PoMahtn plačana r goiovinl. KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 15. kos. V LJUBLJANI, dne 21. februarja 19.-34. Letnik ■131. Zakon o sporazumu o stažeriih med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo. 132. Seznam držav, ne okuženih z rakom na krompirju, s krompirjevo zlatico in moljem. 183. Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi. 134. Odloiba o proglasitvi ljubljanskega vzorčnega velesejma za razstave v smislu § 94. prav. za izvrš. zak. o zaščiti ind. svojine. 135. Izprememba in dopolnitev pravilnika o bolničnih taksah VSEBINA: za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah. 130. Telefonski promet z inozemstvom. 137. Razglas o preložitvi novih volitev občinskega odbora v občini Sromlje. 138. Izprememhe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 139. Odločbi občne seje. državnega sveta št. 32776/33. 140. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 131. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije' sklicana z ukazom z dne 19, oktobra 1932. na redno Nasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji LV. redni seji, ki jo je imela due 26. julija 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji XLI. redni seji, ki jo je imel dne 29. julija 1933. v Beogradu, skle nila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon 0 sporazumu o stažeriih, sklenjenem in podpisanem v Parizu dne 29. julija 1932. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo,* ki se glasi: J? 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč sporazum o stažerjih, sklenjen in podpisan v Parizu dne 29. juli-■1a 1932. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Franco, čigar besedilo v izvirniku in prevodu se glasi: * ->Službene n črvine kraljevine Jugoslavije« z due n- novembra 1933., št. 259/LXXV/739. SPORAZUM med kraljevino Jugoslavijo in pristojnimi oblastvi francoske republike, da st* olajša sprejem stažerjev v obeb državah. Da se podpira poklicno izobražanje jugoslovanskih in francoskih stažerjev, sta sklenila podpisana predstavnika socialne politike kraljevine Jugoslavije in francoskega ministrstva za delo, s pridržkom odobritve po njunih vladah, naslednji sporazum: Člen 1. Ta sporazum se uporablja na »stažerje«, t. j. na državljane ene obeh držav, ki odidejo za omejeno dobo v drugo državo, da se tamkaj izpopolnijo v trgovinski ali obrtni praksi te države in pri tem sklenejo zaposlitev v ustrezajočem industrijskem ali trgovinskem podjetju. Stažerjem je dovoljeno, da se zaposle ob pogojih, določenih v naslednjih členih, pri čemer se ne more upoštevati stanje delovnega trga dotičnega poklica. Člen 2. Stažerji so lahko moški ali ženske. Načeloma ni treba, da bi bili stari nad 30 let. Člen 3. Dovolitev se daje načeloma za leto dni. Izjemoma se sme podaljšati za 6 mesecev. Člen 4. število dovolitev, ki se da na osnovi tega sporazuma stažerjem vsake obeli držav, ne more presezati 150 na leto. Ta omejitev je nozavisna od števila stažerjev vsake obeh držav, ki se že mude na osnovi tega sporazuma na ozemlju druge države. Omejitev se uporablja, kakršna- koli je doba trajanja, za katero se dovolitve, izdane med letom, odobre in v kateri se ukoristijo. Ce tega kontingenta 150 dovolitev v letu dni stažerji ene obeh držav ne dosežejo, ta ne more zmanjšati števila dovolitev, danih stažerjem druge države, niti prenesti neukoriščenega ostanka tega kontingenta na prihodnje leto. Ta maksimum 150 stažerjev velja do dne 31. decembra 1932., za vsako naslednje leto pa od dne 1. januarja do dne 31. decembra. Maksimum se pa sme pozneje izpremeniti po sporazumu, ki bi se sklenil na predlog ene obeh držav naj-kesneje do dne 1. decembia za naslednje leto. Clen 5. Pristojna oblastva pri} uste lahko stažerje samo, če se poslodavci, ki jih zaposlijo proti tem oblastvom zavežejo, da bodo nagrajali te stažei je, brž ko bodo opravljali normalne posle, kjer obstoje kolektivne pogodbe, po tarifi, določeni s temi pogodbami, kjer pa takih pogodb ni, po normalni in običajni višini nagrade v dotičnem obrtu in v dotični krajini. V ostalih primerih se morajo poslodavci zavezati, da jim bodo dajali nagrado, ki ustreza vrednosti njihovih uslug. Clen G. Stažerji, ki se hočejo koristiti z določbami tega sporazuma, morajo poslati svojo prošnjo oblastvu, kateremu je v njihovi državi dolžnost zbrati pri sebi prošnje stažerjev glede njihovega obrta. V svoji prošnji morajo navesti vse potrebne podatke in zlasti označiti industrijsko ali trgovinsko podjetje, kjer naj se zaposle. Temu oblastvu gre pravica, preizkusiti, ali se naj pošljejo omenjene prošnje' ustreznemu oblastvu druge države pogodnice; pri-tem morajo upoštevati letni kontingent, do katerega ima pravico, in o razporedu tega kontingenta, ki ga samo določi med raznimi obrti, in poslati, kakor je pač primer, pristojnim oblastvom druge države pogodnice. Pristojna oblastva obeh držav morajo storiti vse, kar je v njih moči, da zagotove odposlatev prošenj v najkrajšem času. Clen 7. Pristojna oblastva si morajo prizadevati z vsemi silami, da se hitro izdajo odločbe administrativnih obla-stev o prihodu in bivanju stažerjev. Oblastva se morajo tudi potruditi, da kar najhitreje izravnajo težave, ki bi se utegnile pojaviti glede prihoda ali bivanja stažerjev Clen 8. Vsaka obeh vlad da drugi vladi v prvem mesecu, ko stopi ta sporazum v veljavo, na znanje oblastvo ali oblastva, ki jim naloži zbiranje prošenj državljanov svoje države v svoji roki in postopanje o prošnjah državljanov druge države. Clen 9. Ta sporazum ostane v veljavi do dne 31. decembra 1932. Po tem dnevu se podaljšuje molče, in to vsaki-krat zopet za leto dni, razen če ga ne odpove ena obeh strank pred dnem 1. oktobra za konec dotičuega leta. Če se sporazum odpove, pa ostanejo dovolitve, dane na njegovi osnovi, v veljavi za tisti čas, za katerega so se izdale. Sestavljeno v Parizu v dveh izvodih, dne 29. julija 1932. (M. P.) M. Spalajkovič s. r. (M. P.) Herriot s. r. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravdo priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo, V Beogradu, dne 28. oktobra 1933. Aleksander s. r. Minister za socialno politiko Predsednik in narodno zdravje ministrskega sveta I. Pucelj s. r. in minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r. Videl Minister za zunanje posle in pritisnil državni pečat B. D. Jevtič s. r. čuvar državnega pečata, minister pravde (Sledijo podpisi ostalih B. Maksimovič s. r. ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 132. Države, ne okužene z rakom na krompirju, s krompirjevo zlatico in krompirjevim moljem.* Namestnik ministra za kmetijstvo, minister za grad-be, je izdal na osnovi člena 15. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. v zvezi s členom 3. pravilnika o uvozu in tranzitu krompirja po pribavljenih službenih poročilih dne 31. januarja 1934. naslednje obvestilo: Po strokovnih poročilih kmetijskih poskusnih in kon-trolnjh postaj v državi je v letu 1934. šteti naslednje države za ne okužene z rakom na krompirju (Synchytrium endobiotieum), krompirjevo zlatico (Leptinotarsa decem-lineata) in krompirjevim moljem (Phtliorimaea opercu-lella): Italija, Grčija, Rumunija, Španija (razen Kanarskih otokov), Turčija, Madžarska, Bolgarija, Estonija, Letonija, Albanija. Razen teh je še nekaj držav zunaj Evrope, ki niso okužene z omenjenimi boleznimi in škodljivci na krompirju, ki pa glede uvoza krompirja v Jugoslavijo niso upoštevne; ob morebitnem uvozu je ravnati z njimi kakor da niso okužene. Iz ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 31. januarja 1931.; št. 45G1/II. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. februarja 1934., št. 37/VIII/71. * 133. Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi.1 Ministrstvo za trgovino in industrijo, postopajoče po točki 4. občnih opazk k XV. delu v predlogu zakona o občni carinski tarifi, dopolnjuje, odnosno izpreminja s ioni seznamkom doslej razglašene seznamke predmetov iz zgoraj omenjene točke 4., ki se proizvajajo v kraljevini Jugoslaviji. Iz tar. št. 648. Lokomotive za tire, široke do 0-76 cm, ■zvzeniši Dieslove in bencinske lokomotive.* Iz tar. št. 654. Stroji, s katerimi se obdelujejo les in rezbarsko snovi: Poz. 1. Izvzemajo se: Stroji za brušenje (Bandschleif-niaschinen) z vdelanim elektromotorjem in stroji za struženje (pripravo) lesa (Raspelmaschinen) zaradi izdelave izvlečka (ekstrakta). Poz. 2. Vrtalni stroji za obdelavo kovin za ročni in transmisijski pogon za vrtanje lukenj do 35 mm v pre-nieru in 160 mm globine. Stroji za izdelavo žice za parkete.3 Iz tar. št. 658. Ne imenovani stroji in njih deli: Poz. 11. Za drugo industrijo: Stroji in stiskalnice za fabrikacijo klobukov, in to: Mize za šivalne stroje (Nahmaschinentische). Kompletne stiskalnice (Kompl. Hutpressen), izvzem-si stroje za valjanje polsti (Plattfilzmaschinen). Stiskalnice za pletivo (Geflechtpressen). Stiskalnice za klobučne krajevce (Hutkrempen-pressen).4 Vse, kar je v prejšnjih seznamkih iz označenih tar. številk navedeno, ostane, kolikor ni s tem seznamkom izpremenjeno, še dalje v veljavi. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, dne 1. februarju 1934.; III br. 3371. (Ta seznamek je objavljen v št. 27 z dne 3. februarja 1934. in je od tega dne v veljavi.) 131 Ljubljanski vzorčni velesejem.* Na osnovi referata predsednika uprave za zaščito 'ndustrijske svojine in po § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maja 1928. odločam: Mednarodna vzorčna velesejma, ki se priredita tega leta v Ljubljani, a ju priredi Ljubljanski vzorčni velesejem, in sicer prvega, pomladnega, od dne 30. maja do jne 10. junija, drugega, jesenskega, od dne 1. septembra ^o^dne 10. septembra 1934., je smatrati za uradno prizna- 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15- fe bruarja 1934., št. 37/VIII/76. 8 »Uradni lisk št. 374/92 iz 1. 1926. 8 »Uradni list« št. 374/92 iz 1. 1926., »Službeni list« 8t- 240/36, 560/87 iz 1. 1933. in št. 34/4 iz 1. 1934. 4 »Uradni list« št. 374/92 iz 1. 1926. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne februarja 1934., št. 37/VIII/73. ne razstave v smislu § 94. pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 1. maja 1928., da se za predmete industrijske svojine, razstavljene na teh sejmih, lahko zahteva zaščita na osnovi § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine v zvezi s §§ 90., 107. in 113. istega zakona in §§ 95. do 99. zgoraj omenjenega pravilnika s pravico prvenstva od dne razstavitve. To odločbo je objaviti v »Službenih novinah«, »Glasniku« uprave za zaščito industrijske svojine in priobčiti v prepisu prosilcu — upravi Ljubljanskega vzorčnega velesejma, Minister za trgovino in industrijo Jurnj Demetrovič s. r. ^ « 135. Izprememba in dopolnitev pravilnika o bolničnih taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambu-lancah.* Z odločbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 31. januarja 1934., S. br. 1812, je izpreme-njen in dopolnjen pravilnik o bolničnih taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih ambulancah S. br. 22.000/32** takole: Na koncu prvega odstavka točke 3. pod B. je postaviti vejico in se dodaja: »to se ne nanaša na zdravljenje bolnikov v mestnih javnih bolnicah, v katerih je treba plačati popolno predpisno takso«. Točki 3. pod B. se dodaja nov tretji odstavek, k! se glasi: »Bolniki člani okrožnega urada, bratovskih skladnie kakor tudi ostalih naprav za zavarovanje delavcev in nameščencev, ki se zdrave v bolnicah za venerične in nalezljive bolezni po § 1. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni, uživajo ugednosti. določene v odredbi B. omenjenega pravilnika, samo v državnih in tistih banovinskih' bolnicah, kjer so jih dotične banske uprave določile; v epidemijskih bolnicah pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in Zagrebu kakor tudi v vseh mestnih javnih bolnicah pa plačujejo popolno takso.« 136. Telefonski promet.*** 1. 2višba takse v telefonskem prometu Vrhnika — Vicenza (Italija). Izza dne 1. januarja 1934. je zvišan znesek terminalne takse v korist italijanske uprave za navaden pogovor od l-50 na 2-10 zl. fr. in znaša skupna taksa za navaden triminutni pogovor namesto 2-25 zl. fr. 2’85 zl. frankov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. februarja 1934., št. 37/VIII/70. ** »Službeni list« št. 117/16 in 264/41 iz 1. 1933. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934.. št. 9/IU29 (ad 1.); z dne 30. januarja 1934., št. 23/V/60 (ad 2. a, b, c). 15. ko«. 2. Uvedel se je telefonski promet: a) Škofja Loka — Wien (Avstrija), izza dne 15. januarja 1934.; taksna enota za navaden triminutni pogovor 4-20 zl. fr.; b) Marenberg —Graz (Avstrija), izza dne 15. januarja 1934.; taksna enota 2-70 zl. fr.; c) Meža — Trieste, izza dne 15. januarja 1934.; taksna enota 1-80 zl. fr. Banove uredbe. 137. * II. No. 43/151. Razglas. Nove volitve občinskega odbora v občini Sromlje (srez brežiški), odrejene s tukajšnjim odlokom z dne 23. januarja 1934., II. No. 43/49, in objavljene v štev. 8. »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine«, se preložijo na nedeljo, dne 25. marca 1984. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. februarja 1934. Ban: Dr. Drago Marušič s. r. — ----------- 138. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 26. januarja 1934., I. No. 694/1, je postavljen Flejgar Jurij, policij, stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, za policijskega stražnika 111. razreda, zvaničnika tretje skupine, na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave z dne 26. januarja 19:4-1., I. No. 729/1, je postavljen štrukelj Alfonz, policijski agent-pripravnik pri predstdjnišlvu mestne policije v Mariboru, za policijskega agenta Ul. razreda, zvaničnika tretje skupine na dosedanjem službenem mestu. R. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine 7, dne 26. januarja 1934., f. No. 5762/1—38, je postavljena A n d r e j č i e - D o I j a k Iva n k a , banovinska učiteljica IX. položajne skupine v dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, za banovinsko učiteljico Vlit. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine 7. dne 7. februarja 1934 , T. No. 1255/1 34. je bila spre Jela ostavka na banovinsko službo, ki jo je podala ga. Ažman-Vovk Teodora, sestra-pomočnica in banovinski uradniški pripravnik pri drž. šolski polikliniki v Kranju. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 26. januarja 1934., I. No. 776/1, je postavljen dr. Cholevva Josip, banovinski primarij V. položajne skupine in vodja javne bolnice v Brežicah, za banovinskega primarija IV. položajne skupine 2. stopnje, na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 31. januarja 1934., I. No. 1389/1, je postavljen ing. Fink Hugo, banov, tehnični pristav VIII. polož. skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani, za banov, tehničnega višjega pristava v VII. položajno skupino ua dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 24. januarja 1934., I. No. 8305/1—33, je postavljena Grošelj-Fabjan Nada, banovinska učiteljica X. položajne skupine v dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, za banovinsko učiteljico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 3. februarja 1934., I. No. 1459/L, je postavljen Jamšek Ivan, uradniški pripravnik IX. polož. skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega tehnika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 31. januarja 1934., I. No. 1393/1, je postavljen Kalin Marijan, banovinski tehnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banov, tehnika v VIII. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 25. januarja 1934., I. No. 1083/1, je postavljena Klobčič Marija, banovinska učiteljica IX. položajne skupine v dekliškem zavodu Vesna« v Mariboru, za banovinsko učiteljico VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovim' v Ljubljani z dne 10. februarja 1934., I, No. 1319/1., je bila postavljena Ločniškar Hedvika za banovinskega uradniškega pripravnika pri drž. šolski polikliniki v Kranju. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 26. januarja 1934., L No. 7769/4—33, je postavljen Novak Franc, banovinski arhivski uradnik IX položajne skupine pri splošni bolnici v Mariboru, za banovinskega arhivarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 3. februarja 1934., L No. 1464/1, je postavljen Vrhovec Venčeslav, uradniški pripravnik IX. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika v IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu. 15. k«*. Razne obče veljavne odredbe. 13!». Št. 1115/VI. Odločbi občne seje državnega sveta št. 32.776/33.* i. Člen 42. v zvezi s členom 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih glede učinka novega upravnega akta o povišanju državnih uslužbencev, izdanega v izvršitvi razsodbe državnega sveta o prej razveljavljenem upravnem aktu glede tega povišanja, je treba razumeti takole: Če je ukaz o povišanju po skupinah razveljavljen samo iz razloga, ker uslužbenec ob povišanju ni izpolnjeval zakonskega pogoja glede let službe, toda je ta P°goj izpolnil, preden se izda ukaz v izvršitvi razsodbe državnega sveta, mu mora priznati upravno oblastvo, ko izvrši razsodbo, z ukazom prej dano skupino z dnem, ko je bil tudi ta pogoj izpolnjen. Kar je rečeno za ukaze, velja tudi za odločbe (rešitve). II. Čas, ki ga je prebil upokojen državni uslužbenec v vojnem času v vojaški službi, se šteje po točki 4. § 270. zakona o uradnikih za pokojnino tako, da se prizna ta čas po dejanskem trajanju, poleg tega pa še po eno celo leto za vsako koledarsko leto, v katerem se je dotični uslužbenec udeleževal vojne. 140. Razne objave iz ^Službenih novin“. številka 289 z dne 16. decembra 1933. Z odlokom ministra za promet z dne 19. novembra 1933., P. t. št. 89118, so bili premeščeni v istem svojstvu k pošti in telegrafu Ljubljana 1: Sušnik Marta, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte m telegrafa Brežice; Č r n u g e 1 j J o s i p i n a . p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 6, na prošnjo; k pošti in telegrafu Dolnja Lendava Ivanuš Franjo, p. t. uradnik IX. po-ložajne skupine pošte in telegrafa Novo mesto, na Prošnjo; k pošti in telegrafu Maribor 1 Jurač Brigita, P- t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Rajhenburg, na prošnjo; k pošti in telegrafu Žužemberk Pehani Alojzija, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Dolnja Lendava, ®a prošnjo; k pošti in telegrafu Gornji Logatec Petro-Vle Ana, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošle * »Službene noviije kraljevine Jugoslavije« z dne •februarja 1934., št. 26/VI/62, kjer je objavljena tudi °bsirna obrazložitev k tema odločbama. in telegrafa Ljubljana 1, na prošnjo; k pošti in telegrafu Slatina Radenci Škrbec Ana, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Gornja Radgona, na prošnjo; k pošti in telegrafu Ljubljana 3 Klacer Marija, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 6, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Ljubljana 6 Mikuš Vladislava, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 3, po potrebi službe; k pošti in telegrafu Žiri Kenda Terezija, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Bled 2, na prošnjo; k pošti in telegrafu Maribor 2 Tušek Anton, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Podčetrtek, na prošnjo; k pošti in telegrafu Bled 2 Pavlin Josip, p. t. manipulant IX. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 2, na prošnjo; k pošti in telegrafu Ptuj Kurinčič Pavla, p. t. manipulant X. položajne skupine pošte in telegrafa Slatina Radenci, po potrebi službe. Številka 290 z dne 17. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 1. decembra 1933., štev. 31771, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe: z redom Sv. 'Save IV. stopnje ing. Kočevar Alojzij, tehnični višji svetnik kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani in ing. Knez Vladimir, tehnični višji pristav istega oblastva; z redom sv. Save V. stopnje pa Jerin Franc, praktični tehnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933., štev. 31772, so bili odlikovani na predlog ministra za gradbe z zlato kolajno za vestno službovanje: Kavčič Martin, cestni nadzornik tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani; Smrekar Franjo, cestni nadzornik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva sreza Maribor desni breg in Korpar Franc, cestar v pokoju iz Dornave pri Ptuju; s srebrno kolajno za vestno službovanje: Majhenič Ivan, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva sreza Maribor levi breg; Benčin Franc, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju, Otrin Ivan, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Ljubljana in Čuk Josip, cestar tehničnega razdelka sreskega načelstva Novo mesto. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933., štev. 31675, je napredoval v V. položajno skupino: za tehničnega svetnika ing. Juvan Ciril, tehnični višji pristav tehničnega oddelka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, uradnik VI. položajne skupine, in ing. Mursa Josip, tehnični višji pristav VII. položajne skupine tehničnega oddelka iste banske uprave, za tehničnega višjega pristava VI. položajne skupine istotam. Številka 291 , dne 18. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. novembra 1933., I. štev. 42934/0, je bil postavljen za profesorja VII. položajne skupine državne dvoraz-redne trgovske šole v Celju Ažman Josip, profesor Vlil. položajne skupine iste šole. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 25. novembra 1933. je bil postavljen na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za lektorja ruskega jezika s pravicami uradnika VI. položajne skupine dr. Preob raženski j Nikolaj, kon-traktualni lektor ruskega jezika iste fakultete. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 19113., O. n. štev. 73035, je bil Prijatelj Ivan, učitelj drž. osnovne šole v Velikih Laščah ter uradnik VII. položajne skupine premeščen po potrebi službe za učitelja drž. osnovne šole v Gateniei, srez kočevski. Z odlokom ministrstva za prosveto z dne 2. decembra 1933., O. n. št. 75640, je bila upokojena Pod-reberšek Vida, učiteljica v Št. Jerneju, srez krški, uradnica VIII. položajne skupine. Z odlokom ministrstva pravde je bit postavljen ‘za kanclista IX. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru Sonnenvvald Anton, uradniški pripravnik pri istem sodišču. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. novembra 1933. je bil postavljen na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani za kalkulatorja s pravicami uradnika Vil. položajne skupine pri zavodu za meteorologijo in geodinamiko Blanca Franc, arhivski uradnik Vlil. položajne skupine iste univerze. Številka 292 z dne 20. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. sta bila odlikovana na predlog ministra za šume in rudnike: z redom Belega orla V. stopnje ing. Božič Cvetko, direktor direkcije šum v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje; z redom’sv. Save III. stopnje ing. Ziernfeld Zmago, šumarski višji svetnik kralj, banske uprave Dravske banovine in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za promet: z redom Belega orla V. stopnje dr. Tavzes Janko, svetnik direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: dr. Janžekovič Franc, dr. Lebar J o g i p, dr. V a g a j a Anton, Matjašič Miroslav, dr. Lamut Ivan, višji svetniki direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; dr. Vidmar Vladimir, direktor podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani; dr. Kurbus Bogdan, inšpektor direkcije pošte in telegrafa; Pavlič Nikola, Suhač Anton, svetnika direkcije pošte in telegrafa; z zlato kolajno za vestno službovanje: Bizjak Maks, Mivšek Ivan, K e r š o v a n Andrej in Vrhovnik Franjo, zvaničniki pošte in telegrafa; s srebrno kolajno za vestno službovanje pa Seker Martin, Hladnik Avgust In Kumbald Feliks, zvaničniki pošte in telegrafa. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. novembra 1933., 1. štev. 41927/0, jo bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Grebenc Oto, profesor V. položajne skupine drž. tehniške srednje šole v Ljubljani. številka 293 z dne 21. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5 decembra 1933. je napredoval pri direkciji državnih železnic v Ljubljani direktor Cugmus Josif iz Ul. položajne skupine 2. stopnje v III. položajno skupino 1. stopnje. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 11. decembra 1933., I. štev. 45091, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati list sGazzetta di Venezia?, ki izhaja v Benetkah. 7. odlokom ministrstva za notranje posle z dne 7. decembra 1933., 1. štev. 44661, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »A Trianoni-Bekekotes Felelossegbc od Istvana Czaka, izdano v Budimpešti. ,. Številka 294 z dne 22. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. novembra 1933., O. štev. 23794, je bil postavljen za svetnika pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v IV. položajni skupini 2. stopnje dr. Luzar Jos., višji pristav istega oddelka VI. položajne skupine. Številka 295 z dne 23. decembra 1933. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 27. novembra 1933., O. štev. 22632, je bil postavljen dr. Škerlj Božidar, uradniški pripravnik higienskega zavoda v Ljubljani, za pristava VII. položajne skupine istega zavoda. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 27. novembra 1933., O. štev. 21744, je bil postavljen dr. Milavec Vladimir, uradniški pripravnik občne državne bolnice v Ljubljani, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice. Številka 296 z dne 25. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. decembra 1933. je napredoval pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za načelnika III- položajne skupine 2. stopnje Deržič Ivan, višji svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje. Številka 297 z dne 26. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. novembra 1933., O. štev. 23677, je bil prevzet za primarnega zdravnika občne državne bolnice v Ljubljani v V. položajni Skupini z veljavnostjo od 1- aprila 1931. dr. Kunst Alojzij, šef zavoda za rentgenologijo občne državne bolnice v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije. S tem ukazom se nadomešča ukaz z dne 26. junija 1931., 0. štev. 12214, s katerim je bil imenovani prevzet iz banovinske v državno službo za primarnega zdravnika VI. položajne skupine, s tem da imenovani nima pravice do razlike na službenih prejemkih za pretekli čas. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. novembra 1933., (L štev. 23076, je bil postavljen za zdravstvenega višjega pristava VII. položajne skupine pri drž. šolski polikliniki v Ljubljani dr. Bassin Rajner, zdravstveni pristav VIII. položajne skupine iste poliklinike. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z. dne, 12. decembra 1933., 1. štev/ 45916, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »A horvatsag oz a rovisio« od dr. Iva Franka, izdano v Budimpešti. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 12. decembra 1933. je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Kriegsschuldliige und Kriegsschuldltigner« od grofa Reventlowa, izdano v Munchenu. številka 298 z dno 27. decembra 1933. Z odlokom ministra za finance z dne 10. decembra 1933., štev. 50388, je bil upokojen Šušteršič Evgen, pomožni arhivar IX. položajne skupine dravske finančne direkcije v'Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Z odlokom ministta za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. decembra 1933., O. štev. 23953, je bil postavljen dr. Ilič Ljubiša, uradniški pripravnik drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, za sekundar- nega zdravnika VIII. položajne skupine istega zdravilišča. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 12. decembra 1933., 1. štev. 45917, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Protection de la Maternite et de 1’enfance dans 1’Union Sovj6tique< od dr. Esther Conusa, izdano v Moskvi. Številka 300 z dne 29. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. decembra 1933., štev. 78860/1., sta bila postavljena: za načelnika kmetijskega oddelka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v III. položajni skupini 2. stopnje ing. Zidanšek Josip, načelnik istega oddelka iste banske uprave IV. položajne skupine 1. stopnje; za poljedelskega inšpektorja iste banske uprave IV. položajne skupine 1. stopnje Trampuš Franjo, poljedelski višji svetnik iste banske uprave IV. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. novembra 1933., štev. 46390, so napredovali pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za višje katastrske inšpektorje V. položajne skupine Župančič Franc, Verbič Ivan, Kavšek Karol, višji katastrski geometri in Pavlečič Stjepan, višji katastrski agronom VI. položajne skupine; za katastrske višje geometre Vi. položajne skupine Jurau Leopold, Jeras Bazi- lij in Osole Franc, katastrski geometri VII. položajne skupine, za katastrske geometre VII. položajne skupine Šifrer Franjo, Kalin Ivan, Marinček Ivan. Armič Leopold in Prelovec Hinko, katastrski geometri VIII. položajne skupine. številka 301 z dne 30. decembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24 decembra 1933., Ad. štev. 2234, so bili postavljeni Ur. predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za poljedelstvo za šefe krajevnih kontrol IV. položajne skupine 2. stopnje: Podreka Drago, Gruber Karlo in Magolič Srečko, šefi krajevnih kontrol V. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5 decembra 1933., štev. 115161, je bila na predlog ministra pravde odobrena postavitev pomožnega škofa dr. Tomažiča Ivana za lavantinskega škofa v Mariboru z letno plačo Din 10.000-—. številka 1 z dne 1. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. decembra 1933. so bili premeščeni v drž. dekliško meščansko šolo v Celju: Zadnik Neža, nastavnica meščanske šole v Slovenski Bistrici, in uradnik VI. položajne skupine, na prošnjo; Kern Marija, nastavnica meščanske šole v Slovenski Bistrici in uradnik VI. položajne skupine, na prošnjo; v drž. meščansko šolo na Viču Černivec Katarina, nastavnica meščanske šole v Slovenjgradcu in uradnik VI. položajne skupine, na prošnjo; v drž. meščansko šolo v Bilečah Vončina Edgar d, nastavnik meščanske šole v Trbovljah in uradnik Vil. položajne skupine, po potrebi službe. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 20. novembra 1933., štev. 44650, je napredoval pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za pomožnega arhivarja ‘X. položajne skupine Vukšinič Anton, pomožni arhivar X. položajne skupine. Številka 2 z dne 2. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1933. so bili odlikovani na predlog ministra za prosveto: z redom Sv. Save II. stopnje Plečnik Josip, redni profesor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani; z redom Belega orla IV. stopnje dr. Dolenc Metod in dr. Oštir Karel, redna profesorja univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani; z redom Sv. Save III. stopnje Mazi Josip, direktor 1. realne gimnazije v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje: dr. Mal Josip, upravnik Narodnega muzeja v Ljubljani, Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, Vazzac Ljudevit, profesor učiteljske šole v Ljubljani, Brodar Srečko, profesor realne gimnazije v Celju; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje: Vrhovnik Farane, inšpektor pri prosvetnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani, Levar Ivan, član Narodnega gledališča v Ljubljani, Hočevar Maks, upravitelj meščanske šole v Ljubljani, Gačnik Janko, upravitelj šole v Guštanju, Jurko V id ko, upravitelj šole v Dolu pri Hrastniku, Kuhar Anton, učitelj v Trbovljah, D er melj Ljubo, učitelj v Ljubljani, in Mavrič Peter, učitelj, dodeljen v službovanje ministrstvu za prosveto. Z odlokom ministra za promet z dne 15. decembra 1933. sta bila premeščena: Garin Franc, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnice Maribor, v kurilnico Užice v območju direkcije drž. železnic v Sarajevu, po potrebi službe; na prošnjo pa Arzenšek Vinko, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnice Užice, v kurilnico Maribor. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 27. decembra 1933., štev. Kns 2712/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona mesečnik »Evolucija«, zvezek 9.—10. (meseca oktober in november) 1933., ki izhaja v Zagrebu. Številka 3 z dne 3. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. decembra .1933., O. štev. 24817, je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podal dr. Černič Mirko, šef kirurgičnega oddelka občne državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 1. stopnje. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 5. decembra 1933., III. štev. 45697, je bil premeščen po potrebi službe Prah Karol, pristav VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Kamniku, k sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi. številka 4 z dne 4. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. novembra 1933., štev. 27403, je bil premeščen po potrebi službe k šumarskemu odseku kralj, banske uprave v Ljubljani ing. Ziernfeld Zmago, šumarski višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje pri direkciji šum v Ljubljani. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 7. decembra 1933., III. štev. 46071, je bil postavljen za pristava VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Kranju Mrkalj Milan, politično-upravni pripravnik istega načelstva. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 7. decembra 1033., IH. štev. 46072, je bil postavljen za pristava VIII. položajne skupine kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Vrtovšek Stanko, politično-upravni pripravnik iste banske uprave. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 7. decembra 1933., III. štev. 46073, je bil postavljen za pristava VIII. položajne skupine sreskega načelstva v Novem mestu Grškovič Ivan, politično-upravni pripravnik istega sreskega načelstva. Številka 6 z dne 9. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. decembra 1933. je napredoval načelnik prosvetnega oddelka kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani Breznik Josip iz IV. položajne skupine 1. stopnje v 111. položajno skupino 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. decembra 1933. je bil postavljen za direktorja realne gimnazije v Ptuju s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Kovačič Maks, referent ministrstva za prosveto in uradnik IV. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. oktobra 1933. so napredovali: v VI. položajno skupino: Est-Delak Marija, učiteljica v Ljubljani, Zemljič Josipi n a, učiteljica istotam, Vagaja Ana, učiteljica na Jesenicah, Jurgl Antonija, učiteljica v Loki pri Zidanem mostu, Ambrožič Ivanka, učiteljica v Dolnji vasi, srez kočevski, Planer Marija, učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu, Mušič Matilda, učiteljica na Jesenicah, Miki Ciril, učitelj v Ljutomeru, Pirnat Viktor, učitelj v Novem mestu, Petan Cecilija, učiteljica v Sromljah, Šivic Melita, učiteljica v Breznici, šetina Helena, učiteljica v Apačah, Ratkovšček Marija, učiteljica v Braslovčah, Dragan Ljudmila, učiteljica v Ljubljani, Čandar Julija, učiteljica v Hrastniku, Čarman Iva, učiteljica v Velikem trnu, srez krški, Černut L j ud m i 1 a,, učiteljica na Jesenicah, Černovšek Marija, učiteljica v Mariboru, Skalo v-nik Zora, učiteljica v Bregu pri Ptuju, Stefancioza Anton, učitelj v Donački gori, Hrovat Ivan, učitelj v Ihanu, Kerbler Antonija, učiteljica v Ptujski gori, Kovič Leopoldina, učiteljica v Jevnici, Kasagran-de Ljudmila, učiteljica v Stranjah, srez kamniški, Kal iger Hi la rij a, učiteljica v Vrbniku, srez krški, vsi dosedanji učitelji, odnosno učiteljice in uradniki VII. položajne skupine. Izprememba ukaza » odlikovanju. Z ukazom z dne 6. julija 1920., O. n. štev. 25891, je bil odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje Gnus Anton, učitelj na Zidanem mostu. Z ukazom z dne 21. septembra 1932., O. n. štev. 73400, pa je bil vnovič odlikovan z istim redom kot Gnus Adolf, učitelj v Dolu. Ker je to ena in ista oseba, je razveljavila pisarna kraljevskih redov na predlog ministrstva za prosveto ukaz z dne 21. septembra 1932., O. n. štev. 73400, kolikor se tiče odlikovanja Imenovanega. Prepoved uvažanja in razširiania. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati: z odlokom z dne 25. decembra 1933., T. štev. 47011, kniipo Rraunbu c h iiber Reichstags-brand und llitlers Terror . ki jo bila izdana v 'Baziu, z odlokom z dne 25. decembra 1933.. I. štev. 47009. knjigo R e t h I o n Aneti-ai Eloadasai . ki je bila izdana v Budimpešti, z odlokom z dne 25. decem- bra 1933., I, štev. 47010, potniški prospekt »La costa orientale deli’Adriatico e del Jonio« — >Die 0 s 11 i c h e Kriste der Adria von Venedig bis Santo M a u ra , ki je bil izdan v Benetkah, z odlokom z dne 29. decembra 1933., I. štev. 47500, knjige »Sittengeschichte des Hafens«, »Sittengeschichte des 1 h e a t er s«, »Sittengeschichte des P role ta ria ts<> Sittengeschichte des Intimsten«, »Sittengeschichte des Intimen«, »Sittengeschichte von Pariš«, »Sittengeschichte der Liebko-sung« in Sittengeschichte der Revolution« v izdaji Leipzig—VVien. številka 7 z dne 10. januarja 1934. Razveljavljen ukaz o odlikovanju. Na predlog ministrstva za notranje posle je razveljavila pisarna kraljevskih redov ukaz z dne 6. septembra 1930., III. štev. 48004, glede odlikovanja Flora Franca z redom Jugoslovanske krone V. stopnje, župana in mizarskega mojstra v Zlogani gori, srez konjiški. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 30. decembra 1933., štev. Kus 2734/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje brošure Za obnovu socialnog pokreta«, ki je bila izdana v Zagrebu. številka 8 z dne 11. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. decembra 1933., štev. 113180, so bili odlikovani na predlog ministra pravde: z redom Belega orla V. stopnje dr. K ra vina Luka, namestnik višjega državnega tožilca v Ljubljani v službi pri ministrstvu pravde; z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Vrančič Ivan, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, dr. Gradnik Alojz, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani in dr. Prenj Ferdo, predsednik upravnega sodišča v Celju; z redom Jugoslovanske krone I\ . stopnje Ant log a Jakob, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani in dr. Jankovič Franjo, zdravnik kaznilnice v Mariboru; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Štrukelj Vinko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, v službi pri ministrstvu pravde, in dr. Farkaš Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju; z redom Sv. Save III. stopnje: Keršič Peter, predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Vidovič Franc, predsednik okrožnega sodišča v Celju, dr. Eberl Erik, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani in dr. Sajovic ItudoJI, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani: z redom Sv. Save IV. stopnie: dr. Juvane Maks, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Štrukelj Stanko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. dr. Fellacher Julij, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, dr. Lučovnik Hinko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani in e u a te C J* O r» ■3 u o * i==a=== - . . .. v Skupina tifuznih bolezni. Celje................. Pplje (mesto) .... hruni................. Krško ................ Laško ................ Ljutomer ............. Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Novo mesto............ movenjgradec .... Omarje pri Jelšah^ Vsega 18 1 3 10 Griža. — Dysenteria. Litija Vsega 1 - - Škrlatinka, — Scarlatina. Celje.................. Celje (mesto) . . . . polnin Lendava . . Kranj.................. Kočevje................ Laško ................ Litija................. Ljubljana (srez) . . L ubljana (mesto) . Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Prevalje............... Vsega 24 5 7 Ošpice. — Morbilli. Otručičnu vročiva. — Seusia puerperalis. Lreiice ............... Kranj.................. Ljubljana (srez) . . Maribor levi breg . Vsega • I & 1 u- i-i-i 22 Kranj 2 -1 2|- — Vsega . . 2 -1 2 | — — II- Srez Ostali O _ >zz O V a-g z ° Ozdra veli | M S Ostanejo j v oskrbi ! Daviea. — Diphtcria et Croup. Brežice 4 — 1 — 3 Celje 3 1 3 1 — 1 Dolnja Lendava .... 1 3 1 2 Gornjigrad — 2 — — 2 Kamnik 6 2 1 — G Kranj 8 2 6 — 4 Kočevje 12 2 2 — 12 Krško 9 — 4 — 0 Litija 11 1 2 — 10 Logatec 1 2 — — 3 Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . 34 8 10 — 21 14 9 1 — 22 Maribor desni breg . . 2 4 1 — 5 Maribor levi breg . . . 3 3 1 — 6 Maribor (mesto) .... 3 3 2 — 4 Murska Sobota 4 2 — — G Novo mesto 1 — — 1 Prevalje — 2 — — 2 Ptuj 1 2 1 — 2 Radovljica 1 1 1 — 1 Šmarje pri Jelšah . . . 1 — 1 — — Vsega . . |118 Šen. — Erysipel 44 as. 44 i 117 Celje 1 1 — — o Celje (mesto) 1 — 1 — — Črnomelj 1 1 1 — 1 Kranj _i 1 - — 1 Krško 2 — 2 — Laško 1 — — — 1 Litija 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) . . . — 2 1 1 Ljutomer 1 — 1 — — Maribor levi breg . . . 1 1 1 — 1 Maribor (mesto) .... — 3 1 — Metlika — 1 — — 1 Prevalje 1 — — — 1 Radovljica 1 — 1 — — Slovenjgradec 1 — 1 — — Vsega 12 ! 10 10 12 Vnetje primševne slinavke. Parotitis epidemicu. Litija 15 - 1 15 — i _ Ptuj — 91 1 - 8 Ptuj (mesto) o 4| 2 - | 4 Vsega . . 17 13 | 18 -1 12 Kranj Hripa. — Grippe. I 21 12| Vsega . 2 I - I 2 I Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta. Črnomel j . . Ljutomer . . Slovenjgradec 2 1 Vsega . Ljubljana, dne 3. februarja 1934. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. VI. No. 4770/1. 383—3—1 Razpis. Na osnovi zakona o ur/.aivnem računovodstvu čl. 82. do 105. in oddelka B — pogodbe in nabave — *e razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, Špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin, kolikor posamezni zavedi katerih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji ali ne krijejo na drug način, v proračunskem letu 1934./35., to je za dobo od 1. aprila 1934. do 31. marca 1935. za naslednje zavode: 1. Splošna bolnica v Mariboru, 2. Javna bolnica v Celju, bolnica v Murski Soboti, bolnica v Slovenjgradcu, bolnica v ltrežicah, ženska bolnica v Novem 3. 4. o. G. m e- Javna Javna Javna Javna stu, 7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju, 8. Banovinska hiralnica v Vojniku, 9. Banovinsko zdravilišče na Golniku, 10. Gluhonemnica v Ljubljani, 11. Banovinski dečji dom v Ljubljani, ' 12. Banovinski dečji dom v Mariboru, 13. Zavod za slepo deco v Kočevju. Licitacija se bo vršila v petek, dne 9. marca 1934. ob 10. uri dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej. Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru bo skupna licitacija v upravni pisarni bolnic«, za gluhonemnico v Ljubljani in'banovinski dečji dom v Ljubljani pa bo skupna licitacija v pisarni gluhonemnice. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponuditi dobavo. Dobavna pogodba se more na vsake tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer se pa avtomatično podaljšh za nadaljnje tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo, interesentom uprave zavodov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljubljani, dne 13. februarja 1934. Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. ITT. No. 333/3. * 384 Gozdne sadike za pogozdovanje iz banovinskih gozdnih drevesnic. Banovinske gozdne drevesnice imajo namen, da vzgajajo gozdne sadike in jih oddajajo po nizkih cenah gozdnim posestnikom v Dravski banovini. Te drevesnice vodijo, oskrbujejo in nadzirajo gozdarski strokovnjaki občnih upravnih oblastev brezplačno. Take drevesnice so: v Bršljanu pri Novem mestu, v Celju, v Gradcu v metliškem srezu, v Kamniku, v Kočevju, v Logatcu, v Murski Soboti, v 'Ptuju, v Radečah v krškem srezu, v Radmirju v gornjegrajskem srezu, v Ratečah v radovljiškem srezu, v Stari Loki in v Šmartnem pri Litiji. Tarifne cene posameznim vrstam gozdnih sadik so naslednje: za tisoč komadov Din 3 letne semenske smreke ... 80 4 letne semenske smreke ... 90 5 letne semenske smreke . . . 100 4 letne presajene smreke ... 100 5 in 6 letne presajene smreke . 100 3 letne semenske duglazije . . 400 3 in 4 letne presajene duglazije 400 2 letni' semenski macesni . . . 120 3 letni semenski macesni . . . 120 2 letni semenski črni bori ... 60 2 letni semenski gozdni bori . . 70 3 letni Semenski gozdni bori . . 70 2 letni semenski gladki bori . . 120 1 letni semenski ameriški jesen 110 2 letni semenski ameriški jesen 150 1 letne semenske akacije . . . 100 2 letne semenske akacije . . „ 100 2 letne črne jelše....................120 1 letni domači kostanji .... 200 2 letni domači kostanji .... 200 2 letni Kristusov trn................120 1 letni domači orehi.............. 1000. 2 letni domači orehi............... 2000 1 in 2 letni črni orehi .... 1000 kanadski topoli, ukoreninjeni . 250 kanadski topoli, potaknjenci . . 70 vrbovi potaknjenci ..... 60 2 letni hrasti ....... 110 1 letni rdeči hrasti.................150 2 letni j>eli. javorji...............200 V tarifni ceni je strošek za dostavo do nakladalne postaje, kakor tudi strošek za navadno embalažo že vštet. Za boljšo embalažo ki je potrebna posebno tedaj, ako se sadike pošiljajo daleč, n. pr. v druge banovine, se embalaža zaračuni posebej in znaša do 20% izkupička za sadike. Zaloga sadik je v splošnem velika, vendar se goje nekatere vrste sadik le v manjšem številu. Zato je treba naročati sadike pravočasno, da bi bilo mogoče ustreči vsem naročnikom. Nokolkovana naročila po tarifni ceni naj naročnik naslovi na Svoje sresko načelstvo ali pa na šumarskega referenta. V naročilu naj navede vrsto, starost in število sadik. Prejel bo nato poštno-čekovno .položnico, s katero mora nakazati naročilu ustrezajoči znesek vnaprej. Naročila sprejemajo tudi posamezna županstva, kj jih morajo pravočasno predložiti na pristojno mesto. Sadike se pošiljajo t::li naročnikom Iz drugih banovin. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 13. februarja 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 10/33. 378 V imenu Njeg. Veličanstva kralja! Sresko sodišče v Marenbergu je po sodniku dr. Kejžarju Mirku po naredbi z dne 25. januarja 1934, s katero je bila odrejena ustna razprava o javni obtožbi zoper obdolžence Bruderniana Alojza, rejenega 6. septembra 1906, Rižnika Andreja, roj. 20. septembra 1899 in Blaznika Matijo, rojenega 24. februarja 1902, vse mesarske mojstre v Marenbergu, radi prekrška po Gl. 8./L zakona o pobijanju draginje, v navzočnosti v. d. t. tožilca Ariha Antona, prostih obdolžencev in notarja Menka rta Maksa kot branilca obd. Bruderniana po danes dognani ustni razpravi po predlogu tožilca, naj se obdolženci kaznujejo, in branilca, naj se obd. Bruderman oprosti, razsodilo tako: Obd. Bruderman Alojz, Rižnik Andrej in Blatnik Matija so krivi, da so v novembru 1933. v Marenbergu prodajali goveje meso po 10 Din kg, telečje pa po 12 do 16 Din, dasi so plačali za vole 4 Din, za krave in telice obd. Bruderman 3-50 Din, obd. Rižnik 3‘75, obd. Blaznik 3 Din za kg žive teže, za teleta obd. Bruderman 5‘50 Din, Rižnik 5 Din, Blaznik pa 6 Din za kg žive teže; obd. Bruderman razen tega, da je prodajal svinjsko meso po 14 do 16 Din leg, dasi je plačal za očiščeno svinjo 10 l)in za kilogram. S tem so zakrivili z ozirom na § 1. zakona z dne 31. decembra 1929., »Službene ne vi ne« z dne 15. januarja 1930., št. 10/111, prekršek po čl. 8./I. zak. o pobijanju draginje življenskih potrebščin ter se po čl. 8./III. cit. zakona obsodijo; Bruderman Alojz na 1 (en) dan zapora ter 500 Din (petsto) denarne kazni, ob neizterljivosti na nadaljnjih 10 dni zapora; Rižnik Andrej in Blaznik Matija pa vsak na en dan zapora in 50 Din denarne kazni, ob neizterljivosti na en nadaljnji dan zapora; po § 389 k. pr. r. vsi nerazdelno na povračilo stroškov kazen, postopka in vsak zase izvršitve kazni. Po 51. 19. cit. zakona se ima sodba cb:aviti v »Službenem listu« ob stroških obdolžencev. Sresko sodišče v Marenbergu, dne 6. februarja 1934. * P 525/33—12. 377 Oklic. Tožeča stranka: Kreditna zadruga za trgovino in obrt v Murski Soboti r. z. z o. z., ki jo zastopa dr. Šomen Ljudevit, odvetnik v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki 1. Bajzeku Francu, gostilničarju in posestniku; 2. Kerčmar Vilmi roj. Bajzek, posestnici in delavki; 3. Bajzeku Koloinanu, posestniku in delavcu; 4. nedol. Bajzeku Francu, posest- niku dn delavcu, in 5. nedol. Bajzek Marjeti, posestnici in delavki, slednjima dvema zastopanima po očetu in varuhu prvotožencu, vsem iz Martjancev št. 27, Prekmurje, radi 10.979 Din 72 p k opr-št. P 525/33—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določit na 12. aprila 1934. ob 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožencev Kerčmar Vilme in Bajzeka Kolomana neznano, se jima postavlja g. Bajzek Franc, go* stilničar in posestnik v Martjancih St. 27, za skrbnika, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler ne nastopita sama ali ne imenujeta pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II.. dno 11. februarja 1934. ' Og 3/34—2. 390 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Tomasino Franc, po«, v Grličah, r°J- 3. februarja 1883. v Grličah, pristojen v Pristavo srez Šmarje pri Jelšah, ,ie odšel pred 25 leti neznano kam z doma in ni od tega časa več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo svaka Žaberla Ivana, p°s-v Grličah št. 36, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pcgrešancu poroča sodišču. Tomasino Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. 9. 1934. bo sodišče na vnovično pr: šnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 15. februarja 1934. * Og 2/34—2. 382 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. T. Cankar Josip, rojen 31. dec. 1868 na Vrhniki, pristojen tjakaj, okraj Ljubljana okolica, samski, krojač, in- II. Cankar Franc, rojen 15. februarja 1873 na Vrhu in pristojen tjakaj, srez ljubljanska okolica, samski, krojač sin že od leta 1920 dalje neznanega bivališča, eden se je nahajal baje v Bosni, drugi pa v Parizu; zadnjih 14 let ni od njiju nobenega glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z.j se uvaja na prošnjo dr. Furlana Borisa, odvetniku v Ljubljana, kot skrbnika postopanjema proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv* da se o pogrešanih poroča sodišču. Cankar Josip in Franc, se pozivam* da se zglasita pri podpisanem sodišču ali drugače dasta kako vest o sebi. Po 1. marcu 1935 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o' proglasitv' mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V-> dno 10. februarja 1934. Og 5/34-3. 381 Amortizacija. Na prošnjo Kmetske posojilnice lju-b-okolice v Ljubljani se uvaja po-u pan je v svrho amortizacije sledečih oanostnih papirjev, ki jih je prosilec lie*6 .*®*ubil» ter se njih imetnik poziv-j, ’ ,oa uveljavi tekom 6 mesecev po n .|SU svoje pravice. Sicer bi se po „ tega roka proglasilo, da so vred-stai papirji brez moči. Uznamenilo vrednostnih papirjev: ranilna knjižica Mestne hranilnice . dbljanske v Ljubljani št. 166.091 na ^'^Keršmanc Drago z vlogo 3884 Din Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 13. februarja 1934. 1 1103/33—9. 392 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 1934. dopoldne t> p o 1 d e s e t 'i h bo pri podpisanem cdiš5u v sobi št. 1 dražba nepremični: zemljiška knjiga Gor. Orehovica, v|- St. 9. C«nilna vrednost: Din 10.635-10. Najmanjši ponudek: Din 7090-—. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, |e Priglasiti sodišču najpozneje pri dražbo e m naroku pred začetkom dražbe, Slt'er bi se ne mogle več uveljavljati ?!ede nepremičnine v škodo zdražitelja, k| je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klif, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča. Sresko sodišče Novo mesto, dne 31. januarja 1934. 1 2646/33-8. 388 Dražbeni oklic. Dne 2 1. marca 1934. dopoldne ^ desetih bo pri podpisanem so-'šfu v sobi št. 4 dražba nepremičnin: ^mljiška knjiga Zagrad, vl. št. 27. Cenilna vrednost: Din 7993-90,— Najmanjši ponudek: Din 5329-26. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j9 priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se ne mogle več uveljavljati jtjede nepremičnine v škodo zdražitelja, ** je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 31. januarja 1934. 6 1836/32—29. 389 Dražbeni oklic. Dne 21. marca 1 934. dopoldne devetih bo pri podpisanem so-jjjšču v sobi štev. 4 dražba nepremičen zemljiška knjiga Zagrad, vl. št. 252. Cenilna vrednost: Din 213.663-—. Najmanjši ponudek: Din 213.663-—. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, !e Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, Cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 31. januarja 1934. * E 232/31-45. 320 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Kmetskega hranil, in pos. doma v Ljubljani bo dne 22. marca 1934. dopoldne ob desetih pri tem sodišču, v sobi št. 6. na podstavi sodno odobrenih pogojev dražba nepremičnin: I. skupina: zemljiška knjiga Veliko Globoko, vl. št. 56 a) zemljišča — hiša — mlin in gosp. poslopja in pritikline itd.; zemljiška knjiga Zagradec, vlož. štev. 273 in 292 b) zemljišča; II. skupina: zemljiška knjiga Žužemberk, vl. št. 5 a) hiša s šupo in zemljišča, vlož. štev. 7 b) zemljišča (1 parcela). vlož. št. 536 c) zemljišča; III. skupina: zemljiška knjiga Žužemberk, vlož. štev. 6 zemljišča. Cenilna vrednost: k I. skupini: a) Din 343.550—, b) Din 13.100, skupaj Din 356.650; k II. skupini: a) 142.545-— dinarjev, b) Din 11.000-—. c) 6.500— dinarjev, skupaj Din 160.045-—; k III. skupini: Din 56.614-—. . Najmanjši ponudek: k I. skupini: a) Din 179.450-—, b) Din 8.732, skupaj Din 188.182-—; k II. skupini: a) Din 71.696—, b) 7.332—, c) 4.332—, skupaj Din 83.360-—; k III. skupini: 37.742— dinarjev. Vadij: k I. skupini: a) Din 34.355-—, b) Din 1.310-—; k II. skupini: a) Din 14.254— b) Din 1.100-—, c) Din 650—; k III. skupini: Din 5.661-—. K nepremičnini zemljiška knjiga Veliko Globoko, vlož. štev. 56. spadajo naslednje pritikline, ki so razvidne iz cenilnega zapisnika, v cenilni vrednosti Din 3.500—. Pod najmanjšim ponudkom se ne predaja. Sresko sodišče v Žužemberku. dne 16. januarja 1934. * IV. I. 1854/33-11. 