šport in zdravje 89 Problems associated with consumption of frequently studied antioxidants in the form of dietary supplements Abstract Use of dietary supplements has become so widespread due, at least to some extent, to the belief that they help prevent common modern chronic diseases. The results of a number of older observational studies showed that nutrition which is based on higher intake of fruit and vegetables is associated with lower risk of many types of cancer, including respiratory and gastrointestinal can- cers. Many researchers thus concluded that taking antioxidants in the form of dietary supplements can similarly improve a per- son’s health and potentially prolong their life. More accurately, consumption of antioxidants in the form of dietary supplements can potentially prevent some types of cancer, cardiovascular diseases, other chronic diseases and premature death in healthy and ill population suffering from frequent chronic diseases. In the case of repeated and strenuous physical effort as well as very active individuals and athletes, consumption of antioxidants in the form of dietary supplements is said to contribute to effective post-exercise regeneration or successful sport performance as well as strengthen athletes’ immune system. In the past two dec- ades, many independent researchers have analysed different randomly controlled studies, which differed in terms of concept and methodology, while also considering the potential impact of a conflict of interest. In both patients and healthy study subjects, research results showed favourable, neutral and many times even unfavourable results of consuming antioxidants in the form of dietary supplements, especially when intake exceeded the recommended dose. The purpose of the article is to answer the topi- cal consumer question about potential benefits or risks of consuming frequently studied, advertised and sold antioxidants in the form of dietary supplements, such as, for example, beta carotene and vitamins E, A and C. We will focus primarily on reviews of randomly controlled studies of this topic as well as on responses of other scientists and of the dietary supplement industry on the results of some study reviews. Key words: dietary supplements, antioxidants, chronic diseases, prevention Izvleček Uporaba prehranskih dopolnil je postala tako razširjena vsaj deloma zaradi mišljenja, da se lahko z njo zaščitno vpliva na nastanek pogostih sodobnih kroničnih bolezni. Z rezultati številnih starejših opazovalnih raziskav so ugotovili, da je prehrana, ki temelji na večjem vnosu sadja in zelenjave, povezana z manjšim tveganjem za nastanek številnih oblik raka, vključno z respiratornimi in želodčno-črevesnimi oblikami raka. Mnogi raziskovalci so zato sklepali, da lahko uživanje antioksidantov v obliki prehranskih do- polnil podobno izboljša človekovo zdravje in potencialno podaljša življenje. Natančneje, uživanje antioksidantov v obliki prehran- skih dopolnil naj bi potencialno delovalo preventivno zoper nekatere oblike raka, srčno-žilne bolezni in druge kronične bolezni ter prezgodnjo smrt pri običajni in bolni populaciji, ki se sooča s pogostimi kroničnimi boleznimi. Pri večjih ponavljajočih telesnih naporih, pri zelo aktivnih posameznikih in športnikih naj bi uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil vplivalo na učin- kovito regeneracijo po vadbi ali uspešnejši športni nastop ter močnejši imunski sistem pri športnikih. V zadnjih dveh desetletjih so zato številni neodvisni raziskovalci analizirali različne naključno kontrolirane raziskave, tako po njihovi zasnovi kot metodologiji, poleg tega pa so upoštevali potencialen vpliv navzkrižja interesov. Rezultati raziskav so tako pri bolnikih kot pri zdravih preu- čevancih pokazali bodisi ugodne, nevtralne in še večkrat celo neugodne rezultate uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, sploh pri višjih količinah od priporočenih. Namen članka je odgovoriti na danes zelo aktualno vprašanje potrošnika o potencialnih koristih ali tveganjih uživanja pogosto preučevanih, reklamiranih in prodajanih antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, kot je npr. beta karoten in vitamini E, A in C. Primarno se bomo osredotočili na preglede naključno kontroliranih raziskav na to tematiko in na nekatere odzive drugih znanstvenikov ter industrije prehranskih dopolnil na rezultate nekaterih pregledov raziskav. Ključne besede: prehranska dopolnila, antioksidanti, kronične bolezni, preventiva Boštjan Jakše, Barbara Jakše, Stanislav Pinter Problematika uživanja pogosto preučevanih antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil 90 „ Uvod Glavni javnozdravstveni izziv glede člove- kovega zdravja bo v naslednjih 50 letih še bolj povezan z izzivi, ki jih predstavljajo kro- nične nenalezljive bolezni, in sicer srčno- -žilne bolezni, številne oblike raka, diabetes tipa 2 in debelost (Martin, Butelli, Petroni, & Tonelli, 2011). V Evropski uniji (EU) je 85 % smrti posledica najpogostejših nenale- zljivih kroničnih bolezni, in sicer zaradi raka, srčno-žilnih bolezni, kroničnih respirator- nih bolezni, diabetesa in duševnih bolezni. Prezgodnja umrljivost zaradi raka je glavni vzrok smrti Evropejcev do 65. leta starosti, medtem ko so srčno-žilne bolezni glavni vzrok smrti po 65. letu (Brennan, Perola, van Ommen, Riboli, & Consortium, 2017). Z ustrezno prehrano in nasploh zdravim na- činom življenja (odsotnost kajenja, redna telesna dejavnost) lahko preprečimo 90 % diabetesa tipa 2, 80 % srčno-žilnih bolezni in 70–90 % kapi (Willett, 2002). Raziskovalci na osnovi rezultatov raziskav ocenjujejo, da lahko z zdravim načinom življenja prepre- čimo tudi 70–95 % vseh vrst raka (Anand et al., 2008; Campbell, 2017), medtem ko lahko samo s prehransko intervencijo pre- prečimo vsaj 35 % vseh vrst raka (Béliveau & Gingras, 2007), oz. po ocenah nekaterih avtoritet izpred 35 let na področju prehra- ne in raka celo do 70 % (Campbell, 2017). V zadnjih 30 letih je prišlo do velikega šte- vila znanstvenih dokazov o pomembnosti rednega in zadostnega uživanja rastlin- skih virov živil v povezavi s preventivo ali zmanjšanim tveganjem za razvoj kroničnih bolezni (Martin et al., 2011). Rastlinska pre- hranjevanja so v znanosti najpogosteje po- vezana z nižjim tveganjem za obolevnost in prezgodnjo umrljivostjo zaradi sodob- nih kroničnih bolezni (N. D. Barnard, Levin, & Yokoyama, 2015; Crowe, Appleby, Travis, & Key, 2013; Dinu, Abbate, Gensini, Casini, & Sofi, 2017; Hever, 2016; Kahleova, Levin, & Barnard, 2017; Kim et al., 2019; Orlich et al., 2013; Qian, Liu, Hu, Bhupathiraju, & Sun, 2019; Satija et al., 2016). Mehanizem tega učinkovanja temelji na dejstvu, da so ra- stlinska živila bogata z vlakninami in antio- ksidanti, ki pomagajo zmanjšati oksidativni stres, s čimer delujejo protivnetno, kar je še posebej učinkovito v kombinaciji s kontrolo vnosa živil, ki povzročajo vnetje (N. Barnard et al., 2019). Prekomerna telesna teža in debelost sta danes glavna javnozdravstvena problema in pomembna dejavnika tveganja za pre- zgodnjo umrljivost zaradi kroničnih bolezni ter globalno odgovorna za 3 milijone smrti letno (Finucane et al., 2011; Prospective Studies Collaboration et al., 2009). Javno zdravje in prehranske politike v Evropi se zato večinoma ukvarjajo s problemom pre- komernega vnosa hrane oz. energije, med- tem ko sočasno obstaja vse večji problem suboptimalnega mikrohranilnega vnosa. Nedavni mednarodni evropski raziskavi sta pokazali, zavedajoč se omejitev zasnov raziskav, da obstaja povečano tveganje nezadostnega vnosa številnih mikrohranil (Mensink et al., 2013; Roman Viñas et al., 2011), oz. da kar 80 % Evropejcev ne dose- ga minimalnega priporočenega dnevnega vnosa (PDV) številnih pomembnih vitami- nov in mineralov, kjer vitamin C, vitamin D, folna kislina, kalcij, selen in jod predsta- vljajo mikrohranila z največjo pojavnostjo nezadostnega vnosa (Roman Viñas et al., 2011). Skladno s tema raziskavama pa po drugi strani številne države po svetu, med njimi tudi Slovenija, ugotavljajo prenizek reden dnevni vnos sadja in zelenjave (Pem & Jeewon, 2015; Rodríguez-Rodríguez et al., 2017; Turk et al., 2018), ki sta skupini repre- zentativnih živil z večjo vsebnostjo številnih mikrohranil, med katerimi številne prišteva- mo tudi k skupini antioksidantov. Po neka- terih ocenah (DevelopmentInitiatives, 2017; Péter et al., 2014) 2 milijardama ljudem po svetu primanjkuje ključnih mikrohranil oz. vitaminov in mineralov, kot sta npr. vitamin A in mineral železo, oz., kot navaja Medna- rodna Fundacija za osteoporozo (IOF), ko govorimo o globalnem statusu vitamina D, da kar 88 % svetovne populacije nima optimalnih vrednosti vitamina D (Mithal et al., 2009). V zadnjem času se postavlja pogosto vpra- šanje, ali antioksidanti, ki so zaužiti kot pre- hransko dopolnilo, predstavljajo podobne zdravstvene koristi, kot jih omogočajo antioksidanti, ki so zaužiti preko celovitih rastlinskih živil, ki obenem vsebujejo tudi druge koristne, včasih sinergistične kompo- nente, in sicer druga mikrohranila, vlaknine, rastlinske beljakovine, kompleksne ogljiko- ve hidrate idr. V znanstveni literaturi najde- mo tako ugodne in nevtralne kot tudi ne- ugodne dokaze o vplivu dodatnega vnosa različnih antioksidantov v obliki prehran- skih dopolnil na različne vidike človekove- ga zdravja. Med razlogi za to protislovnost dokazov, poleg objektivnih omejitev, ki jih ima nedokončnost rezultatov znanstvenih raziskav, je tudi potencialen pristranski vpliv industrije prehranskih dopolnil, saj se samo trg antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil ocenjuje na 2,9 milijarde dolarjev letno za leto 2015, s projekcijo rasti za leto 2022 na 4,5 milijard dolarjev letno (Prasad, 2016). Trg prehranskih dopolnil je za leto 2016 znašal 132,8 milijard dolarjev, kjer pa raziskovalci do leta 2022 napovedujejo rast na 220,3 milijarde oz. rast za neverjetnih 66 %. O pomembnosti tega podatka govorijo tudi ocene, in sicer