvom občinskega odbora v Kranju, razpošilja pravkar poročilo o delovanju v šolskem letu 1913/14. (20. leto obstanka). Tekom šolskega leta 1913/14. so sprejeli v dijaško kuhinio 48 ubožnih pridnih učencev cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju. Po svojem domovju je bilo podpirancev: s Kranjskega 44, s Koroškega 2, s Štajerskega in s Primorskega po 1. Od Kranjskega odpadejo na sadne okraje: 12 na škofjeloški, 14 na radovljiški, 8 na kranjski, 5 na kamniški, 4 na kranjskogorski, 1 na tržiški, 1 na ljublianski, 1 na logaški in 2 na vipavski sodni okraj. Za 10.173 kosil in 9991 večerij se je izdalo 4707 K 26 vin. Dijaki so prispevali mesečno: dva po 6 kron, 23 po 5 K, eden po 4 krone, 8 po 3 krone, eden po 2 kroni; 13 dijakov je dobivalo hrano brezplačno. Dohodki so znašali 4487 kron 24 vin., stroški 4765 kron 12 vin., torej 278 K 48 vin. primanjkljaja. Z večjimi zneski so se spomnili Dijaške kuhinje: mestna občina Kraj (500 K), Kmetiška posojilnica v Ljubljani (50 K), mestna občina Skofja Loka (50 K), občina Stara Loka (20 K), občina Smlednik (30 K), duhovni svetnik Jernej Ramovš (100 K), nadžupnik Franc Kušar (40 K), Kreditno društvo v Kranju (25 kron), trgovci v Kranju odkupnino od novoletnih daril (420 kon). Odborovo delovanje so podpirale mnogo rodovine kranjskega mesta, ki so delile ubožnim dijakom hrano ali pa jih denarno podpirale. Tekom leta so umrli ti-le dobrotniki: vpokojeni župnik Martin Poč v Kamniku, župan Anton Burger v Hrašah pri Smledniku, kavarnar Karel Jager in posestnica Terezija Končeva v Kranju. — V odboru Dijaške kuhitije so gospodje: dr. Edvard Šavnik, c. kr. višji okrajni zdravnik, načelnik; Boleslav Bloudek, c. kr. stavbni svetnik, načelnikov namestnik; Ivan Masten, c. kr. profesor, tajnik; Anton Zupan, c. kr. profesor, blagajnik; okrajni sodnik Oskar Dev, profesor dr, Vladimir Herle in mag. pharm. Franc Šavnik, odborniki. Iz dobe dvajsetletnega obstanka Dijaške kuhinje navajamo te-le podatke: Od 6903 učencev, ki so pohajali cesarja Franca Jožefa gimnazijo v Kranju od njenega reaktiviranja v letu 1894, pa do letos, jih je dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 1477; použili so skupaj 521.496 obedov, ki so stali 95.848 kron. — Društveno imetje znaša: 55.705 kron 73 vin. glavnice in 4549 K 95 vin. razpoložnine, skupaj 60.255 K 68 v Skupni dohodki znašajo 18.050 K 21 vin. skupni izdatki pa 97.794 K 59 v. Odbornikov je bilo 26; od teh jih je 5 umrlo (veleposestnik Peter Mayr, ravnatelj Andrej 2umer, odvetn. dr. Fr. Prevc, profesor Anton Peterlin in odvetnik dr. Josip Kušar). — Misel, da se ustanovi Dijaška kuhinja v Kranju, je izšla iz občinskega odbora. Dijaško kuhinjo vodi kot načelnik od njenega početka g. Edvard Šavnik, ki si je pridobil zanjo s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo nerninljivih zaslug. — Končno omenjamo še one velikodušne dobrotnike, ki so Dijaški kuhinji naklonili večja darila in volila: veleindustrijalec Vinko Majdič, župnik Šimen Robič, gospa Josipina Schiffrer, Jera Zonnan, veletržec Janko Majdič, mornariški zdravnik dr. Leopold Majdič, učitelj JosipTraven, veletržec Ivan Majdič, gospodična Gabrijela Scaria, gospodična Marija Zhismannova, gospa Katarina Roblekova in inženir Vil. Polak. — M. P i r n a t. To se je pisateiu izborno posrečilo, ke je s spretno roko iz obilice izbral jedro, ki ga je z lapidarnimi stavki ustalil v znanje in preudarek malemu in velikemu svetu. Da, tudi temu. zakaj zanimala bo knjiga tudi njega. — Splošna naša sodba se glasi: Dobili smo lepo knjigo izpod veščega peresa! Ročni zapisnik za šolsko leto 1914.— 1915. XXI. letnik. Sestavil L. Jelenc. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Od rajnega Primožiča zasnovano, od spretne roke tovariša Jelenca nadaljevano delo je doseglo že 21. letnik — znamenje, da je dobro in potrebno. In res ne more biti učitelj in učiteljica brez tega vademekuma, ki nam je dober prijatelj in kažipot po vsem slovenskem šolskem svetu. Koliko ljubih in dragih imen! Koliko srečanja v duhu! Koliko veseložaiostnih spominov! Koliko ponosa! Vse sile so se zarotile proti nam — celo glad! — a glejte nas! Še smo! Še bomo! Ves slovenski svet ie prepleten z omrežjem slovenskih šol. Mi brusimo svojemu narodu orožje duha, ustvarjamo novo dobo pravice in enakopravnosti, ki nam šele da, kar nam jemlje sedanjost! Tako slutimo ob lepi knjižici. Zato pa — iskreno pozdravljen, moj dobri, dobri znanec! Koledar (Vestnik) XXIX. šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1915. Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1K 20 vin. V Ljubljani. Tisk »Narodne tiskarne«. 1914. — Za običajno koledarsko vsebino in za praktično objavo poštnih določb priobčuje koledar življenjepisa Družbinih velikih dobrotnikov: Franca Babiča in župnika Frana Škrjanca. — V vseh Družbinih prijateljih zbudi ponosno zavest reminiscenca o velikem vladiki Strossmaverju in o njegovih simpatijah do Družbe. — Zgodovinska črtica »Turška pravica« in lepa vrsta slovanskih osebnih, moških in ženskih imen zaključujeta beletristični del koledarjev. — Silno bogat na računih in imenih je Vestnik, ki izkazuje Družbine aktivne imovine K 1,690.767:59, pasivne irnovine pa K 487.541:07, torej čiste imovine dne 31. grudna 1913. leta K 1,203.226:52. — Proračun za leto 1915 izkazuje stroškov K 301.900, dohodkov pa K 145.000, torej primanjkljaja K 156.900, ki ga bo treba pokriti iz zapuščinskih skladov in z najetjem posojila. —Težki časi so prihrumeli nad Družbo. Treba bo velike, podvojene požrtvovalnosti, da nam ne poidejo sredstva, ki se ž njimi šolajo otroci v darja so proračunjeni na K 3500. Videli Družbinih zavodih. — Dohodki tega kolebomo, ali bo slovenska radodarnost uresničila vsaj to postavko! — Družbine zavode in učno osebje si na podlagi statističnih podatkov v ktnjigi ogledamo pozneje posebe. Od Družbinih učiteljev je mobiliziranih d e s e t. Šestdesetletnica hrvatskega pisatelia. Dne 26. oktobra je praznoval znameniti hrvatski romanopisec in pesnik Ksaver Šandor Gjalski (Ljuba Babič) svojo šestdesetletnico. Sredi vojne vihre se spominja slavnega književnika tudi slovenski narod z vsem spoštovanjem.