1 GEOGRAFSKI OBZORNIK PREBIVALSTVENI RAZVOJ V OBČINAH ŠENTJUR IN ŠMARJE MED LETOMA 1948 IN 1991 Anton Polšak UDK 314.14(497.12-12) "1948/1991 " PREBIVALSTVENI R.4ZVOJ V OBČINAH ŠENTJUR IN ŠMARJE MED LETOMA 1948 IN 1991 Anton Polšak, Podpeč 14, 63225 Planina, Slovenija Članek predstavlja nekatere značilnosti razvoja pre- bivalstva manj razvitih občin Šentjur in Šmarje ob novi državni meji s Hrvaško. Občini Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah spa- data med najmanj razviti občini v Sloveniji. Občina Šmarje je sedaj postala še obmejna občina, kar bo še dodatno vplivalo na njen razvoj. Gospodarski raz- voj obeh občin je za slovenskim povprečjem zaosta- jal ves čas po 2. svetovni vojni. Geografi so vzroke za nazadovanje teh dveh občin, še posebej pa za Kozjansko, ki obsega njihov južni del, iskali pred- vsem v odročni geografsko-prometni legi. V tem pogledu moramo izvzeti Voglajnsko-Rogaško podo- lje, po katerem poteka pomembna prometna poveza- va med Celjem, Rogaško Slatino in Rogatcem ter njeno povezavo na magistralo Maribor-Ptuj-Zagreb. Poleg tega pa se na to smer navezuje še povezava s Podravjeni (preko Poljčan in Haloz) in Kozjanskim ter Obsoteljem. Prav ta cestna povezava je vplivala tudi na gospodarski in s tem na prebivalstveni razvoj. Novo nastala državna meja med Slovenijo in Hrvaš- ko j e spet nov element, ki bo vplival na razvoj tega območja. Naj ob tem omenim samo dnevno migra- cijo delovne sile prek meje (npr. v Rogaško Slatino ali Rogatec). V obravnavanem obdobju se skoraj na celotnem območju pojavljajo značilne posledice depopulacije. Pokrajina se prebivalstveno prazni, predvsem mlado prebivalstvo se odsel juje, število prebivalcev v večini naselij upada, z deagrarizacijo in depopula- cijo s e j e veliko kmetij izpraznilo, prebivalstvo pa se stara. Z nekoliko zmanjšanim tempom se nada- ljuje tudi odhajanje prebivalstva v tujino. Nekdaj obdelane površine se zaraščajo, spreminja se način agrarnega izkoriščanja. Modernizacija kmetijstvaje bila vse do sedemdesetih let še zelo skromna. Nasta- lo je tudi nekaj industrijskih obratov, ki pa ne morejo UDC 314.14(497.12-12) "1948/1991" DEMOGRA PHICA LGRO WTH IN COMMUNITIES OF ŠENTJUR AND ŠMARJE FROM YEAR 1948 TO 1991 Anton Polšak, Podpeč 14, 63225 Planina, Slovenia The article presents some characteristics of population growth in two less developed communities of Šentjur and Šmarje near new border between Slovenia and Croatia. zaposliti vse delovne sile. Določen napredekje prišel v sedemdesetih letih. Odprlo s e j e nekaj novih industrijskih obratov in se razširili obstoječi, v občinah so zgradili nekaj novih šol in izboljšali infrastrukturo. Junija 1974 je Koz- jansko prizadel potres, k i j e povzročil precej škode, vendar pa so ugodni krediti, ki so sledili, pripomogli k obnovitvi prenekatere domačije. V osemdesetih letih so se v nekaterih krajevnih skupnostih oziroma naseljih nadaljevali izrazita depopulacija in vrsta negativnih procesov, vendar pa so se oblikovali tudi nekateri šibki lokalnih centri. Diferenciacija območja, ki se j e začela že v pet- desetih letih z ustanovitvijo novih občin, poteka ves čas. Šentjur in Šmarje sta pridobila predvsem zaradi vloge občinskih središč. Rogaška Slatina se razvija predvsem na osnovi steklarne in zdraviliškega turiz- ma. Kot posledica naštetih in še nekaterih drugih pojavov (politične usmeritve, politika do manj raz- vitih in demografsko ogroženih območij, krediti- ranje kmetijske proizvodnje itd.) s e j e na območju občin Šentjur in Šmarje oblikovalo več tipov demo- grafskih območij. Število prebivalcev smo obravnavali po naseljih in krajevnih skupnostih v obdobju 1953 do 1991. Popis iz leta 1971 pokaže, d a j e do takrat število prebivalcev v večini naselij padalo, nato pa v celem raslo. Slika 1 prikazuje razvoj prebivalstva med letoma 1953 in 1991 po naseljih. Na podlagi te karte je tež- ko določiti posamezna območja, kjer je število pre- bivalcev naraščalo ali se zmanjševalo, ker so majhna in nepovezana. Vseeno pa lahko izdvojimo območje rasti števila prebivalcev okrog Šentjurja, Dramelj 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Število prebivalcev v občini Šentjur pri Celju in občini Šmarje pri Jelšah po krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti 1948 1953 1961 1971 1981 1991 Blagovna 890 978 955 963 1053 1170 Dobje pri Planini 1483 1455 1230 1163 1160 1099 Dramlje 1845 1792 1704 1692 1696 1786 Gorica pri Slivnici 2081 2043 1904 1860 1938 1903 Kalobje 938 875 858 796 728 691 Loka pri Žusmu 1168 1130 918 804 804 816 Planina pri Sevnici 2060 2121 1887 1748 1799 1656 Ponikva pri Grobelnem 2282 2349 2355 2291 2271 2279 Prevorje 1071 1061 843 722 728 749 Šentjur-Center 3912 4167 4369 4906 3020 3622 Šentjur-okolica - - - - 3224 3546 Občina Šentjur 17730 17971 17023 16945 18421 19317 < Bistrica ob Sotli 2199 2206 1939 1743 1732 1589 Buče 827 785 715 607 503 505 Dobovec pri Rogatcu 783 796 769 738 659 637 Donačka gora 1096 1096 1048 1050 995 894 Kostrivnica 1547 1559 1508 1389 1311 1298 Kozje 1317 1382 1248 1234 1211 1167 Kristan Vrh 1054 1034 1005 953 979 1071 Lesično 1355 1434 1143 1069 1008 948 Mestinje 967 956 892 913 941 937 Osredek 177 169 141 125 102 92 Podčetrtek 1287 1248 1114 1064 1114 1137 Podsreda 1128 1110 930 851 755 694 Polje ob Sotli 881 816 718 606 507 479 Pristava pri Mestinju 1690 1707 1563 1439 1403 1250 Rogaška Slatina 5124 5383 5756 6348 7662 8433 Rogatec 1043 1206 1227 1294 1401 1476 Sladka Gora 817 834 723 669 611 687 Stojno selo 789 790 764 732 616 576 Šentvid pri Grobelnem 1379 1324 1254 1287 1283 1347 Šmarje pri Jelšah 3329 3263 3405 3577 3817 3865 Tinsko 414 355 323 273 252 255 Vinski Vrh pri Slivnici 1071 1046 952 884 830 843 Virštanj 786 750 630 526 514 488 Zagorje 561 541 442 415 371 350 Zibika 977 948 880 822 812 789 Občina Šmarje 32598 32738 31089 30608 31389 31807 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK in Grobelnega v šentjurski občini in območja okrog Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in Rogatca, ne- katerih krajev ob Sotli (Sv. Ema, Podčetrtek in Ples ob Sotli) ter Kozje, Ješovec in Vojsko na Koz- janskem v šmarski občini. Pregled krajevnih skup- nosti pokaže, da j e prebivalstvo naraščalo predvsem v krajevnih skupnostih Blagovna, Šentjur-center in Šentjur-okolica, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje, Mestinje, Rogaška Slatina in Rogatec, ki ležijo v Voglajnsko-Rogaškem podolju. Vsa ostala območja beležijo upad prebivalstva, od tega beleži večina KS na Kozjanskem upad prebivalstva nad 20 % (naj- več KS Osredek, ki ima eno samo naselje, za 46 % in KS Polje ob Sotli za 41 %). Če so se po rasti števila prebivalcev med letoma 1953 in 1991 dokaj jasno oblikovala