da je presežna prodaja prehranskih dopolnil postala ne samo mul- timilijardno tržišče, temveč, kar velja za ožje - športno področje preučevanja, da med redne uživalce prehranskih dopolnil spada večina športnikov rekreativcev (50–85 %), tekmovalni športniki (35–100 %) in seveda povsem običajni ljudje (ZionMarketRese- arch, 2017). Getty Images/iStockphoto šport in zdravje 91 „ Dolgo in zdravo življenje Ugotavljanje, kaj, na eni strani spodbuja industrijo prehranskih dopolnil in na dru- gi »vodi« ljudi k uživanju antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, je iskanje formule za optimalno zdravje, odsotnost bolezni ter dolgo in zdravo življenje. V ZDA vsak drugi odrasel Američan (in 2/3 starej- ših od 60 let ter 70 % starejših od 71 let) re- dno uživa prehranska dopolnila (Bailey et al., 201 1); medtem ko so 10 let stari podatki za Evropo (Skeie et al., 2009) bolj heteroge- ni, in sicer da največ prehranskih dopolnil uživajo na Danskem (51 % moških in 65,8 % žensk) in najmanj v Grčiji (2 % moških in 6,7 % žensk). Običajni odrasli potrošniki v državah z večjo ekonomsko močjo (Bje- lakovic, Nikolova, & Gluud, 2013a) želijo z jemanjem antioksidantov v obliki prehran- skih dopolnil celo nevtralizirati nezdrava vedenja. Pričakovana življenjska doba je pri tem pomemben pokazatelj zdravja in dobrega počutja prebivalstva in odraža so- cialne in gospodarske razmere v državi ter med drugimi dejavniki tudi kakovost jav- nega zdravja in zdravstvene infrastrukture (Wilmoth, 2000). Ne glede na povedano pa je glavni dejavnik, ki podaljšuje priča- kovano življenjsko dobo v industrializiranih državah, zmanjšanje deleža prezgodnje umrljivosti pri starejši populaciji. V moč- nejših socio-ekonomskih državah, razen v obdobju vojn, lakote in epidemij infekcij, se pričakovana življenjska doba enakomerno povečuje že desetletja, medtem ko stagni- ra ali se celo zmanjšuje v revnejših državah in marginalnih (ogroženih) skupinah (Kontis et al., 2017). Svetovna zdravstvena organi- zacija (WHO) navaja, da se delež ljudi sta- rejših od 60 let povečuje hitreje kot delež drugih demografskih skupin, kar se kaže v daljši pričakovani življenjski dobi (WHO, 2011). Raziskovalci pri tem napovedujejo, da se bo delež ljudi (staranje prebivalstva), ki bo starejši od 60 let, samo med leti 2000 in 2050 podvojil, in sicer z 1 1 na 22 % (WHO, 2011), medtem ko se bo delež ljudi starej- ših od 80 let od leta 2010 do 2060 potrojil (CommissionEuropean, 2011). Staranje pre- bivalstva je in bo tako postal eden najpo- membnejših izzivov sedanje in prihodnje družbe (Lagiewka, 2012). Vendar pa zadnji trendi nakazujejo, da se pričakovana ži- vljenjska doba v 12 od 18 socio-ekonom- sko močnejših državah znižuje, še posebej v ZDA in Veliki Britaniji (Ho & Hendi, 2018), na kar so opozarjali nekateri ameriški stro- kovnjaki že pred skoraj 15 leti, kjer je analiza učinkov debelosti na dolgoživost pokazala, da se v ZDA rojevajo prve generacije otrok, ki ne bodo »preživele« svojih staršev (Ol- shansky et al., 2005). »Zdravo staranje« oz. telesna, mentalna in socialna blaginja, je ključen dejavnik neodvisnosti posameznika in predstavlja sestavni del sodobne družbe. Promocija dolgega in zdravega življenja vključuje jasen poudarek primarne vloge zdrave prehrane in načina življenja, in sicer z vidika preventive in z vidika zmanjšanja tveganja za nastanek kroničnih nenalezlji- vih bolezni in invalidnosti. »Skrita lakota«, kot nekateri strokovnjaki imenujejo dolgotrajno mikrohranilno ne- zadostnost (Péter et al., 2014) , lahko vodi h kronični mikrohranilni podhranjenosti, kjer lahko ta pripelje do zdravstvenih pro- blemov, vključno z večjim tveganjem za nastanek kroničnih bolezni, ki posledično skrajšujejo obdobje zdravega življenja in dolgoživosti. V javnosti se mikrohranilna nezadostnost pogosto ignorira in podce- njuje, čeprav to globalno vprašanje postaja vse pomembnejše, saj že predstavlja uni- čujoče posledice za posameznika, družbo in nacionalna gospodarstva. Kar je morda zanimivo, je to, da po nekaterih podatkih stroški mikrohranilne nezadostnosti v Evro- pi že presegajo stroške, ki so povezani z de- belostjo (MNI, 2012). Péter idr. (2014) v svoji zgornji raziskavi nadaljujejo, da je obsežno količino rezultatov znanstvenih raziskav o obstoju kronične mikrohranilne podhranje- nosti potrebno prevesti v stroškovno učin- kovite praktične rešitve javnega zdravja, ki po njihovem vključujejo dopolnjevanje običajne prehrane s prehranskimi dopolnili za različne ciljne skupine, kot je bilo to na primer storjeno z vitaminom A za zmanjša- nje umrljivosti otrok, z jodom za zmanjša- nje golšavosti, z vitaminom D za preventivo pred rahitisom, s folno kislino za zmanjša- nje defekta nevralne cevi idr. (Péter et al., 2014). Problem takšnih (na videz logičnih) predlogov je, da ti prihajajo s strani avtor- jev, ki so v potencialnem navzkrižju intere- sa, saj jih finančno podpirajo različne pre- hrambne, farmacevtske in nutricionistične industrije (MNI, 2012; Péter et al., 2014). „ Prehranska dopol- nila in neurejenost p o d r oč ja p r e h r a n sk i h dopolnil Čeprav ne obstaja enotna definicija tega, »kaj točno so« prehranska dopolnila, je Mednarodni olimpijski komite (MOK) leta 2018 definiral prehranska dopolnila kot: »hrano, komponento hrane, hranilo ali živilsko sestavino, ki je vnesena v telo kot dodatek k običajni prehrani, in sicer z na- menom doseganja zdravstvenih ali špor- tnih koristi«. Prehranska dopolnila prihajajo na tržišče v različnih oblikah, kot na primer 1.) Funkcionalna hrana, hrana, obogatena z dodatkom hranil ali s komponentami, ki niso tipično del hranilne sestave (hranilno obogatena živila, z minerali ali z vitamini obogatena živila), 2.) Formulirana hrana in športna hrana, izdelki, ki zagotavljajo energijo in hranila v priročnejši obliki kot običajna hrana in so namenjeni podpori običajni prehrani (npr. tekoči nadomestki obroka) ali so namenjeni ciljem, v poveza- vi z rekreativno ali športno vadbo (športni napitki, geli, bari), 3.) Posamezna hranila in druge komponente hrane ali zeliščni izdel- ki, ki so v izolirani ali koncentrirani obliki ter 4.) Izdelki z več sestavinami, ki vsebujejo različne kombinacije naštetih izdelkov in zagotavljajo podobne koristi. Prehranska dopolnila imajo 4 glavne cilje delovanja, in sicer kontrolo mikrohranilne zadostno- sti, zagotavljanje energije in makrohranil v priročni obliki, zagotavljanje neposrednih koristi za športni nastop in zagotavljanje posrednih koristi, vezanih na podporo pri intenzivnih trenažnih protokolih (Maughan idr., 2018). Po drugi strani so dokazi v znanstveni literaturi glede ugodnih ali neugodnih učinkov uživanja prehranskih dopolnil zelo protislovni, zato so številna združenja strokovnjakov in zdravstvene organizaci- je zaključile, da ni zanesljivih dokazov za uživanje prehranskih dopolnil, sploh za preventivo pred različnimi oblikami raka. Obstaja namreč čedalje več zanesljivih dokazov, da večje količine nekaterih anti- oksidantov v obliki prehranskih dopolnil celo povečajo tveganje za nastanek raka, medtem ko industrija prehranskih dopolnil nadaljuje s promoviranjem neutemeljenih trditev potrošnikom (Martínez, Jacobs, Ba- ron, Marshall, & Byers, 2012). Obstaja tudi velika zaskrbljenost zaradi neurejenega področja industrije prehranskih dopolnil, ki danes prerašča že v neobvladljive razmere, kjer bo to občutljivo človekovo javnozdra- vstveno področje v prihodnosti težko ka- darkoli vrniti v meje, ki bi jih določili rezul- tati raziskav »verodostojne znanosti«. Samo globalna letna rast (ne promet) prehranskih dopolnil namreč znaša neverjetnih 30 mili- jard dolarjev letno (Cohen, 2012). Evropska zveza za varno hrano (EFSA), je do danes 92 zdravstvene trditve dovolila samo za tri an- tioksidante, in sicer za vitamin C, vitamin E in mineral selen, vendar so poudarili, da nji- hove dovoljene trditve niso bile analizirane na osnovi izvirnih znanstvenih raziskav ali pregledov raziskav, temveč le na osnovi esencialnosti teh mikrohranil oz. na osno- vi dobro preučevane biokemične vloge in simptomatiki potencialnega pomanjkanja, ki pa je, navaja EFSA, dobro utemeljena v glavnini znanstvenih dokazov (Turck et al., 2018). Medtem pa MOK (Maughan et al., 2018) v svoji izjavi konsenza, ki govori o prehranskih dopolnilih za potrebe tekmo- valnega športa, navaja, da lahko večje ko- ličine antioksidantov, še posebej vitamina C in E, dodatno poslabšajo prilagoditve na trenažni proces 1 . „ Izhodiščna hipoteza za antioksidante v obliki prehranskih dopolnil: primer beta karotena Utemeljitev trditev glede učinkovitosti in varnosti prehranskih dopolnil je izjemno zahtevna, poleg tega za številne ciljne sku- pine potrošnikov »dokazi« prihajajo v raz- ličnih oblikah, in sicer od anekdot in opa- zovalnih raziskav do mehanističnih hipotez znanstvenih raziskav. Vendar do danes ni zanesljivih odgovorov na številna vpraša- nja glede učinkovitosti in varnosti števil- nih prehranskih dopolnil, ki so preplavili svet. Sistematični pregledi in metaanalize v znanstveni literaturi predstavljajo »hierar- hični vrh« znanstvenih dokazov 2 , vendar pa so ti le odsev kvalitete in kvantitete raziskav, ki so na voljo za pregled, poleg tega pa so rezultati zelo pod vplivom vključitvenih in 1 Z vidika potrošnika je zelo težko sočasno raz- brati zgornji trditvi, saj, na eni strani, EFSA navaja potencialne koristi uživanja nekaterih antioksi- dantov v obliki prehranskih dopolnil oz. vitami- na E in C, čeprav na osnovi posrednih dokazov, medtem ko na drugi strani MOK opozarja o po- tencialno škodljivih učinkih na prilagoditvene procese redne športne vadbe. 