402 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1934. dopoldne ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: 1. Sv. Lovrenc, vl. št. 66; 2. Sv. Lovrenc, vl. št. 142. Cenilna vrednost: ad 1. 140.518-40 dinarjev; ad 2. 166-50 dinarjev. Najmanjši ponudek: Din 140.684-90. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ,e priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 19. januarja 1934. I 969/32—18. 330 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velenje, vl. št. 495 in 108. Cenilna vrednost: Din 99.248-—. Najmanjši ponudek: Din 66.165-34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šoštanj, dne 18. januarja 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 398 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. februarja 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . 1.869,030.490-99 (+ 1,167.252-69) Devize, ki niJ so v podlogi 87,913.677-32 (+ 7,649.135-02) Kovani novec v niklju 299,309.796-— (-{-19,211.381-50) Posojila . . 1.972,940.384-38 (—60,016.859-30) Vrednostni papirji . . 11,766.000--, Prejšnji pred- jemi državi 1.717,108.964-76 (-j- 295.885-51) Začasni prod-jemi gl. drž. blagaini . 600,000.000-— Vrednosti re- zervn. fonda 63,503.047-10 (+ 2,008.818-95) Vrednosti ostalih fondov . . . 11,736.17^-75 (-j- 600-—) Nepremičnine ... . 155,021.980-94 (-)- 69.804-75) Razna aktiva 138.380.785'54 (-j- 2,147.847*71) 6.926,717.300-78 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 85,800.001-61 Ostali fondi 13,798.694-20 (-)- 2.926—) Novčanice v obtoku . . 4.179,843.945-— (—39,516.255-—) Obveze na pokaz . . 1.070,036.083-96 (+32,623.448-—) Obveze z rokom . . . 1.107,491.899-01 (—15.650.000-—) Razna pasiva 289.746.677'— (— 4,926.252-17) 6.926,717.800-78 Obtok in obveze . . . 5.249,880.028-96 Celotno kritje . . . 35‘60V0 Kritje v zlatu . . . 34-19°/,, Obrestna mera: po eskomptu...................................70^ po lombardu,,,,,,,, 8% II. No. 1429/1. 391 Adamič Ivan, prepoved zahajanje v krčmo. Razglas. S sodbo sreskega sodišča v Gornji Radgoni Kps 3/34 od 6. februarja 1934. je bil o Adamiču Ivanu, posestniku na Meteli h. št. 14, občina Slatiua-Radenoi, prepovedano zahajati v krčme do 6. februarja 1934. Vsakdo, ki bi imenovanemu vede postregel z cpojno pijačo, se kaznuje po § 268. k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 Din. Sresko načelstvo v Ljutomeru, dne 13. februarja 1934. ftt. 43. * Razpis. 394 Na podlagi člena 85. zakona o državnem računovodstvu razpisuje podpisana uprava najemno oddajo obratnih prostorov za dobo 2 let, in sicer: 1. zdraviliške brivnice in 2. zdraviliškega bazarja. Natančnejši najemni oddajni pogoji so interesentom na razpolago v pisarni zdraviliške uprave. Pravilno kol ko vane pismene ponudbe je vložiti najkesneje do 15. marca t. 1. pri upravi banov, zdravilišča Dobrna pri Celju. Uprava banov, zdravilišča Dobrna pri Celju, dne 16. februarja 1934. * 376 Razpis službe. Uprava občine Planina pri Sevnici, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje službo diplomirane babice s sedežem v trgu Planina, kjer je tudi sedež banovinskega zdravnika. Letna plača Din 36CO-— brez stanovanja. Prosilke naj se javijo do 15. marca 1934. Nastop službe dne 1. aprila 1934. Uprava občine Planina pri Sevnici, dne 14. februarja 1934. * Štev. 429/E-K. 401 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne razpisuje dobavo električnega instalacijskega materiala. Seznam materiala in dobavni pogoji se dobijo v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg 10/11. Ponudbe z vzorci je vposlati do 1. marca t. 1. v zaprtem ovoju z označbo: »Ponudba za električni material«. Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vključno vse odbitke. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 17. februarja 1934. * Razne objave 403 Vabilc na redni letni občni zbor, ki ga bo imela HRANILNICA V KRIŽEVCIH D. I)., dne 16. marca 1934 cb 9 uri v poslovnih prostorih Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar v Murski Soboti. Dnevni red; 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overovateljev zapisnika. 3. Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem letu. 4. Odobritev bilance za leto 1933. in podelitev absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu. # t 5. Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1933. 6. Slučajnosti. Na občnem zboru ima vsak delničar, ki je vpisan vsaj šest dni pred občnim zborom v družbeno temeljno knjigo delničarjev in ki položi svoje delnice do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banke d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po en glas, za vsakih nadaljnjih 10 delnic pa le po en glas. V Križevcih, dne 19. februarja 1934. UPRAVNI SVET. 393 Razid društev. V smislu sklepa izrednega kongresa Ujcdinjenega saveza železničarjev Jugoslavije z dne 3. decembra 1933. so se razšle naslednje podružnice Saveza: Bistrica-Boh. Jezero, Dravograd, Kranjska gora, Novo mesto. Ponikva, Slov. G radec. Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije Centrala Ljubljana. Ljubljana, dne 17. februarja 1934. & 332 2- Naznanilo in poziv upnikom. Prva jugoslovenska lesna industrija, družba z omejeno zavezo v Celju, se je z vpisom okrožnega sodišča v Celju z dne 27. julija 1932.. Firm. 266/32 Reg. C 1 62/27, razdražila in stopila v likvidacijo. Upniki družbe se s tem pozivajo, da prijavijo svoje mogoče zahtevke na zgo-rajšnjo družbo v likvidaciji gotovo do 15. aprila 1934. Za Prvo jug. 1. ind. d. z o. z. v Celju, v 1. likvidatorja: Dr. Armiu Gubo. Joseph Trinkler. 396 Objava. Izgubil sem šofersko legitimacijo n* ime: Adamič Avgust, št. 20/A, ter j° proglašam za neveljavno. Adamič Avgust s. r. 405—2—1 Objava. Izgubil sem uradno službeno legitimacijo, izdano od bivšega oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani dne 14. maja 1927., št. 2438, na ime: Golob Franc, podpreglednik finančne kontrole, sedaj v Marenbergu. Proglašam jo za neveljavno. Golob Franc s. r. •H 397 Objava. Izgubil sem originalna izprrevala o opravljenih izpitih na univerzi v Ljubljani: piavno-zgrdovinsko štev. zapis- nika 192, pravosodno št. zap. 208 in di žavorlovno št. zap. 221. Pr; g’ašam jih za neveljavna. Lenarčič Alojz s. r. * 404 Objava. Izgubil sem dijaško knjižico II. gimn. razr., izdano od ravnateljstva državne realne gimnazije : Kraljeviča Andreja v Ptuju« za L 1933./34., in jo s tem proglašam za neveljavno. V Ptuju, dne 11. februarja 1934. Miloš Eržen s. r., dijak II. razreda. * 400 Objava. Izgubil sem izpričevalo tehničnega oddelka univerze v Ljubljani iz predmeta: tehnična analiza plinov (vaje) na ime: Stojsavljevič Voin. Proglašam 2a za neveljavno. f ,Stojsavljevič Voin 9. r. * 395 Objava. Izgubil sem saobračajno knjižico moškega Licikla br. 2103/1933, Br. Reg. 15.605 glasečo se na ime: Toplak Ivan, kleparski pomočnik, Ložnica št. 17 P1'* Celju. Proglašam jo za neveljavno. Toplak Ivan 9. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar (toberl v Ljubljani. Tiska in zalaga IloUarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mlbalek s Ljubljani.