območja kon- centracije in zmanjševanja prebivalstva, tega ne mo- remo trditi za obdobje med letoma 1971 in 1991. Razlika med Voglajnsko-Rogaškim podoljem, ki ga lahko v določenem smislu štejemo za območje kon- centracije prebivalstva, in južnim delom občin ni več tolikšna kot ob primerjavi podatkov iz let 1953 in 1991. Podrobna analiza pokaže, d a j e število prebivalcev v obdobju med letoma 1971 in 1991 naraščalo tudi v nekaterih naseljih, v katerih je do tedaj padalo, nasprotno pa se je v tem obdobju v nekaterih naseljih v Voglajnsko-Rogaškem podolju število prebivalcev precej zmanjšalo. Očitno se prebivalstvo koncentrira le v nekaj največjih naseljih na območju omenjenega podolja. Med letoma 1953 in 1971 s e j e število prebi- valcev v obeh občinah povečalo le v 4 krajevnih skupnostih, med letoma 1971 in 1991 pa v 15 od 36 KS. Toda ob primerjavi popisov 1953 in 1991 ugotovimo, da se j e število prebivalcev povečalo le v 7 KS. Občina Šmarje še danes ni dosegla povoj- nega števila prebivalcev, občina Šentjur pa ima da- nes okoli 1600 prebivalcev več kot takrat (ob popisu 1948). Leta 1948 sta obe občini imeli 50 328, leta 1953 50 709, leta 1961 48 112, leta 1971 47 553, leta 1981 49 810 in leta 1991 51 124 prebivalcev. Tudi ti podatki kažejo, da se j e število prebivalcev v celoti zadnjih 20 let večalo. V desetletju med letoma 1981 in 1991 je kljub naraščanju prebivalstva v obeh občinah število prebivalcev padalo še vedno v 181 naseljih, v 120 se j e povečevalo, v 7 je ostalo nespremenjeno, dve naselji pa so ukinili oziroma priključili k sosednjim. To pomeni, da se prebivalstvo koncentrira v nekaj večjih krajih. Predvsem velja to za kraje z nekaj industrije (Rogaška Slatina, Rogatec), za občinska središča (Šentjur, Šmarje), za središča krajevnih skupnosti (Ponikva, Dramlje, Planina, Gorica pri Slivnici, Mestinje, Rogatec, Kozje, Podčetrtek in Kristan Vrh) in še v nekaterih naseljih, ki pa so po številu prebivalcev še zelo majhni. Šentjur je imel npr. leta 1971 1331 prebivalcev, leta 1981 2082 pre- bivalcev, leta 1991 pa že 4546. To nedvomno govori o koncentraciji prebivalstva in razvoju naselja, toda treba je vedeti, da so poletu 1981 k Šentjurju priklju- čili (v celoti ali delno) naselja Bezovje, Črnolica, Podgrad, Podgorje, Nova vas in Hruševec. Podoben je primer Rogaške Slatine. Naselje je imelo po po- pisu 1971 1830 prebivalcev, leta 1981 že 4259 in leta 1991 4914 prebivalcev. Po letu 1971 so k Rogaš- ki Slatini priključili Ratansko vas, Ločendol in večino Tržišča. Zaključimo lahko, da sta občini Šentjur in Šmar- je tipična primera manj razvitih občin, kjer se je še- le v novejšem času začela razvijati industrija, deloma tudi terciarne dejavnosti in infrastruktura. Skladno s temi procesi s e j e razvijalo tudi prebivalstvo. Do leta 1971 je opazno zmanjševanje prebivalstva v ce- loti in izrazita depopulacija v bolj odročnih, pro- metno slabo povezanih in hribovitejših območjih, po letu 1971 pa je opazno povečanje števila prebi- valcev v celoti, oblikovanje nekaj centralnih krajev, ki imajo neko določeno populacijsko zaledje (kar se sklada tudi npr. s Christallerjevo teorijo centralnih krajev) in še vedno depopulacijo izrazito agrarnih območij s pomanjkljivo infrastruktiro. 1. Popisi prebivalstva 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991. Zavod R Slovenije za statistiko. 28