2 »Zlati standard« v znanosti na to temo je preu- čevanje učinkov prehranskih dopolnil na športni nastop v zasnovi raziskave, ki ji rečemo prospek- tivna naključno kontrolirana znanstvena razi- skava, kjer so preučevanci naključno razdeljeni bodisi v eksperimentalno bodisi v kontrolno skupino (najbolje tudi v zasnovi raziskave s pla- cebom), idealno celo v dvojno slepi zasnovi ali celo v navzkrižni dvojno slepi s placebom, kjer se obe skupini po obdobju »čiščenja učinkov« intervencije zamenjata, pri čemer pa ne vesta ali sta v resnici prejeli aktivno snov ali placebo (Maughan et al., 2018). izključitvenih kriterijev zasnove raziskave (Burke & Peeling, 2018). Preliminarna hipoteza, da naj bi tudi an- tioksidanti v obliki prehranskih dopolnil zmanjšali tveganje za številne oblike raka, temelji na osnovi zgodnjih opazovalnih raziskav (Peto, Doll, Buckley, & Sporn, 1981) in na osnovi aktualnega sistematičnega pregleda 18 prospektivnih raziskav, izvede- nega s strani World Cancer Research Fund (Vieira et al., 2016), ki so ugotovile, da je pre- hrana, ki temelji na večjem vnosu sadja in zelenjave, povezana z manjšim tveganjem za nastanek nekaterih oblik raka, vključno respiratornih in želodčno-črevesnih oblik raka. Tisto, kar naj bi bilo v sadju in zele- njavi še posebej »varovalno«, je aktivnost antioksidantov, in sicer beta karotena ter vitaminov E in C. Ne glede na povedano pa je leta 1981 »znamenita« raziskava (Shekelle et al., 1981), objavljena v ugledni medicin- ski znanstveni reviji Lancet, kot ena prvih nakazala, da pot z antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil morda le ni tako eno- stavna in prenosljiva iz spoznanih predno- sti uživanja antioksidantov v obliki običajne prehrane v uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil. Raziskovalci so v pro- spektivni opazovalni raziskavi 19 let spre- mljali 1054 moških kadilcev srednjih let, ki so jim k prehrani dodajali beta karoten (provitamin A), in ugotovili, da so imeli tisti, ki so uživali beta karoten v obliki prehran- skega dopolnila, večjo pojavnost srčno- -žilnih bolezni in raka na pljučih 3 ter krajšo življenjsko dobo (Shekelle et al., 1981). Raz- iskovalci so v naslednjih letih nadaljevali s preverjanjem učinka beta karotena na umr- ljivost 4 , in sicer je bilo 6 naključno kontroli- 3 Kajenje tobačnih izdelkov predstavlja glavni dejavnik tveganja za nastanek raka na pljučih, saj vključuje do 90 % vseh primerov (Alberg & Samet, 2003). 4 Uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil ima lahko dvorezen učinek, saj lahko ti v izoliranih pogojih (v epruveti ali na živalih, na- vadno na miših) mnogokrat pokažejo zaščitne učinke, medtem ko teh rezultatov ni vedno mo- goče dokazati tudi v kliničnih raziskavah. Dve pomembnejši naključno kontrolirani, dvojno slepi raziskavi s placebom sta optimistično pre- učevali vpliv suplementacije z beta karotenom v obliki prehranskega dopolnila (v eni raziskavi v kombinaciji z vitaminom A) na zelo rizičnih skupinah ljudi za nastanek raka na pljučih, in si- cer na težkih kadilcih ali nekdanjih kadilcih in na ljudeh, ki so bili dnevno izpostavljeni rakotvor- nemu azbestu. Prva raziskava je proti pričakova- njem pokazala 39-odstotno povečano tveganje za nastanek raka na pljučih v primerjavi s kon- trolno placebo skupino, 17 % višjo umrljivost, 46 % več pljučnega raka in 26 % več srčno-žil- nih bolezni (Omenn et al., 1996), medtem ko je raziskava druge raziskovalne skupine pokazala 16 % večje tveganje za nastanek raka na pljučih ranih raziskav na beta karotenu vključenih v pregled 53 naključno kontroliranih raziskav, ki so preučevale tudi vpliv suplementacije z vitaminoma A in E (Bjelakovic, Nikolova, & Gluud, 2013b). Rezultati pregleda raziskav in metaanalize so bili podobni tistim iz leta 1981, in sicer, da suplementacija z beta ka- rotenom in vitaminom E, zaužita ločeno ali v kombinacijah z drugimi antioksidanti in v količinah, ki so večje od PDV-ja (9,6 mg in 15 mg), poveča tveganje za prezgodnjo smrt, medtem ko je suplementacija znotraj PDV-ja pokazala nevtralen učinek. „ Športne koristi in preventivno uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil zoper že l o dč n o - č re v e sn e oblike raka Športniki so mnenja, da uživanje antioksi- dantov v obliki prehranskih dopolnil pred- stavlja koristi, in sicer zmanjšuje mišične poškodbe, zmanjšuje utrujenost in omo- goča močnejši imunski sistem, vse to sku- paj pa izboljša športni nastop. Pravzaprav so športniki »vedno« v iskanju naslednjega prehranskega dopolnila, ki bi potencialno vplivalo na optimalno učinkovito treniranje in uspešen športni nastop, s čimer bi prido- bili prednost v odnosu na konkurenco. Raz- iskovalca Braakhuis in Hopkins (2015) sta izvedla pregled 71 raziskav, ki je vključeval preučevanje širšega nabora uživanja antio- ksidantov v obliki prehranskega dopolnila, in sicer vitamina E, kvercetina, resveratrola, soka rdeče pese, nekaterih polifenolov iz vira hrane, spiruline idr. Raziskovalca sta prišla do različnih rezultatov, a sta pouda- rila, da ima neprekinjeno vnašanje večine antioksidantov škodljive učinke na nastop. Akutni vnos vitamina E v obliki prehranske- ga dopolnila lahko nudi potencialne koristi vezane na športni nastop, sploh ko športni- ki trenirajo ali tekmujejo na višji nadmorski višini. Vendar pa sta raziskovalca pregleda ocenila, da lahko večji vnos vitamina E tudi škoduje, in sicer sta to povezavo našla pri športnikih, ko ti ne trenirajo na nadmorski višini morja. Kvercetin je v raziskavi pokazal manjše koristi na vzdržljivost, vendar to le na netreniranih preučevancih. Uživanje re- sveratrola na ljudeh ni pokazal koristi, oz. so in 8 % višjo umrljivost (Alpha-Tocopherol, Beta Carotene Cancer Prevention Study Group, 1994). šport in zdravje 93 raziskave na netreniranih ljudeh pokazale celo potencialno škodljive učinke. Uživanje različnih polifenolov je pokazalo različne učinke, od potencialno škodljivih (ekstrakt zelenega čaja in prah brusničnih grozdnih semen) do potencialno koristnih (ekstrakt grozdja in kakavovih katehinov), medtem ko uživanje spiruline, čeprav sklepano na osnovi majhnega števila raziskav, lahko po- tencialno upravičuje njeno suplementacijo (Braakhuis & Hopkins, 2015). Znanstveniki Cochrane Collaboration 5 so že pred 15 leti z metodologijo »Cochrane Collaboration« izvedli pregled raziskav, kjer so preverjali vpliv preventivnega uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopol- nil na pojavnost želodčno-črevesnih oblik raka, in sicer raka požiralnika, raka želodca, kolorektalnega raka in raka trebušne sli- navke. Pregled 14 naključno kontroliranih raziskav s placebom, ki so bile v povprečju visoke kakovosti, ni dokazal upravičenosti preventivnega uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, poleg tega so rezultati nakazovali celo na potencialno povečanje prezgodnje umrljivosti, in sicer v kombinaciji beta karotena in vitamina A ter v kombinaciji beta karotena in vitamina E. Uživanje samo beta karotena je nakazovalo na trend povečanja umrljivosti, medtem ko je uživanje selena pokazalo izjemo oz. koristi pri preventivi zoper nastanek želodč- no-črevesnih raka. Avtorji poudarjajo, da se teh rezultatov ne sme prenesti na poten- cialne učinke uživanja zelenjave in sadja, ki sta dve skupini živil z visoko vsebnostjo različnih antioksidantov, vlaknin in drugih koristnih snovi (prehranske vlaknine, ostala mikrohranila in številna fitohranila), ki so v raziskavah pokazale, da imajo samostojno ali v kombinaciji zaščitne učinke (Bjelakovic, Nikolova, Simonetti, & Gluud, 2004). 5 Cochrane Collaboration (Cochrane) je medna- rodna, neprofitna in neodvisna organizacije, ki vključuje 13.000 članov in 50.000 podpornikov iz več kot 130 držav po svetu, ki so raziskoval- ci, strokovnjaki s področja zdravja, bolniki, ne- govalci in ljudje, ki želijo izboljšati zdravstveno stanje ljudi po svetu. Glavna naloga te skupi- ne, ki deluje že 25 let (ustanovljena leta 1993), je povzemati najboljše dokaze iz znanstvenih raziskav, ki pomagajo pri informirani izbiri glede zdravljenja (Cochrane, 2019). Glavni produkt Co- chrane je informacijski sistem Cochrane Library, ki je podatkovna baza sistematičnih pregledov znanstvenih raziskav, ki že dolgo velja za vodilni in najobsežnejši vir celotnih prosto dostopnih (brezplačnih) besedil sistematičnih pregledov kliničnih raziskav in uporabljenih metod s speci- fičnih področij zdravstva, ekonomije zdravstva, uporabe tehnologij v zdravstvu idr.(Handoll, Gil- lespie, Gillespie, & Madhok, 2008). „ Odzivi interesne industrije na neugodne rezultate pregledov naključno kontroliranih raziskav na antioksidantih v obliki prehranskih dopolnil Odzivi na relativno nepričakovane rezultate tega pregleda (Bjelakovic et al., 2004) so bili različni. Francoski raziskovalci (Czernichow, Galan, & Hercberg, 2005) v svojem odzivu navajajo, da so sklepi avtorjev pregleda lahko za bralca zavajajoči, saj je metaana- liza po njihovem vključevala raziskave na preučevancih z visokim tveganjem za na- stanek bolezni, in sicer na težkih kadilcih, na posameznikih, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni rakotvornim (kancero- genim) snovem (azbestu), ter na bolnikih s koronarno boleznijo, diabetesom tipa 2 in črevesnimi ali kožnimi predrakavimi lezija- mi, in ne na splošni zdravi populaciji. Avtorji zaključujejo, da bi moral biti zaključek me- taanalize naslednji: »Redna uporaba visokih odmerkov antioksidantov v obliki prehran- skih dopolnil, še posebej pri posameznikih z visokim tveganjem za nastanek raka, naj bo uporabljena previdno«. Avtorji omenjenega pregleda raziskav so v naslednjih letih objavili naslednje preglede raziskav, in sicer že čez 3 leta, ko so preu- čevali vpliv uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil na primarno in sekun- darno preventivo zoper nastanek želodč- no-črevesnih oblik raka. Tokrat so v svoj pregled vključili 68 naključno kontroliranih raziskav s placebom, in sicer na skupno 232.606 preučevancih (385 člankov), kjer so preverjali učinek naslednjih antioksidantov: beta karoten, vitamin A, vitamin C, vitamin E in selen. Tudi ta raziskava ni podprla upo- rabe antioksidantov v obliki prehranskega dopolnila za primarno ali sekundarno pre- ventivo. Za določene antioksidante (beta- karoten, vitamin E in A) so ugotovili prav nasprotno (Bjelakovic, Nikolova, Gluud, Si- monetti, & Gluud, 2007). Nekateri odzivi na prva resnejša pregleda znanosti naključno kontroliranih raziskav, ki so preučevale vpliv uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil na preventi- vo zoper raka, ki so bila izvedena s strani Cochrane raziskovalcev (Bjelakovic et al., 2007, 2004) navajajo, da avtorji omenjenih pregledov znanosti niso upoštevali razliko- vanja med učinki na zdravih in učinkih na bolnih preučevancih (Schuitemaker, 2013). Svet za odgovorno prehrano (angl. Coun- cil for Resposible Nutrition – The Science Behind the Supplement oz. CRN) je kot vodilna zveza, ki predstavlja industrijo pre- hranskih dopolnil in proizvajalcev sestavin za kombinirana prehranska dopolnila, av- torjem očitala številne nepravilnosti (sku- pno osem), med drugim selektivno izbiro raziskav, saj so na koncu izbrali le 68 »ustre- znih« od 409 prvotno izbranih raziskav od takratnih 748, kar je le 9 % vseh raziskav s področja antioksidantov, ki so bile izvede- ne po kriteriju naključno kontroliranih raz- iskav (CRN, 2008). Po navedbah CRN-ja so Bjelakovic in sodelavci iz svojega pregleda izločili naključno kontrolirane raziskave, ki niso poročale smrtnih izidov (405 član- kov), kar po njihovem postavlja vprašanje, »kako je sploh mogoče ustrezno oceniti ali antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil delujejo preventivno zoper prezgodnjo umrljivost, ko pa so bile raziskave, ki niso pokazale škodljivih učinkov, izključene iz pregleda«. Poleg tega, nadaljuje CRN, avtorji pregleda pri svojem preučevanju niso razmejili med različnimi populacija- mi z različnim zdravstvenim statusom ali med raziskavami z različnim trajanjem, različnimi vnosi idr., kar pomeni, da so av- torji kombinirali heterogene raziskave in poskušali posplošiti zaključke. CRN, ki se je analize tega pregleda pričakovano lotil zelo analitično, nadaljuje, da so avtorji pre- gleda v oceno učinkov in tveganja uživanja vitamina A v obliki prehranskega dopolni- la vključili samo raziskave z visokimi vnosi vitamina A in v nekaterih raziskavah celo vitamin A v količini, ki je močno presegel zgornjo tolerirano mejo vnosa. Nemški raz- iskovalci (Biesalski, Grune, Tinz, Zöllner, & Blumberg, 2010) so zato ponovno izvedli pregled naključno kontroliranih raziskav, in sicer istih 66 kot Bjelakovic idr. leta 2007 (dve raziskavi so izločili, in sicer eno zaradi pomanjkanja integritete podatkov in drugo zaradi »nezmožnosti« avtorjev, da bi prido- bili kopijo podatkov raziskave). Pregled raz- iskav nemških raziskovalcev je pokazal, da je 24 od 66 naključno kontroliranih raziskav pokazalo ugodne učinke uživanja antio- ksidantov v obliki prehranskih dopolnil, 39 raziskav ni pokazalo koristi, 3 raziskave pa so pokazale neugodne učinke. Kar je mor- da najbolj relevantno z vidika razumevanja celotnega konteksta tematike je to, da je 7 od 8 naključno kontroliranih raziskav, ki so pokazale značilne ugodne koristi uživanja 94 antioksidantov pri preučevanju primarne preventive, vključevalo bolnike iz držav, kjer je podhranjenost pogosto dokumenti- rana, kar lahko potencialno pomeni, da ti z uživanjem antioksidantov v obliki prehran- skih dopolnil niso bili nujno v skupnem presežku dnevnega vnosa izbranega anti- oksidanta, ki v raziskavah bolj konsistentno pokaže neugodne učinke (naš zaznamek). Ti dve raziskovalni skupini pa nista bili edi- ni, ki sta izvedli pregled znanosti na tem področju. Ameriški raziskovalci iz Univerze Johnsa Hopkinsa so izvedli metaanalizo 19 naključno kontroliranih raziskav na 135.967 preučevancih, kjer so te raziskave preuče- vale vpliv samostojnega uživanja vitamina E (9 raziskav) ali v kombinaciji z drugimi vitamini in minerali (10 raziskav). V metaa- nalizi uporabljene raziskave so vključevale količino vitamina E od 16,5 do 2000 IU na dan (povprečje 400 IU/d), kjer so rezultati 9 od 1 1 raziskav, ki so uporabile količine ve- čje od 400 IU na dan, pokazali povečano tveganje za prezgodnjo umrljivost (Miller et al., 2005). Cochrane raziskovalci so leta 2012 »po- novno« izvedli pregled raziskav, in sicer so tokrat preučevali vpliv primarnega ali sekundarnega preventivnega uživanja an- tioksidantov v obliki prehranskih dopolnil na umrljivost pri zdravih preučevancih in bolnikih z različnimi boleznimi (Bjelakovic, Nikolova, Gluud, Simonetti, & Gluud, 2012). Rezultat 78 naključno kontroliranih raziskav s placebom ni pokazal drugačnih rezul- tatov od predhodnih pregledov raziskav. Ta pregled je zanimiv iz številnih vidikov. Znanstveniki so v pregled raziskav vključi- li tudi raziskave na zdravih preučevancih, raziskave, kjer je kontrolna skupina uživala bodisi placebo bodisi bila brez intervencije, raziskave z daljšim trajanjem (tudi do 12 let), kjer je bilo več kot 2/3 vključenih raziskav z nizkim tveganjem za pristranskost (56 od 78), kjer je bilo 52 raziskav od 78 (80.807 bolnikov) s stabilno fazo bolezni in kjer so avtorji na koncu članka strnili več kot 10 ko- mentarjev na odzive preteklega pregleda raziskav. Zaključek avtorjev je bil podoben prejšnjemu zaključku pregleda raziskav, in sicer da raziskave niso podprle uporabe antioksidantov v obliki prehranskih do- polnil za potrebe primarne ali sekundarne preventive, kjer sta beta karoten in vitamin E pokazala vpliv na povečano umrljivost, vitamin A pa le pri večjih odmerkih. Razi- skovalna skupina je v zaključku pregleda raziskav dodatno poudarila dvoje, in sicer da so večji vnosi vitamina A tisti, ki poveču- jejo umrljivost, in da bi vlade in regulatorne agencije za prehrano in zdravila vitamine in antioksidante v obliki prehranskega dopol- nila morale obravnavati kot zdravila in, pod enakimi kriteriji kot to počno za zdravila, ovrednotiti njihovo učinkovitost in varnost, preden bi se dovolilo trženje potrošnikom ali bolnikom. Podobnih neprepričljivih rezultatov suplementacije z antioksidanti (vitaminov E in C ter beta karotena) niso našli niti korejski raziskovalci (Myung et al., 2013) pri pregledu 50 naključno kontrolira- nih raziskav niti kitajski raziskovalci (Ye, Li, & Yuan, 2013) pri pregledu 15 naključno kontroliranih raziskav, kjer obe raziskovalni skupini nista našli dokazov o podpori upo- rabe antioksidantov v obliki prehranskega dopolnila za potrebe primarne ali sekun- darne preventive. Pred nekaj leti je skupina raziskovalcev (Wang, Gamble, Bolland, & Grey, 2014) objavila Izjavo za javnost, kjer so analizira- li odzive industrije prehranskih dopolnil (vključno s farmacevtsko industrijo) in ne- industrijskih organizacij na rezultate objav kliničnih raziskav na prehranskih dopol- nilih. Avtorji »Izjave« menijo, da sporočila industrije prehranskih dopolnil »sprevra- čajo« ugotovitve rezultatov raziskav, ki niso poročale o koristih uživanja prehranskih dopolnil, sprožajo nove »zgodbe« in nove zgodbe vplivajo na vedenja, povezana z zdravjem. To naredijo z uporabo različnih »spin« strategij 6 , in sicer z namenom očrni- tve ali izkrivljanja rezultatov kliničnih študij, ki ne poročajo o ugodnih rezultatih uživa- nja prehranskih dopolnil. Raziskovalci so analizirali 47 sporočil industrije prehranskih dopolnil za javnost in 91 sporočil neindu- strijskih organizacij za javnost, ki so nastala kot odgovor na 46 kliničnih raziskav na pre- 6 Raziskovalci so na dveh straneh predstavili seznam načinov (»spin« strategij) poročanja in- dustrije prehranskih dopolnil, in sicer v primeru neugodnih rezultatov uživanja prehranskih do- polnil. Ta seznam na primer vključuje poudarja- nje ugotovitev predhodno objavljenih raziskav, ki so poročale o ugodnih rezultatih uživanja prehranskih dopolnil, poudarjanje rezultatov opazovalnih raziskav na način, ki namiguje, da so te pomembnejše od naključno kontroliranih raziskav, navajanje argumentov anekdot (različ- nih študij primerov), navajanje, da so raziskovalci uporabili neustrezno metodologijo, neustrezno doziranje prehranskega dopolnila, neustrezen tip prehranskega dopolnila ali neprimerno kombinacijo z drugimi intervencijami, poudar- janje neustreznega prenosa rezultatov na dru- ge (zdrave) populacije idr. Omenjeni seznam vključuje tudi različne načine preusmerjanja pozornosti z rezultatov raziskave, npr. dejavnike tveganja, ki jih raziskovalci niso merili, a bi jih morali, z neugodnih rezultatov na nekatere dru- ge varnostne dejavnike, ki so bili spremljani in so pokazali potencialne koristi idr. hranskih dopolnilih, objavljenih med leti 2005 in 2013. Rezultat analize je pokazal, da je bila večina »sprevračanja rezultatov« kli- ničnih raziskav na prehranskih dopolnilih v sporočilih za javnost objavljena s strani in- dustrije prehranskih dopolnil in ne s strani neindustrijskih medijev. Poleg tega so prvi bolj poudarjali rezultate majhnega števila raziskav, ki so poročale o koristih uživanja prehranskih dopolnil, in soglasno podpirali uporabo prehranskih dopolnil, medtem ko so pri raziskavah, ki so poročale o škodlji- vih učinkih, oziroma pri raziskavah, kjer ni bilo merljivih koristi uživanja prehranskih dopolnil, uporabili različne strategije (is- kanja razlogov) spreobračanja rezultatov. Sporočila za javnost izdana s strani indu- strije prehranskih dopolnil so bila nada- lje uporabljena v 148 novih člankih na 6 različnih spletnih straneh organizacij, ki obveščajo proizvajalce, prodajalce in po- trošnike prehranskih dopolnil. Angleški raz- iskovalci (Aslam, Gibbons, & Ghezzi, 2017) so nedavno, glede na obstoj popularne ideje, »da lahko antioksidanti v obliki pre- hranskih dopolnil delujejo preventivno ali celo pozdravijo številne bolezni«, analizirali 200 spletnih strani, in sicer po različnih ti- pologijah (novice, komercialni, strokovni ali zdravstveni portal, neprofitna ali vladna or- ganizacija, znanstvena revija), po boleznih ali bioloških procesih (staranje, imunost, nevrološke bolezni, diabetes, artritis idr.) in po stališču do antioksidantov (nevtralno, ugodno ali neugodno). Analiza avtorjev članka je pokazala, da sta skupini komerci- alnih spletnih strani in spletnih strani novic največji skupini spletnih strani, ki pokrivata informacije o antioksidantih iz vira prehran- skih dopolnil. Avtorji zaključujejo analizo, da to stanje lahko vzbuja zaskrbljenost glede kakovosti informacij o antioksidan- tih, saj je večina spletnih strani, ki pokrivajo to tematiko, iz seznama komercialnih sple- tnih strani (specializirane za promocijo ali prodajo antioksidantov iz vira prehranskih dopolnil) in spletnih strani z novicami (pro- blematične s tega vidika, da pogosto vse- bujejo informacije slabe kakovosti, oziroma da so napisana s strani podjetij, ki prodajajo antioksidante iz vira prehranskih dopolnil). „ Antioksidanti in naravni antioksidanti Biološko gledano so antioksidanti zelo široka in raznovrstna skupina molekul, ki preko različnih mehanizmov zavirajo oksi- dacijo drugih snovi in tako ščitijo biološko šport in zdravje 95 pomembne molekule kot so maščobe, be- ljakovine in nukleinske kisline, poleg tega pa preprečujejo vstop škodljivih prostih ra- dikalov v oksidacijske procese in tako brez vključevanja vanje upočasnjujejo ali pre- prečujejo verižne oksidacijske reakcije (Ko- rošec & Salobir, 2007). Antioksidanti deluje- jo po načelu odvzema prostih radikalov in darovanja vodikovih atomov. Antioksidanti se s tem izrabijo, prosti radikali pa se sta- bilizirajo in postanejo neškodljivi. Telesne celice so tako obvarovane pred poškodbo (Mikuš & Poljšak, 2005). Naravni antioksidanti so velika skupina snovi, ki se nahajajo v rastlinskih in živalskih tkivih ter mikroorganizmih, kjer varujejo or- ganizme in so vir naravnih antioksidantov za ljudi. Antioksidanti so lahko izolirani iz ra- stlin kot čiste spojine, uporabljajo pa se za ohranjanje kakovosti prehranskih izdelkov, kot prehranski dodatki ali v različne medi- cinske namene. Višje rastline in njihovi deli so bogat vir naravnih antioksidantov. Sad- je, zelenjava, začimbe, zelišča, žitarice, razna semena in olja so pomemben vir antioksi- dativnih spojin, kot so tokoli (v maščobah topni antioksidanti; glavni viri so sojino olje in druga rastlinska olja; vitamin E), askor- binska kislina (v vodi topen antioksidant; glavna vira sta sadje in zelenjava; vitamin C), karotenoidi (v maščobah topni rumeni, oranžni in rdeči pigmenti sadja in zelenja- ve; beta karoten, lutein, likopen, provitamin A idr.), polifenoli (fenolne kisline, flavonoidi in lignani; glavni viri so v jagodičevju, stroč- nicah, semenih, čebulnicah in zeliščnih čajih) in peptidi (glavni viri so v stročnicah, oreških, mesu in ribah, kapusnicah) (Shahidi & Zhong, 2010). „ Mehanizmi potenci- alno neugodnih učin- kov antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil Po drugi strani pa so antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil v primerjavi s soro- dnimi hranili v naravni obliki biokemično neuravnoteženi. Spreminjanje ravni enega antioksidanta povzroči kompenzacijske spremembe v nivojih drugih, medtem ko skupna antioksidativna kapaciteta ostaja nespremenjena. Vnos samo enega antio- ksidanta lahko tako spremeni kompleksni sistem notranje antioksidativne obrambe celice (zmanjša hitrost sinteze ali privzema endogenih antioksidantov) ali pa spremeni celično apoptozo (Poljsak, Šuput, & Milisav, 2013). Obstaja več potencialnih razlag, zakaj so raziskovalci prišli do teh, za nekatere pre- senetljivih, rezultatov o potencialno neu- godnih učinkih uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil. Čeprav oksi- dativnemu stresu običajno pripisujemo hipotetično vlogo patogeneze za nasta- nek številnih kroničnih bolezni, je kronični oksidativni stres najverjetneje posledica patoloških stanj v telesu. Prosti radikali 7 konstantno nastajajo v vseh celicah telesa kot del normalnega delovanja telesa (Cir- cu & Aw, 2010). Slovaški raziskovalci nava- jajo, da imajo prosti radikali dvojno vlogo v biološkem delovanju, in sicer škodljivo in koristno. V zmernih koncentracijah so prosti radikali pomembni mediatorji reak- cij imunskega sistema, kjer odstranjujejo nezaželene celice iz našega telesa, s čimer telesu omogočajo obrambo pred povzro- čitelji različnih infekcij (Valko et al., 2007). Presežek prostih radikalov je tisti, ki je na dolgi rok škodljiv, saj prispeva k pospeše- nem staranju, nastanku raka in nevrode- generativnih bolezni, kot so demenca in alzheimerjeva bolezen (Chang, Alasalvar, & Shahidi, 2018). Zmanjšanje prostih radikalov v našem organizmu lahko vpliva na osnov- ni obrambni mehanizem telesa, in sicer na apoptozo, fagocitozo in detoksikacijo. Iz povedanega lahko sklepamo, da je lahko nevarno vplivati na občutljivo ravnotežje med oksidativnim stresom in antioksidanti, ki so pri tem potrebni. Poleg tega natančne količine antioksidantov, ki zagotovo nudi- jo zadostno zaščito, niso znane in so lah- ko večje pri ljudeh, ki so bolj izpostavljeni povečanemu oksidativnemu stresu. Poleg tega obstajajo tudi malenkostno drugačne teorije o »prostih radikalih«, kot jih navadno poznamo, in ki se, glede na glavnino neu- 7 Prosti radikali so zelo reaktivni atomi, molekule, ioni ali nevtralne spojine z vsaj enim elektronom brez para, zaradi katerega zelo hitro reagirajo s snovmi v svoji okolici, saj težijo k stanju, kjer so vsi elektroni v paru. Med glavne vrste prostih radikalov prištevamo superoksidni anion, hidro- ksilni radikal, radikal dušikovega oksida, peroksi- dni radikal in reaktivne zvrsti kisika (Halliwell & Cross, 1994). Glavni znotrajcelični vir prostih ra- dikalov je mitohondrij, kjer se 1–2 % od skupno porabljenega kisika, v glavnem v kompleksu I in II transportne verige, preusmerita v tvorbo pro- stih radikalov (Turrens, 2003). Prosti radikali so v telesu torej rezultat notranje proizvedenih virov, npr. normalna celična presnova v mitohondrijih, in rezultat zunanje proizvedenih virov, npr. po- sledica okolja (okoljska onesnaževala, sevanje, ozon) in nekaterih drugih snovi, kot so zdravila ali kajenje (Turrens, 2003). godnih dokazov o uživanju antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, več ne zdijo tako neverjetne (Circu & Aw, 2010; Valko et al., 2007). Celotna antioksidantska obram- ba v človeškem telesu je primarno odvisna od endogeno sintetiziranih antioksidacij- skih encimov na primer glutationa (GSH), katalaze, peroksiredoksinov in superoksi- da dismutaze (SOD), ki služijo v telesu kot primarni obrambni mehanizem, medtem ko so antioksidanti, ki jih v telo vnesemo s prehrano (vitamin A, C, E, nekateri mi- nerali in fenolne spojine) okarakterizirani kot sekundarni obrambni sistem. Eden od možnih mehanizmov, zakaj rezultati znanstvenih raziskav v večini primerov ne podpirajo suplementacije z antioksidanti, je ta, da je večina raziskav vključevala pre- učevance iz socio-ekonomsko bolj razvitih držav (Bjelakovic et al., 2013b, 2007, 2012, 2004), ki so bili relativno bolje mikrohranil- no prehranjeni, tako da so suplementirani antioksidanti lahko predstavljali presežek priporočenega dnevnega vnosa, kar je sploh verjetno, saj najbolj pogosto testirani antioksidanti (beta karoten in vitamini A, E in C) niso spoznani kot mikrohranila, ki jih ljudje ne zaužijejo dovolj, z izjemo vitamina A (Bruins, Bird, Aebischer, & Eggersdorfer, 2018). Prekomerno uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil zato lahko po- tencialno poslabša delovanje endogenih antioksidativnih encimov, s čimer posle- dično poslabša delovanje celotnega imun- skega sistema ali pa vsaj normalno zaščitno delovanje celic na oksidativni stres (Chang et al., 2018). Pregled znanstvenih raziskav (Ristow & Schmeisser, 2011), ki povzema dokaze različnih, v znanstveni literaturi pogosto uporabljenih, intervencij (prehranskih, ve- denjskih in farmakoloških), zaključuje, da suplementacija z antioksidanti, ki naj bi po- tencialno delovala preventivno pred neže- lenimi učinki prostih radikalov, neugodno vpliva na prilagoditveni učinek (močnejši imunski sistem in izboljšana stresna odpor- nost), npr. kalorične restrikcije brez mikro- hranilne podhranjenosti, zmerne vadbe, kontrole vnosa glukoze, ki imajo dokazan pozitiven vpliv na upočasnitev procesov staranja oz. na dolgoživost. Nujni del teh intervencij je povečano, v določenem tre- nutku celo »presežno«, nastajanje prostih radikalov. Avtorji tega pregleda zaključuje- jo, da ima lahko zaradi predlaganih meha- nističnih učinkov uživanje antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil celo neugodni vpliv na staranje in dolgoživost. Čeprav ostaja mikrohranilna nezadostnost resen in 96 dobro raziskan fenomen, ima lahko jema- nje izoliranih hranil nepredvidljive učinke na stanje kroničnih bolezni, še posebej ta- krat, ko to hranilo v določenem telesu nima pomanjkanja (Jacobs & Tapsell, 2013). Kar je v tem pogledu še bolj zaskrbljujoče, je dej- stvo, ki morda v drugih »zahodnih« državah ni povsem nič drugačno, in sicer, da je v ZDA, skupaj z vnosom preko običajne pre- hrane in preko prehranskih dopolnil, skupni vnos vitamina A in E večji od 100 % oz. pri vitaminu E celo presega 700 % povprečnih ocenjenih potreb (Archer et al., 2005; Ford, Ajani, & Mokdad, 2005) 8 . Na strani Ameriškega nacionalnega inšti- tuta za zdravje (US NIH) je naveden dolg seznam razlogov, »zakaj antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil ne delujejo«, ki povzema razloge številnih raziskovalcev. Za zaokroženo razumevanje tematike jih omenjamo le nekaj. Zdravstvene koristi prehrane z večjim vnosom sadja in zele- njave ali živil, ki so bogata z antioksidanti, so lahko dejansko povzročene s snovmi, ki so prisotne v istih živilih, torej z drugimi prehranskimi dejavniki (na primer prehran- skimi vlakninami, drugimi mikrohranili, sočasnimi nizkimi vsebnostmi nasičenih maščob in prehranskega holesterola, ki bi ga sicer lahko nadomestila hrana, bogata z dejavniki, ki spoznano neugodno vplivajo na zdravje (naš zaznamek) ter z drugimi de- javniki zdravega načina življenja in ne samo z antioksidanti. Učinek velikih koncentracij antioksidantov v obliki prehranskih do- polnil v raziskavah je lahko drugačen od učinka manjših količin antioksidantov, ki jih najdemo v običajni hrani. V primerjavi z an- tioksidanti v prehranskem dopolnilu je ke- mična sestava antioksidantov v živilih prav tako različna in lahko ima različen učinek 9 . Na primer, v običajni prehrani najdemo 8 kemičnih oblik vitamina E, medtem ko vi- tamin E v obliki prehranskih dopolnil nava- dno vključuje le eno od teh oblik (v večini raziskav je bil uporabljen vitamin E v obliki 8 Ali bo imelo posamezno multivitaminsko-mul- timineralno prehransko dopolnilo, ki ga sicer za- užijemo znotraj PDV-ja, neugodni učinek, zavisi od skupnega vnosa določenega hranila, ki vklju- čuje tudi vnos tega hranila preko ostale običaj- no zaužite hrane oz. od skupne širine homeo- statskega razpona/zgornje tolerirane vrednosti vnosa (Mulholland & Benford, 2007). 9 Kemična oblika prehranskega dopolnila je prav tako pomembna, saj lahko vpliva na topnost in absorpcijo, s čimer se lahko vpliva na manj- šo ali večjo toksičnost. Poleg tega obstaja tako možnost kontaminacije samega prehranskega dopolnila kot tudi potencialnega neugodnega vpliva drugih dodanih nehranilnih komponent (Mulholland & Benford, 2007). alfa tokoferol). Povezava med prostimi ra- dikali in zdravjem je morda bolj zapletena, kot so v preteklosti mislili znanstveniki. V določenih okoliščinah so prosti radikali celo bolj koristni kot škodljivi, zato bi bilo njiho- vo »umetno« odstranjevanje nezaželeno (US NIH, 2016). Poleg naštetih potencialnih mehanizmov, zaradi katerih je večina pregledov raziskav, kjer so preučevali vpliv uživanja antioksi- dantov v obliki prehranskih dopolnil (naj- večkrat beta karotena in vitaminov A in E) na zdravje oz. umrljivost pokazala neugo- dne ali nevtralne rezultate, obstaja objek- tiven problem, da antioksidanti v obliki prehranskih dopolnil niso predmet enako rigoroznih toksičnih raziskav, kot jih izvajajo na drugih farmacevtskih agensih (Bjelako- vic et al., 2012). Tudi drugi priznani razisko- valci na tem področju potrjujejo zaskrblje- nost zgornjih raziskovalcev, in sicer da bi morali izolirano mikrohranilo najverjetneje obravnavati kot zdravilo, ki bi moralo biti potemtakem preučevano in nadzorovano kot zdravilo (Jacobs & Tapsell, 2013). Poleg povedanega bi naslednje klinične raziska- ve morale upoštevati vpliv skupnega vnosa določenega testiranega mikrohranila, tako iz vira izbranih antioksidantov v obliki pre- hranskih dopolnil kot tudi iz vira običajne prehrane, ta pa ne bi smel presegati bodisi PDV-ja bodisi zgornjega toleriranega vno- sa določenega mikrohranila (Mulholland & Benford, 2007). »Sinergija hrane« je koncept, kjer nena- ključna mešanica sestavin hrane ali živila deluje usklajeno za življenje organizma, ki zaužije to hrano ali živilo. Zdi se, da je osredotočanje na posamezna hranila in ne na živila v mnogih pogledih kontra pro- duktivno. Glede na obstoječe znanstvene dokaze obstaja resen problem prekomer- ne makrohranilne prehranjenosti 10 na eni strani in mikrohranilne nezadostnosti na drugi. Pri slednji obstaja povezanost med vnosom mikrohranil in povečanim tvega- njem za prezgodnjo umrljivost v obliki »U« krivulje 11 , kjer tako nizki kot previsoki vnosi 10 Problem presežka gre na račun uživanja (pre- sežka) rafiniranih ogljikovih hidratov in skupnih maščob oz. predvsem nasičenih, trans in rafini- ranih enkrat nenasičenih maščob (naš zazna- mek). 11 Narava »U« krivulje (tudi krivulje »odmerek – odziv«) se razlikuje med hranili in ni nujno si- metrična (oblika je odvisna tako od problema pomanjkanja kot tudi potencialne toksičnosti). Osnova »U« krivulje je območje vnosa dolo- čenega hranila, ki je za človeka esencialno in obenem še ni povezano z neugodnimi učinki, čemur pravimo normalno homeostatsko obmo- čje (Mulholland & Benford, 2007). Tipičen primer, antioksidantov predstavljajo neugodne učinke na zdravje (Martínez et al., 2012; Mulholland & Benford, 2007; Verkaik-Kloo- sterman, McCann, Hoekstra, & Verhagen, 2012) 12 . Povedano drugače, nizke vredno- sti beta karotena v serumu so povezane s povečanim tveganjem za umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni (Karppi, Laukkanen, Mäkikallio, Ronkainen, & Kurl, 2012), kar z drugimi besedami najbolj reprezentativ- no pomeni obstoj »nizkih vnosov korenja, sladkega krompirja, kapusnic in temno zelene zelenjave«. Uporaba antioksidan- tov v obliki prehranskih dopolnil, glede na rezultate pregledov znanstvenih raziskav in trenutnega razumevanja mehanizmov delovanja prostih radikalov na eni strani in vpliva naravnih in antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil na drugi, ne predsta- vlja ustrezno alternativo rednemu uživanju sadja in zelenjave (Poljsak et al., 2013). Ključ- no sporočilo potrošniku je promocija 9–13 tipičnih porcij sadja in zelenjave v različnih oblikah (Liu, 2013) in ustvarjanje okolja, ki spodbuja zdrav in aktiven življenjski slog v različnih pogledih, kjer bo posameznik hotel in zmogel vplivati na večjo kvaliteto življenja (NIJZ, 2016). „ Zaključek Število potrošnikov, ki vsakodnevno uživa različna prehranska dopolnila, med njimi tudi antioksidante, se vsako leto povečuje. Področje prehranskih dopolnil danes med strokovnjaki in znanstveniki velja za zelo neurejeno področje, celo bolj kot pred leti. Največji del odgovornosti pri sprejemanju odločitev glede uživanja antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil pa bo prav za- radi »moči denarja« industrije prehranskih dopolnil najverjetneje pripadel potrošniku. nadaljujeta raziskovalca, je referenčna vrednost vitamina C, ki znaša med 45–90 mg/d, kar je količina, za katero se pričakuje, da pri običajni populaciji preprečuje skorbut (spodnji konec »U« krivulje ne omogoča optimalnih koristi). Večje količine vitamina C (npr. vnosi večji od ne- kaj gramov/d) so lahko potencialno povezane z neugodnimi želodčno-črevesnimi učinki, kot je driska. Maksimalni varni vnos vitamina C je 1 g/d, kar predstavlja 10-kratno razliko v odnosu do referenčnih vrednosti. 12 Tveganje neželenih učinkov jemanja antioksi- dantov v obliki prehranskih dopolnil je odvisno od varnega vnosa posameznega hranila, obču- tljivosti posameznika in vnosa istega hranila iz vira običajne prehrane in drugih prehranskih dopolnil (Mulholland & Benford, 2007). Poleg tega potrošniki navadno domnevajo, da so pre- hranska dopolnila v prosti prodaji zato, ker so učinkovita in varna ter kot takšna nepotrebna posebnega nadzora s strani zdravnika (naš za- znamek). šport in zdravje 97 Potrošnik pa je pri razbiranju protislovnih informacij in pri sprejemanju informiranih odločitev postavljen pred zelo zahteven, če ne celo nemogoč izziv. Na eni strani gre za pomanjkanje ozaveščenosti, informira- nosti in na koncu znanja, na drugi strani za stanje splošno hitrega načina življenja, nezdravega življenjskega sloga, nezdravih prehranskih izbir in pričakovanega vedenja njegovega socialnega okolja. Ves čas pa je prisoten fenomen človekove nagnjenosti k iskanju bližnjic, oziroma hitrih rešitev za zdravo življenje in dolgoživost. Z izjemo nekaterih prehranskih dopolnil (npr. folne kisline, vitamina B 12 in selena) so številne raziskave, ki so preučevale vpliv antioksi- dantov v obliki prehranskih dopolnil za različne aspekte zdravja, do danes bolj ali manj vodile v razočaranje (neugodni učin- ki ali brez koristi) in v nekem deležu tudi protislovne rezultate. Skladno z aktualnimi prehranskimi smernicami je danes relativ- no dobro dokumentirano, da nimamo za- nesljivih znanstvenih dokazov, ki bi podpi- rali neprekinjeno uporabo antioksidantov v obliki prehranskih dopolnil, in sicer za pri- marno preventivo pred nenalezljivimi kro- ničnimi boleznimi ali prezgodnjo smrtjo. Obenem lahko imajo ti, pri dobro prehra- njeni populaciji, za zdravje celo neugodne učinke. Optimalni vir antioksidantov tako mora prihajati primarno iz različnih virov ra- stlinske prehrane in ne v obliki prehranskih dopolnil v obliki kapsul ali tablet. „ Literatura 1. Alberg, A. J., & Samet, J. M. (2003). Epidemi- ology of lung cancer. Chest, 123(1 Suppl), 21S-49S. https://doi.org/10.1378/chest.123.1_ suppl.21s 2. Alpha-Tocopherol, Beta Carotene Cancer Prevention Study Group. (1994). The Effect of Vitamin E and Beta Carotene on the In- cidence of Lung Cancer and Other Cancers in Male Smokers. New England Journal of Medicine, 330(15), 1029–1035. https://doi. org/10.1056/NEJM199404143301501 3. Anand, P., Kunnumakara, A. B., Sundaram, C., Harikumar, K. B., Tharakan, S. T., Lai, O. S., … Aggarwal, B. B. (2008). Cancer is a Preven- table Disease that Requires Major Lifestyle Changes. Pharmaceutical Research, 25(9), 2097–2116. https://doi.org/10.1007/s11095- 008-9661-9 4. Archer, S. L., Stamler, J., Moag-Stahlberg, A., Van Horn, L., Garside, D., Chan, Q., … Dyer, A. R. (2005). Association of Dietary Supplement Use with Specific Micronutri- ent Intakes among Middle-Aged American Men and Women: The INTERMAP Study. Journal of the American Dietetic Association, 105(7), 1106–1114. https://doi.org/10.1016/j. jada.2005.04.010 5. Aslam, R., Gibbons, D., & Ghezzi, P. (2017). Online Information on Antioxidants: Infor- mation Quality Indicators, Commercial In- terests, and Ranking by Google. Frontiers in Public Health, 5, 90. https://doi.org/10.3389/ fpubh.2017.00090 6. Bailey, R. L., Gahche, J. J., Lentino, C. V., Dwyer, J. T., Engel, J. S., Thomas, P. R., … Picciano, M. F. (2011). Dietary Supplement Use in the Uni- ted States, 2003–2006. The Journal of Nutriti- on, 141(2), 261–266. https://doi.org/10.3945/ jn.110.133025 7. Barnard, N. D., Levin, S. M., & Yokoyama, Y. (2015). A Systematic Review and Meta- -Analysis of Changes in Body Weight in Clinical Trials of Vegetarian Diets. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 115(6), 954–969. https://doi.org/10.1016/j. jand.2014.11.016 8. Barnard, N., Goldman, D., Loomis, J., Kahleo- va, H., Levin, S., Neabore, S., & Batts, T. (2019). Plant-Based Diets for Cardiovascular Safety and Performance in Endurance Sports. Nu- trients, 11(1), 130. https://doi.org/10.3390/ nu11010130 9. Béliveau, R., & Gingras, D. (2007). Role of nu- trition in preventing cancer. Canadian Family Physician Medecin de Famille Canadien, 53(11), 1905–1911. Retrieved from http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/18000267 10. Biesalski, H. K., Grune, T., Tinz, J., Zöllner, I., & Blumberg, J. B. (2010). Reexamination of a Meta-Analysis of the Effect of Antioxidant Supplementation on Mortality and Health in Randomized Trials. Nutrients, 2(9), 929–949. https://doi.org/10.3390/nu2090929 11. Bjelakovic, G., Nikolova, D., & Gluud, C. (2013a). Antioxidant supplements and mortality. Current Opinion in Clinical Nutri- tion and Metabolic Care, 17(1), 1. https://doi. org/10.1097/MCO.0000000000000009 12. Bjelakovic, G., Nikolova, D., & Gluud, C. (2013b). Meta-Regression Analyses, Meta- -Analyses, and Trial Sequential Analyses of the Effects of Supplementation with Beta- -Carotene, Vitamin A, and Vitamin E Singly or in Different Combinations on All-Cause Mortality: Do We Have Evidence for Lack of Harm? PLoS ONE, 8(9), e74558. https://doi. org/10.1371/journal.pone.0074558 13. Bjelakovic, G., Nikolova, D., Gluud, L. L., Si- monetti, R. G., & Gluud, C. (2007). Mortality in Randomized Trials of Antioxidant Supple- ments for Primary and Secondary Preventi- on. JAMA, 297(8), 842. https://doi.org/10.1001/ jama.297 .8.842 14. Bjelakovic, G., Nikolova, D., Gluud, L. L., Simo- netti, R. G., & Gluud, C. (2012). Antioxidant supplements for prevention of mortality in healthy participants and patients with various diseases. Cochrane Database of Sys- tematic Reviews, (3), CD007176. https://doi. org/10.1002/14651858.CD007176.pub2 15. Bjelakovic, G., Nikolova, D., Simonetti, R. G., & Gluud, C. (2004). Antioxidant supplements for prevention of gastrointestinal cancers: a systematic review and meta-analysis. The Lancet, 364(9441), 1219–1228. https://doi. org/10.1016/S0140-6736(04)17138-9 16. Braakhuis, A. J., & Hopkins, W. G. (2015). Im- pact of Dietary Antioxidants on Sport Per- formance: A Review. Sports Medicine, 45(7), 939–955. https://doi.org/10.1007/s40279- 015-0323-x 17. Brennan, P., Perola, M., van Ommen, G.-J., Riboli, E., & Consortium, O. behalf of the E. C. (2017). Chronic disease research in Euro- pe and the need for integrated population cohorts. European Journal of Epidemiolo- gy, 32(9), 741–749. https://doi.org/10.1007/ s10654-017-0315-2 18. Bruins, M., Bird, J., Aebischer, C., & Eggersdor- fer, M. (2018). Considerations for Secondary Prevention of Nutritional Deficiencies in Hi- gh-Risk Groups in High-Income Countries. Nutrients, 10(1), 47. https://doi.org/10.3390/ nu10010047 19. Burke, L. M., & Peeling, P. (2018). Methodolo- gies for Investigating Performance Changes With Supplement Use. International Journal of Sport Nutrition and Exercise Metabolism, 28(2), 159–169. https://doi.org/10.1123/ij- snem.2017-0325 20. Campbell, T. C. (2017). Cancer Prevention and Treatment by Wholistic Nutrition. Jo- urnal of Nature and Science, 3(10). Retrieved from http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/29057328 21. Chang, S. K., Alasalvar, C. S., & Shahidi, F. (2018). Food technology. FOOD TECHNOLO- GY, 72(4), 44–53. 22. Circu, M. L., & Aw, T. Y. (2010). Reactive oxygen species, cellular redox systems, and apoptosis. Free Radical Biology and Medicine, 48(6), 749–762. https://doi.org/10.1016/j.free- radbiomed.2009.12.022 23. Cochrane. (2019). About us | Cochrane. Retri- eved September 9, 2019, from https://www. cochrane.org/about-us 24. Cohen, P. A. (2012). Assessing Supplement Safety — The FDA’s Controversial Proposal. New England Journal of Medicine, 366(5), 389– 391. https://doi.org/10.1056/NEJMp1113325 25. CommissionEuropean. (2011). European Commission Directorate-General for Eco- nomic and Financial Affairs Underlying As- sumptions and Projection Methodologies Joint Report prepared by the European Commission (DG ECFIN) and the Econo- mic Policy Committee (AWG). https://doi. org/10.2765/15373 26. CRN. (2008). “Antioxidant Supplements for Prevention of Mortality in Healthy Participants 98 and Patients with Various Diseases.” Retrieved from https://www.nana-turopathe.com/ wp-content/uploads/2015/01/Antioxidant- -supplements-for-prevention-of-mortality- -in-healthy-participants-and-patients-with- -various-diseases.pdf 27. Crowe, F. L., Appleby, P. N., Travis, R. C., & Key, T. J. (2013). Risk of hospitalization or death from ischemic heart disease among Briti- sh vegetarians and nonvegetarians: results from the EPIC -Oxford cohort study. The Ame- rican Journal of Clinical Nutrition, 97(3), 597– 603. https://doi.org/10.3945/ajcn.112.044073 28. Czernichow, S., Galan, P., & Hercberg, S. (2005). Antioxidant supplements for preven- tion of gastrointestinal cancers. The Lancet, 365(9458), 470–471. https://doi.org/10.1016/ S0140-6736(05)17857-X 29. DevelopmentInitiatives. (2017). Nourishing the SDGs. The Global Nutrition Report 2017. Retrieved from https://www.gainhealth. org/wp-content/uploads/2017/11/GNR-Re- port_2017 .pdf 30. Dinu, M., Abbate, R., Gensini, G. F., Casini, A., & Sofi, F. (2017). Vegetarian, vegan diets and multiple health outcomes: A systematic re- view with meta-analysis of observational studies. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 57(17), 3640–3649. https://doi.org/ 10.1080/10408398.2016.1138447 31. Finucane, M. M., Stevens, G. A., Cowan, M. J., Danaei, G., Lin, J. K., Paciorek, C. J., … Global Burden of Metabolic Risk Factors of Chronic Diseases Collaborating Group (Body Mass Index). (2011). National, regional, and global trends in body-mass index since 1980: syste- matic analysis of health examination surveys and epidemiological studies with 960 coun- try-years and 9·1 million participants. Lancet (London, England), 377(9765), 557–567. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(10)62037-5 32. Ford, E. S., Ajani, U. A., & Mokdad, A. H. (2005). Brief Communication: The Prevalence of High Intake of Vitamin E from the Use of Supplements among U.S. Adults. Annals of Internal Medicine, 143(2), 116. https://doi. org/10.7326/0003-4819-143-2-200507190- 00010 33. Halliwell, B., & Cross, C. E. (1994). Oxygen-de- rived species: their relation to human disea- se and environmental stress. Environmental Health Perspectives, 102 Suppl 10(Suppl 10), 5–12. https://doi.org/10.1289/ehp.94102s105 34. Handoll, H. H., Gillespie, W. J., Gillespie, L. D., & Madhok, R. (2008). The Cochrane Collabo- ration: a leading role in producing reliable evidence to inform healthcare decisions in musculoskeletal trauma and disorders. In- dian Journal of Orthopaedics, 42(3), 247–251. https://doi.org/10.4103/0019-5413.41849 35. Hever, J. (2016). Plant-Based Diets: A Physician’s Guide. The Permanente Jour- nal, 20(3), 15–082. https://doi.org/10.7812/ TPP/15-082 36. Ho, J. Y., & Hendi, A. S. (2018). Recent trends in life expectancy across high income coun- tries: retrospective observational study. BMJ (Clinical Research Ed.), 362, k2562. https://doi. org/10.1136/bmj.k2562 37. Jacobs, D. R., & Tapsell, L. C. (2013). Food synergy: the key to a healthy diet. Procee- dings of the Nutrition Society, 72(2), 200–206. https://doi.org/10.1017/S0029665112003011 38. Kahleova, H., Levin, S., & Barnard, N. (2017). Cardio-Metabolic Benefits of Plant-Ba- sed Diets. Nutrients, 9(8), 848. https://doi. org/10.3390/nu9080848 39. Karppi, J., Laukkanen, J. A., Mäkikallio, T. H., Ronkainen, K., & Kurl, S. (2012). Low β-carotene concentrations increase the risk of cardiovascular disease mortality among Finnish men with risk factors. Nutrition, Me- tabolism and Cardiovascular Diseases, 22(10), 921–928. https://doi.org/10.1016/j.nume- cd.2012.01.008 40. Kim, H., Caulfield, L. E., Garcia-Larsen, V., Stef- fen, L. M., Coresh, J., & Rebholz, C. M. (2019). Plant-Based Diets Are Associated With a Lower Risk of Incident Cardiovascular Dise- ase, Cardiovascular Disease Mortality, and All-Cause Mortality in a General Population of Middle-Aged Adults. Journal of the Ame- rican Heart Association, 8(16). https://doi. org/10.1161/JAHA.119.012865 41. Kontis, V., Bennett, J. E., Mathers, C. D., Li, G., Foreman, K., & Ezzati, M. (2017). Fu- ture life expectancy in 35 industrialised countries: projections with a Bayesian model ensemble. The Lancet, 389(10076), 1323–1335. https://doi.org/10.1016/S0140- 6736(16)32381-9 42. Korošec, T., & Salobir, J. (2007). Antioksidanti v prehrani živali; Antioxidants in animal nu- trition : pomen za živali in porabnike : their significance for animals and the consumer :: COBISS+. Retrieved from https://plus.cobiss. si/opac7/bib/2194824 43. Lagiewka, K. (2012). European innovation partnership on active and healthy ageing: triggers of setting the headline target of 2 additional healthy life years at birth at EU average by 2020. Archives of Public Health, 70(1), 23. https://doi.org/10.1186/0778-7367- 70-23 44. Liu, R. H. (2013). Health-Promoting Compo- nents of Fruits and Vegetables in the Diet. Advances in Nutrition, 4(3), 384S-392S. https:// doi.org/10.3945/an.112.003517 45. Martin, C., Butelli, E., Petroni, K., & Tonelli, C. (2011). How Can Research on Plants Contri- bute to Promoting Human Health? The Plant Cell, 23(5), 1685–1699. https://doi.org/10.1 105/ tp c .111.0 83279 46. Martínez, M. E., Jacobs, E. T., Baron, J. A., Mar- shall, J. R., & Byers, T. (2012). Dietary supple- ments and cancer prevention: balancing potential benefits against proven harms. Jo- urnal of the National Cancer Institute, 104(10), 732–739. https://doi.org/10.1093/jnci/djs195 47. Maughan, R. J., Burke, L. M., Dvorak, J., Lar- son-Meyer, D. E., Peeling, P., Phillips, S. M., … Engebretsen, L. (2018). IOC consensus statement: dietary supplements and the high-performance athlete. British Journal of Sports Medicine, 52(7), 439–455. https://doi. org/10.1136/bjsports-2018-099027 48. Mensink, G. B. M., Fletcher, R., Gurinovic, M., Huybrechts, I., Lafay, L., Serra-Majem, L., … Stephen, A. M. (2013). Mapping low intake of micronutrients across Europe. The British Jo- urnal of Nutrition, 1 10(4), 755–773. https://doi. org/10.1017/S00071 1451200565X 49. Mikuš, R. P., & Poljšak, B. (2005). FUNKCIO- NALNA HRANILA V ZDRAVI PREHRANI FUNC - TIONAL NUTRIENTS IN HEALTHY NUTRITION. Retrieved from https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-L5O82PSM/d9bb5f93-1e4c- -40da-9949-aa4db73e2a69/PDF 50. Miller, E. R., Pastor-Barriuso, R., Dalal, D., Riemersma, R. A., Appel, L. J., & Guallar, E. (2005). Meta-Analysis: High-Dosage Vitamin E Supplementation May Increase All-Cause Mortality. Annals of Internal Medicine, 142(1), 37. https://doi.org/10.7326/0003-4819-142-1- 200501040-00110 51. Mithal, A., Wahl, D. A., Bonjour, J.-P., Burckhardt, P., Dawson-Hughes, B., Ei- sman, J. A., … IOF Committee of Scientific Advisors (CSA) Nutrition Working Group. (2009). Global vitamin D status and deter- minants of hypovitaminosis D. Osteoporosis International, 20(11), 1807–1820. https://doi. org/10.1007/s00198-009-0954-6 52. MNI. (2012). A SUMMARY OF THE EVIDENCE BASE Oral Nutritional Supplements to Tackle Malnutrition Oral Nutritional Supplements to Tackle Malnutrition A summary of the evidence base. Retrieved from http://www.medicalnu- tritionindustry.com/ 53. Mulholland, C. A., & Benford, D. J. (2007). What is known about the safety of multi- vitamin-multimineral supplements for the generally healthy population? Theoretical basis for harm. The American Journal of Cli- nical Nutrition, 85(1), 318S-322S. https://doi. org/10.1093/ajcn/85.1.318S 54. Myung, S.-K., Ju, W., Cho, B., Oh, S.-W., Park, S. M., Koo, B.-K., … Korean Meta-Analysis Study Group. (2013). Efficacy of vitamin and antioxidant supplements in prevention of cardiovascular disease: systematic review and meta-analysis of randomised controlled trials. BMJ, 346(jan18 1), f10–f10. https://doi. org/10.1136/bmj.f10 55. NIJZ. (2016). Dober tek Slovenija. Retrieved from https://www.dobertekslovenija.si/ wp-content/uploads/2018/12/SLO_brosu- ra_web_2016.pdf 56. Olshansky, S. J., Passaro, D. J., Hershow, R. C., Layden, J., Carnes, B. A., Brody, J., … Lu- šport in zdravje 99 dwig, D. S. (2005). A Potential Decline in Life Expectancy in the United States in the 21st Century. New England Journal of Medicine, 352(11), 1138–1145. https://doi.org/10.1056/ NEJMsr043743 57. Omenn, G. S., Goodman, G. E., Thornquist, M. D., Balmes, J., Cullen, M. R., Glass, A., … Ham- mar, S. (1996). Effects of a Combination of Beta Carotene and Vitamin A on Lung Cancer and Cardiovascular Disease. New England Jo- urnal of Medicine, 334(18), 1150–1155. https:// doi.org/10.1056/NEJM199605023341802 58. Orlich, M. J., Singh, P. N., Sabaté, J., Jaceldo- -Siegl, K., Fan, J., Knutsen, S., … Fraser, G. E. (2013). Vegetarian Dietary Patterns and Mortality in Adventist Health Study 2. JAMA Internal Medicine, 173(13), 1230. https://doi. org/10.1001/jamainternmed.2013.6473 59. Pem, D., & Jeewon, R. (2015). Fruit and Vege- table Intake: Benefits and Progress of Nutri- tion Education Interventions- Narrative Re- view Article. Iranian Journal of Public Health, 44(10), 1309–1321. Retrieved from http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26576343 60. Péter, S., Eggersdorfer, M., van Asselt, D., Buskens, E., Detzel, P., Freijer, K., … Weber, P. (2014). Selected nutrients and their implica- tions for health and disease across the life- span: a roadmap. Nutrients, 6(12), 6076–6094. https://doi.org/10.3390/nu6126076 61. Peto, R., Doll, R., Buckley, J. D., & Sporn, M. B. (1981). Can dietary beta-carotene materially reduce human cancer rates? Nature, 290(5803), 201–208. https://doi. org/10.1038/290201a0 62. Poljsak, B., Šuput, D., & Milisav, I. (2013). Achieving the balance between ROS and antioxidants: when to use the synthetic antioxidants. Oxidative Medicine and Cel- lular Longevity, 2013, 956792. https://doi. org/10.1155/2013/956792 63. Prasad, E. (2016). Antioxidants Market to Re- ach $4,531 million, Globally by 2022. Retrie- ved September 8, 2019, from https://www. alliedmarketresearch.com/press-release/ anti-oxidants-market.html 64. Prospective Studies Collaboration, P. S., Whi- tlock, G., Lewington, S., Sherliker, P., Clarke, R., Emberson, J., … Peto, R. (2009). Body- -mass index and cause-specific mortality in 900 000 adults: collaborative analyses of 57 prospective studies. Lancet (London, England), 373(9669), 1083–1096. https://doi. org/10.1016/S0140-6736(09)60318-4 65. Qian, F., Liu, G., Hu, F. B., Bhupathiraju, S. N., & Sun, Q. (2019). Association Between Plant- -Based Dietary Patterns and Risk of Type 2 Diabetes. JAMA Internal Medicine. https://doi. org/10.1001/jamainternmed.2019.2195 66. Ristow, M., & Schmeisser, S. (2011). Exten- ding life span by increasing oxidative stress. Free Radical Biology and Medicine, 51(2), 327–336. https://doi.org/10.1016/j.freeradbi- omed.2011.05.010 67. Rodríguez-Rodríguez, E., Aparicio, A., Aran- ceta-Bartrina, J., Gil, Á., González-Gross, M., Serra-Majem, L., … Ortega, R. M. (2017). Low Adherence to Dietary Guidelines in Spain, Especially in the Overweight/Obese Po- pulation: The ANIBES Study. Journal of the American College of Nutrition, 36(4), 240–247. https://doi.org/10.1080/07315724.2016.1248 246 68. Roman Viñas, B., Ribas Barba, L., Ngo, J., Gu- rinovic, M., Novakovic, R., Cavelaars, A., … Serra Majem, L. (2011). Projected Prevalence of Inadequate Nutrient Intakes in Europe. Annals of Nutrition and Metabolism, 59(2–4), 84–95. https://doi.org/10.1159/000332762 69. Satija, A., Bhupathiraju, S. N., Rimm, E. B., Spi- egelman, D., Chiuve, S. E., Borgi, L., … Hu, F. B. (2016). Plant-Based Dietary Patterns and Incidence of Type 2 Diabetes in US Men and Women: Results from Three Prospec- tive Cohort Studies. PLOS Medicine, 13(6), e1002039. https://doi.org/10.1371/journal. pmed.1002039 70. Schuitemaker, G. (2013). Antioxidants: The Real Story. Retrieved September 9, 2019, from http://orthomolecular.org/resources/ omns/v09n09.shtml 71. Shahidi, F., & Zhong, Y. (2010). Lipid oxidation and improving the oxidative stability. Chemi- cal Society Reviews, 39(11), 4067. https://doi. org/10.1039/b922183m 72. Shekelle, R. B., Lepper, M., Liu, S., Maliza, C., Raynor, W. J., Rossof, A. H., … Stamler, J. (1981). Dietary vitamin A and risk of cancer in the Western Electric study. Lancet (Lon- don, England), 2(8257), 1 185–1 190. https://doi. org/10.1016/s0140-6736(81)91435-5 73. Skeie, G., Braaten, T., Hjartåker, A., Lentjes, M., Amiano, P., Jakszyn, P., … Slimani, N. (2009). Use of dietary supplements in the European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition calibration study. European Jour- nal of Clinical Nutrition, 63(S4), S226–S238. https://doi.org/10.1038/ejcn.2009.83 74. Turck, D., Bresson, J., Burlingame, B., Dean, T., Fairweather-Tait, S., Heinonen, M., … Siani, A. (2018). Guidance for the scientific requi- rements for health claims related to anti- oxidants, oxidative damage and cardiova- scular health. EFSA Journal, 16(1). https://doi. org/10.2903/j.efsa.2018.5136 75. Turk, V. F., Lainščak, J. F., Gregorič, M., Hribar, K., Jeram, S., & Klanšček, H. J. (2018). KAKO SKRBIMO ZA ZDRAVJE? Retrieved from www. nijz.si. 76. Turrens, J. F. (2003). Mitochondrial formati- on of reactive oxygen species. The Journal of Physiology, 552(2), 335–344. https://doi. org /10.1113/ jp hysio l. 20 03.0 49 478 77. US NIH. (2016). Antioxidants: In Depth | NCCIH. Retrieved September 10, 2019, from https://nccih.nih.gov/health/antioxidants/ introduction.htm 78. Valko, M., Leibfritz, D., Moncol, J., Cronin, M. T. D., Mazur, M., & Telser, J. (2007). Free radicals and antioxidants in normal physiological functions and human disease. The Interna- tional Journal of Biochemistry & Cell Biology, 39(1), 44–84. https://doi.org/10.1016/j.bio- cel.2006.07.001 79. Verkaik-Kloosterman, J., McCann, M., Hoek- stra, J., & Verhagen, H. (2012). Vitamins and minerals: issues associated with too low and too high population intakes. Food & Nutrition Research, 56(1), 5728. https://doi.org/10.3402/ fnr.v56i0.5728 80. Vieira, A. R., Abar, L., Vingeliene, S., Chan, D. S. M., Aune, D., Navarro-Rosenblatt, D., … Norat, T. (2016). Fruits, vegetables and lung cancer risk: a systematic review and meta- -analysis. Annals of Oncology, 27(1), 81–96. https://doi.org/10.1093/annonc/mdv381 81. Wang, M. T. M., Gamble, G., Bolland, M. J., & Grey, A. (2014). Press releases issued by supplements industry organisations and non-industry organisations in response to publication of clinical research findings: a case-control study. PloS One, 9(7), e101533. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0101533 82. WHO. (2011). Preface Overview Humanity’s Aging Living Longer New Disease Patterns Lon- ger Lives and Disability New Data on Aging and Health Assessing the Cost of Aging and Health Care Changing Role of the Family Suggested Resources. Global Health and Aging. Retrieved from https://www.who.int/ageing/publicati- ons/global_health.pdf 83. Willett, W. C. (2002). Balancing Life-Style and Genomics Research for Disease Preventi- on. Science, 296(5568), 695–698. https://doi. org/10.1126/science.1071055 84. Wilmoth, J. R. (2000). Demography of longe- vity: past, present, and future trends. Expe- rimental Gerontology, 35(9 –10), 1111–1129. Re - trieved from http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ p ubm e d /1111359 6 85. Ye, Y., Li, J., & Yuan, Z. (2013). Effect of anti- oxidant vitamin supplementation on car- diovascular outcomes: a meta-analysis of randomized controlled trials. PloS One, 8(2), e56803. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0056803 86. ZionMarketResearch. (2017). Global Dieta- ry Supplements Market Size & Trends Analysis, 2016 to 2022. Retrieved September 8, 2019, from https://www.zionmarketrese- arch.com/report/dietary-supplements-mar- ket Boštjan Jakše, prof. šp. vzg. Doktorski študent, smer Prehrana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta