182 Effect of different types of warm-ups on repetition and quality of balance exercise Abstract The aim of the study was to investigate the effects of warm-up on balance. We compared the effects of static and dynamic stretch- ing exercises on performance in tandem standing with eyes closed. Before and after both warm-up exercises, the velocity of the centre of pressure (COP) was measured during the tandem stance with eyes closed (30 s). The reliability of the COP sway param- eters was calculated before and after the two warm-up exercises. The study included 16 participants, all active athletes (24 ± 4 years). They all performed two warm-up exercises: the first with static stretching and the second with dynamic stretching at least seven days apart in random order. The results showed that dynamic stretching reduced COP velocity. Static stretching, on the other hand, did not cause any changes in the variables studied. Therefore, the results suggest that dynamic warm-up before balance training is more appropriate than static warm-up. Keywords: balance, static stretching, dynamic stretching, COP sway, tandem stance. Izvleček Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali ogrevanje vpliva na ravnotežje. Ugotavljali smo, ka- kšne so razlike med statičnim in dinamičnim tipom ogrevanja pri vplivu na hitrost gi- banja prijemališča sile reakcije podlage (PSRP) med tandemsko stojo z zaprtimi očmi (30 sekund). Proučevali smo tudi ponovljivost izbranih spremenljivk pred ogrevanjem in po njem. V raziskavo je bilo vključenih 16 aktivnih športnikov (24 ± 4 leta). Izvajali so ogrevanje s statičnimi razteznimi vajami in ogrevanje z dinamičnimi razteznimi vajami. Odmor med ogrevanji je bil najmanj sedem dni, vrstni red ogrevanja pa je bil naključen. Rezultati so pokazali, da dinamično ogrevanje zmanjša hitrost gibanja PSRP med tandemsko stojo, medtem ko statično ogrevanje ni povzročilo sprememb v hitrosti gibanja PSRP. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je pred vadbo ravnotežja primerneje izvajati dinamično ogrevanje. Ključne besede: ravnotežje, dinamično ogrevanje, statično ogrevanje, prijemališče sile reakcije podlage, tandemska stoja. Katja Čop, Katja Tomažin, Petra Prevc Vpliv različnega ogrevanja na ponovljivost in kakovost ravnotežne naloge raziskovalna dejavnost 183 „ Uvod Ravnotežje človeku omogoča pokončno držo in gibanje ter je pomembna sposob- nost v marsikaterem športu ter tudi vsak- danjem življenju. Na sposobnost ohranja- nja ravnotežja vplivajo številni mehanizmi in dejavniki. Pomembnejša mehanizma sta (1) priliv iz senzornih sistemov (vidnega, vestibularnega in somatosenzoričnega) in (2) njihova integracija v osrednjem živčnem sistemu. Pomemben dejavnik je tudi stanje gibalnega sistema (mišični tonus, mišična moč in vzdržljivost). Na sposobnost ohra- njanja in vzpostavljanja ravnotežja vplivajo tudi gibalne izkušnje oz. razvitost nadzor- nega sistema za uravnavanje ravnotežja ter stanje živčno-mišičnega sistema, na katera lahko vplivamo tudi z vadbo. Vadba ravnotežja Vadba ravnotežja vključuje naloge, pri ka- terih je izzvano posameznikovo ravnotežje z namenom njegovega izboljšanja. Takšna vadba povzroči adaptacijo senzornih sis- temov (tj. vidnega, vestibularnega in so- matosenzoričnega) in gibalnega sistema. Težavnost in intenzivnost izvedbe posa- meznih nalog še vedno nista določeni. Po- gosto nalogo otežimo tako, da zmanjšamo podporno površino ali njeno stabilnost ali pa spreminjamo kvaliteto in količino sen- zornih prilivov, s čimer zmanjšamo pritok senzornih informacij v center za ravnotež- je. Primanjkljaj v kateremkoli senzoričnem sistemu povzroči spremembo v načinu procesiranja senzoričnih informacij in tudi v obliki gibalnega odziva, ki ohranja držo in ravnotežje (Rugelj, 2014). Ohranjanje drže in ravnotežja je kompleksna naloga, ki je odvisna od različnih dejavnikov, zato tudi vadba ravnotežnih nalog povzroči različ- ne adaptacije na nivoju živčno-mišičnega sistema. Funkcionalne adaptacije po vadbi ravnotežja Vadba ravnotežja ne pripomore samo k razvoju nadzornega sistema za upravljanje ravnotežja, temveč tudi izboljša največjo mišično silo (Heitkamp idr., 2001; Hirsch idr., 2003), predvsem poveča največji prirastek sile (Gruber in Gollhofer, 2004), izboljša pa tudi višino vertikalnega skoka (Heitkamp idr., 2001; Kean idr., 2006). Adaptacije živčnega sistema Vadba ravnotežja povzroči adaptacije na različnih ravneh centralnega živčnega sis- tema (CŽS). Adaptacije spinalnih mehanizmov Centralni živčni sistem se takoj odzove na zmanjšanje podporne površine ali spre- membe v senzornem prilivu. Na primer hoja po ozki gredi povzroči znižanje am- plitude refleksa H v primerjavi z njegovo amplitudo pri normalni hoji. Znižanje am- plitude refleksa H tako pokaže na plastič- nost spinalnih mehanizmov, ki se zgodi, ko je podporna površina zmanjšana. Do zmanjšanja amplitude refleksa H pa pride tudi, ko v mirni stoji odstranimo vidni priliv (zapremo oči) (Hoffman in Koceja, 1995). Povzamemo lahko, da večja zahtevnost ravnotežne naloge povzroči upad am- plitude refleksa H. Ravno obratno pa se zgodi, ko se zahtevnost ravnotežne naloge zmanjša. Dodaten senzorni priliv (dotik z roko) zmanjša zahtevnost ravnotežne na- loge, to pa privede do povečanja amplitu- de refleksa H. Raziskave so pokazale, da je adaptacija amplitude refleksa H pogojena z zahtevnostjo ravnotežne naloge in tudi trajanjem vadbe ravnotežja. Gruber idr. (2007) so pokazali, da se je pri baletnikih amplituda refleksa H znižala v mirovanju, kar nakazuje tudi na trajnost adaptacije spinalnih mehanizmov. Vendar pa večina študij kaže, da je znižanje amplitude refle- ksa H odvisno od vrste naloge oz. specifič- no glede na nalogo, ki jo izvajamo (Taube idr., 2008). Prednost zmanjšanja amplitude refleksa H je v preprečevanju nenadnih oscilacij v sklepu in/ali premiku motorične kontrole k višjim centrom centralnega živč- nega sistema (Kawaishi in Domen, 2015). Adaptacije supraspinalnih meha- nizmov Nadzorni sistem za uravnavanje ravnotežja poleg spinalnih zank vključuje tudi supra- spinalne zanke CŽS. Predvsem bazalni gan- gliji, mali možgani in možgansko deblo so nosilci pomembnih funkcij nadzornega sis- tema. Vadba ravnotežja prav tako povzroči akutne in kronične adaptacije na področju korteksa. Med stojo na nestabilni površini se kortikospinalna vzdražnost poveča (Sc- hubert idr., 1999) zaradi zmanjšanja intra- kortikalne inhibicije (Soto idr., 2006). Povzamemo lahko, da plastičnost CŽS omogoči akutne in kronične adaptacije nadzornega sistema za uravnavanje rav- notežja. Te adaptacije pa niso odvisne samo od zahtevnosti ravnotežne naloge, temveč tudi od stanja živčno-mišičnega sistema. Glede na to, da vadbo ravnotežja lahko izvajamo v uvodnem, glavnem ali zaključnem delu vadbene enote, bo stanje živčno-mišičnega sistema različno. Najpo- membnejši dejavnik, ki izboljša delovanje živčno-mišičnega sistema, je ogrevanje. Drugi najpomembnejši dejavnik, ki pa lahko poslabša delovanje živčno-mišične- ga sistema, je utrujanje. Vadbo ravnotežja najpogosteje izvajamo po ogrevanju, ki pa je lahko izvedeno na različne načine. Način izvedbe ogrevanja vpliva na stanje živčno- -mišičnega sistema takoj po njem in s tem na učinkovitost izvedbe gibalnih nalog. Ogrevanje Ogrevanje v telesu povzroči številne spre- membe, med pomembnejšimi je dvig temperature, to pa povzroči fiziološke spremembe v mišicah, kot so večji pretok krvi, večjo občutljivost živčnih receptorjev, hitrejše prevajanje akcijskih potencialov, manjšo viskoznost mišic, učinkovitejše iz- vajanje kemijskih procesov v mišici, odgo- vornih za obnovo ATP, ipd. (Coburn in Ma- lek, 2012). Vse to močno izboljša mišično učinkovitost. Ogrevanje je sestavljeno iz uvodne aerob- ne aktivnosti submaksimalne intenzivno- sti, temu pa navadno sledijo dinamične ali statične raztezne gimnastične vaje. V nadaljevanju dinamično ali statično ogre- vanje. Ogrevanje se zaključi s specifičnimi dinamičnimi ali statičnimi vajami, ki vpliva- jo na razteg in pripravo tistih mišičnih sku- pin, ki bodo med glavnim delom vadbene enote najbolj obremenjene. Izbor statičnih ali dinamičnih razteznih vaj je odvisen od namena in vrste gibanja, ki sledi v glavnem delu vadbene enote (Behm in Chaouachi, 2011). Za statično raztezanje je značilno, da miši- co raztegnemo do njenega maksimalnega razpona in razteg zadržimo 15–60 s. Ta- kšen način raztezanja naj bi pripomogel k izboljšanju gibljivosti posameznih sklepov, vendar pa so raziskave pokazale, da ni naj- bolj primerno za ogrevanje, saj ne vpliva na zmanjšanje poškodb ali izboljšanje izvedbe (Behm in Chaouachi, 2011). Uporaba tovr- stnega raztezanja se še vedno priporoča v zdravstvene namene, kjer želimo povečati razpon giba v določenem sklepu, ali pa za specifične športne aktivnosti, kjer je giblji- vost bistvenega pomena. Pri dinamičnem raztezanju gre za tekoče in kontrolirano gibanje telesnega segmenta od naravne pozicije do končnega položaja in nazaj. Gre za razteg mišice, kjer se mišič- ni pripoji oddaljujejo, vendar ne pridejo do maksimalnega razpona, ampak se ob ob- 184 čutku napetosti mišica sprosti, tako da se mišični pripoji zopet približujejo. Gibi se izvajajo v velikih amplitudah z veliko po- novitvami. Tovrsten način raztezanja po dolgotrajnejšem izvajanju vpliva na živčno- -mišični sistem, kar izboljša izvedbo gibal- ne naloge v glavnem delu vadbene eno- te. Dinamično raztezanje se uporablja pri ogrevanjih, ko se v glavnem delu pojavljajo aktivnosti z visoko intenzivnostjo, eksplo- zivni gibi, velike hitrosti, hitre spremembe smeri ipd. (Behm in Chaouachi, 2011). Znano je, da imata statično in dinamično ogrevanje različen vpliv na izvedbo gibal- nih aktivnosti in prilagoditev živčno-mišič- nega sistema. Veliko raziskav govori o tem, da statično raztezanje zmanjša učinkovitost živčno-mišičnega sistema, zniža največje breme iztegovalk nog, ki ga posameznik lahko dvigne (Bacurau idr., 2009), ter zniža izometrični, koncentrični in ekscentrični na- vor (Cramer idr. 2004). Med statičnim raztezanjem in po njem pride tudi do akutnih prilagoditev živčne- ga sistema. Statično raztezanje lahko pov- zroči manjšo sposobnost živčno-mišične aktivacije. Avela idr. (1999) so pokazali, da je eno uro po statičnem raztezanju najve- čje hoteno izometrično naprezanje upadlo za 23 %, amplituda elektromiografskega signala za 20 % in H-refleks za 44 %. Do zni- žanja refleksa H med izvajanjem statičnega raztezanja in po njem lahko pride zaradi zmanjšanja ekscitatornega priliva Ia na alfa motorični nevron, ki nastane zaradi manj- še frekvence proženja mišičnega vretena (Avela idr., 1999). Mišično vreteno je eden izmed pomembnejših proprioceptorjev, ki CŽS poročajo o spremembi in hitrosti spre- membe dolžine mišičnih vlaken. Njegova manjša odzivnost ima lahko za posledico slabše zaznavanje dolžine mišice oz. spre- memb dolžine mišice (tudi položaja telesa) in s tem slabše ravnotežje oz. nadzor ravno- težja med izvedbo različnih gibalnih nalog. Hkrati pa je statično raztezanje učinkovito sredstvo za povečanje razpona giba (Ban- dy idr., 1997). Pozitivni učinki statičnega ogrevanja vplivajo tudi na zmanjšanje po- škodb (Safran idr., 1989), hitrejši upad zaka- snele mišične bolečine (High idr., 1989) in izboljšanje izvedbe (Young in Behm, 2002). Na drugi strani dinamične raztezne vaje povečajo učinkovitost živčno-mišičnega sistema; poveča se koncentrični in ekscen- trični navor iztegovalk in upogibalk kolena (Sekir idr., 2009). Mehanizmi, prek katerih dinamično raztezanje vpliva na mišično delovanje, so povezani predvsem z dvi- gom temperature telesa in mišice, postakti- vacijsko potenciacijo ter večjo sposobnost mišične aktivacije zaradi večje vzdražnosti živčnega sistema (Fletcher in Jones, 2004). Glede na to, da statične in dinamične raz- tezne vaje povzročijo različne spremembe gibalnih nalog (višino skoka, največjo hote- no kontrakcijo itd.) in spremembe spinalnih mehanizmov (akutne prilagoditve amplitu- de refleksa H, vzdražnost alfa motoričnega nevrona, odzivnost mišičnega vretena), lahko pričakujemo, da bo njun vpliv na po- novljivost in kakovost izvedbe ravnotežne naloge različen. Zato želimo ugotoviti, ali različna zvrst ogrevanja povzroči razlike v ponovljivosti in kakovosti izvedbe ravnote- žne naloge. „ Metode Vzorec merjencev V raziskavo je bilo vključenih 16 zdravih športnikov in športnic (10 moških in 6 žen- sk), ki so bili gibalno aktivni vsaj trikrat na teden. Povprečna starost merjencev je bila 24 ± 4 leta, njihova povprečna višina je bila 174,8 ± 9 cm in povprečna telesna masa 69,1 ± 10 kg. Pred eksperimentom so bili seznanjeni z morebitnimi tveganji in po- tekom meritev. Prav tako so pred izvedbo podpisali informirano privolitev. Celoten eksperiment je bil izveden v skladu s Hel- sinško-Tokijsko deklaracijo. Potek eksperimenta Raziskava je bila izvedena v Kineziološkem laboratoriju Fakultete za šport. Merjenci so v laboratorij prišli dvakrat v razmiku 7 dni. Vrsta ogrevanja, ki so ga izvajali najprej, je bila naključno določena. Pred ogrevanjem in po njem so izvedli ravnotežno nalogo, in sicer tandemsko stojo z zaprtimi očmi, vztrajanje v položaju 30 sekund, odmor med ponovitvami je bil 2 minuti in pol. Petim uvodnim meritvam je sledilo ogre- vanje, ki je vključevalo 6 minut standardi- ziranega aerobnega ogrevanja ter statične ali dinamične raztezne vaje za iste mišične skupine. Statično ogrevanje Statično ogrevanje je bilo sestavljeno iz uvodne nizkointenzivne aerobne aktivnosti in sedmih statičnih razteznih vaj. Uvodna aktivnost je bila stopanje na 20 cm visoko klopco in je trajala 6 minut, frekvenca sto- panja je bila 0,5 Hz, intenzivnost stopanja je bila med 60 in 65 % rezerve srčnega utri- pa, vsako minuto so preiskovanci zamenjali nogo, s katero so stopali na klopco. Sledile so statične gimnastične vaje, ki so se izva- jale po vrstnem redu, kot je prikazano v Ta- beli 1. Vaje so se izvajale dvakrat za desni segment telesa in dvakrat za levi segment telesa. Vsaka ponovitev je trajala 30 sekund, sledilo je 30 sekund odmora. Dinamično ogrevanje Dinamično ogrevanje je bilo sestavljeno iz enake nizkointenzivne uvodne aerobne ak- tivnosti (6 min stopanja na klopco) in sed- mih dinamičnih razteznih vaj. Dinamične gimnastične vaje so se izvajale po vrstnem redu, kot je prikazano v Tabeli 2. Vaje so se izvajale v dveh serijah za desni segment in dveh serijah za levi segment telesa. Vsaka serija je bila sestavljena iz 10 ponovitev; te so se izvajale v tempu 1, 2, nazaj, zato je se- rija trajala 30 sekund. Sledilo je 30 sekund odmora pred naslednjo serijo. Ravnotežna naloga Gibanje PSRP med tandemsko stojo smo spremljali s tenziometrijsko ploščo dimen- zije 1200 x 600 x 100 mm in tipa 9287 (Ki- stler, Winterthur, Švica). Podatki so bili zajeti in analizirani s programom za zajemanje in analizo podatkov ARS (S2P , Ljubljana, Slove- nija). Merjenec se je brez obutve postavil na tenziometrijsko ploščo tako, da je imel desno nogo zadaj, levo spredaj, prsti desne noge in peta leve noge so se dotikali. Roke je imel prekrižane na prsih, oči so bile zapr- te. Pred ogrevanjem in po njem je izvedel 5 ponovitev z vmesnimi odmori, dolgimi 2,5 min. Za posamezno meritev smo izračunali: 1. Skupno hitrost gibanja PSRP pred ogre- vanjem in po obeh ogrevanjih (mm/s) 2. Hitrost gibanja PSRP v smeri naprej-na- zaj (AP – anterior-posterior) pred ogre- vanjem in po obeh ogrevanjih (mm/s) 3. Hitrost gibanja PSRP v smeri levo-desno (ML – medialno-lateralno), med in pred ogrevanjem ter po obeh ogrevanjih (mm/s) Za nadaljnjo obdelavo smo uporabili pov- prečne vrednosti izbranih spremenljivk vseh petih ponovitev pred ogrevanjem in po njem. Obdelava podatkov Za vse spremenljivke je bila izračunana osnovna statistika in preverjena normal- nost porazdelitve. Za ponovljivost merjene raziskovalna dejavnost 185 Tabela 1 Opis statičnih razteznih gimnastičnih vaj Raztezanje sukalk trupa Pri vaji raztezamo zunanjo poševno trebušno mišico (m.), premo trebušno m., ledveno multifidno m., široko hrbtno m., notranjo poševno trebušno m. in prečno trebušno m. Vaja se izvaja iz razkoračne stoje. Trup zasukamo v D/L smer, pri tem smo pozorni, da boki ostanejo v isti ravnini. Pri vaji si poma- gamo z rokami, tako da si nudimo oporo pri zadržanem gibu. Raztezanje upogibalk kolka Pri vaji raztezamo iliakalno m., veliko ledveno m., pektinealno m., premo stegensko m. in krojaško m. Vaja se izvaja iz kleka predkoračno z L/D nogo. Bok potisnemo naprej in navzdol, pri tem smo pozor- ni, da trup ostane vzravnan. Raztezanje primikalk kolka Pri vaji raztezamo dolgo adduktorno m., kratko adduktorno m., veliko adduktorno m. in sloko m. Vaja se izvaja iz leže, D/L noga odnožena in pokrčena, dlan na strani iztegnjene noge na kolku, druga roka na kolenu. Z roko potisnemo koleno proti tlom, pozorni smo, da z drugo roko zadržimo kolk. Raztezanje iztegovalk kolka Pri vaji raztezamo veliko zadnjično m., dolgo glavo dvoglave stegenske m., semimembranozno m., semitendinozno m. Vaja se izvaja iz seda na klopci, D/L noga iztegnjena, nasprotna noga pokrčena in sproščena, trup zravnan in roki prekrižani, dlani na ramenih. Sledi predklon, pri čemer ohranjamo raven hrbet. Raztezanje iztegovalk kolena Pri vaji raztezamo štiriglavo stegensko m. (premo stegensko m., stransko mogočno m., srednjo mo- gočno m. in vmesno mogočno m.). Vaja se izvaja iz stoje na D/L nogi, druga noga je pokrčena nazaj, z roko stojne noge se držimo v opori, z drugo roko držimo stopalo. Peto pokrčene noge potisnemo proti zadnjici, pozorni smo, da je koleno pokrčene noge vzporedno s kolenom iztegnjene noge. Raztezanje iztegovalk gležnja Pri vaji raztezamo veliko mečno m. in dvoglavo mečno m. Vaja se izvaja iz stoje na D/L nogi, druga noga je prednožena, stopalo je v dorzalnem upogibu z blazinicami uprto v steno, z rokami se držimo v opori. S potiskom bokov proti steni povečamo razteg. Raztezanje upogibalk gležnja Pri vaji raztezamo sprednjo golensko m., dolgo ekstenzorno m. palca in dolgo ekstenzorno m. prstov. Vaja se izvaja v razkoračni stoji, stojna noga je spredaj rahlo pokrčena, D/L noga je zanožena, stopalo je v plantarni fleksiji, nart je v stiku s tlemi, z rokami se držimo v opori. Zanoženo nogo pritisnemo proti tlom in jo potegnemo proti stojni nogi. 186 Tabela 2 Opis dinamičnih razteznih gimnastičnih vaj 1. Raztezanje sukalk trupa Pri vaji raztezamo zunanjo poševno trebušno mišico (m.), premo trebušno m., ledveno multifidno m., široko hrbtno m., notranjo poševno trebušno m. in prečno trebušno m. Vaja se izvaja iz razkoračne stoje, roki sta prekrižani, dlani na ramenih. Trup zasukamo v D/L smer do točke, ko še lahko ohranjamo boke v isti ravnini, nato sledi zasuk nazaj do začetnega položaja.. 2. Raztezanje upogibalk kolka Pri vaji raztezamo iliakalno m., veliko ledveno m., pektinealno m., premo stegensko m. in krojaško m. Vaja se izvaja iz stoje na eni nogi, z rokami se držimo za oporo. Z D/L nogo za- mahnemo nazaj do točke, ko še lahko ohranjamo vzravnan trup, nato nogo vrnemo v začetni položaj. 3. Raztezanje primikalk kolka Pri vaji raztezamo dolgo adduktorno m., kratko adduktorno m., veliko adduktorno m. in sloko m. Vaja se izvaja iz stoje na eni nogi, z rokami se držimo za oporo. Z D/L nogo zamahnemo v stran do točke, ko še lahko ohranjamo vzravnan trup, nato nogo vrnemo v začetni položaj. 4. Raztezanje iztegovalk kolka Pri vaji raztezamo veliko zadnjično m., dolgo glavo dvoglave stegenske m., semimembrano- zno m., semitendinozno m. Vaja se izvaja iz stoje na eni nogi, z rokami se držimo za oporo. Z D/L nogo zamahnemo naprej do točke, ko še lahko ohranjamo vzravnan trup, nato nogo vrnemo v začetni položaj. 5. Raztezanje iztegovalk kolena Pri vaji raztezamo štiriglavo stegensko m. (premo stegensko m., stransko mogočno m., srednjo mogočno m. in vmesno mogočno m.). Vaja se izvaja iz stoje na D/L nogi, druga noga je pokrčena nazaj, z roko stojne noge se držimo v opori, z drugo roko držimo stopalo. Peto pokrčene noge potisnemo proti zadnjici, pozorni smo, da je koleno pokrčene noge vzpore- dno s kolenom iztegnjene noge. 6. Raztezanje iztegovalk gležnja Pri vaji raztezamo veliko mečno m. in dvoglavo mečno m. Vaja se izvaja iz stoje na D/L nogi, druga noga je prednožena, stopalo sproščeno, z rokami se držimo v opori. Stopalo povleče- mo proti golenici do točke, da so prsti čim bližje golenici, nato stopalo znova sprostimo. 7. Raztezanje upogibalk gležnja Pri vaji raztezamo sprednjo golensko m., dolgo ekstenzorno m. palca in dolgo ekstenzorno m. prstov. Vaja se izvaja iz stoje na D/L nogi, druga noga je prednožena, stopalo sproščeno, z rokami se držimo v opori. Stopalo potisnemo proti tlom do točke, da so prsti čim bližje tlom, nato stopalo znova sprostimo. raziskovalna dejavnost 187 spremenljivke gibanja PSRP smo izračunali koeficient Cronbach alfa. Za ugotavljanje razlik v izbranih spremenljivkah je bila upo- rabljena analiza variance za ponavljajoče se meritve z dvema faktorjema (čas x ogre- vanje). V primeru značilne medsebojne in- terakcije smo uporabili Tukeyjev post-hoc test. Za vse uporabljene statistične teste je bila dvostranska meja statistične značilno- sti sprejeta pi 5-odstotni napaki alfa. Za ob- delavo podatkov smo uporabili statistični program Statistica 6.0 (StatSoft, Inc., Tulsa, ZDA). „ Rezultati Ponovljivost gibanja PSRP med tandemsko stojo po statičnem in dinamičnem ogrevanju V Tabeli 3 je predstavljena ponovljivost za posamezne spremenljivke, ki opisujejo gi- banje PSRP na podlago med tandemsko stojo. Vrednosti so predstavljene pred sta- tičnim oz. dinamičnim ogrevanjem in po njem. Ferligoj, Leskošek in Kogovšek (1995) defi- nirajo naslednje kriterije vrednosti koefici- enta alfa, in sicer α > 0,8 pomeni zgledno ponovljivost; 0,7 < α > 0,8 pomeni zelo dobro ponovljivost, 0,6 < α > 0,7 pomeni zmerno in < 0,60 pomeni komaj sprejemlji- vo ponovljivost. Pri vseh spremenljivkah hitrosti gibanja PSRP med tandemsko stojo smo pred sta- tičnim in dinamičnim ogrevanjem izmerili zgledno ponovljivost (0,812 < α > 0,911) (Tabela 1). Po obeh vrstah ogrevanja je ponovljivost izbranih spremenljivk ostala zmerna; po dinamičnem ogrevanju so vse spremenljivke hitrosti gibanja PSRP med tandemsko stojo dosegale višje vrednosti Cronbach alfa (0,892 < α > 0,919), enako velja za statično ogrevanje, z izjemo manj- še ponovljivosti pri skupni hitrosti gibanja PSRP v smeri AP (0,821 < α > 0,867). Primerjava gibanja PSRP po izvedbi statičnega in dinamič- nega ogrevanja Skupna hitrost gibanja PSRP na podlago med tandemsko stojo je bila pred izvedbo statičnega ogrevanja 67,15 mm/s, pred iz- vedbo dinamičnega pa 66,72 mm/s. Med njima ni bilo značilnih razlik (P > 0,05). Po statičnem ogrevanju je bila skupna hitrost gibanja PSRP 60,92 mm/s, po dinamičnem pa je ta vrednost znašala 55,84 mm/s. Med- tem ko statično ogrevanje ni povzročilo značilnega znižanja hitrosti gibanja PSRP , je dinamično ogrevanje značilno znižalo nje- govo hitrost (P < 0,05; Slika 1). Kljub temu pa ANOVA za ponavljajoče se meritve ni pokazala značilne interakcije časa in vrste ogrevanja na spremembo hitrosti PSRP (F 1,15 = 1,21; P > 0,05), kar pomeni, da spremem- be hitrosti PSRP niso bile različne. Hitrost gibanja PSRP v smeri AP (naprej- -nazaj) med tandemsko stojo je bila pred izvedbo statičnega ogrevanja 38,73 mm/s, pred izvedbo dinamičnega pa 37,57 mm/s. Med njima ni bilo značilnih razlik (P > 0,05). Po statičnem ogrevanju je bila skupna hi- trost gibanja PSRP v smeri AP 33,80 mm/s, po dinamičnem pa je ta vrednost znašala 30,67 mm/s. Medtem ko statično ogreva- nje ni povzročilo značilnega znižanja hi- trosti gibanja PSRP , je dinamično ogrevanje značilno znižalo njegovo hitrost v smeri Tabela 3 Koeficient Cronbach alfa za posamezne spremenljivke SPREMENLJIVKA STATIČNO OGREVANJE DINAMIČNO OGREVANJE PRED PO PRED PO Skupna hitrost gibanja PSRP na podlago 0,832 0,825 0,859 0,892 Hitrost gibanja PSRP na podlago v AP 0,843 0,821 0,812 0,896 Hitrost gibanja PSRP na podlago v ML 0,846 0,867 0,911 0,919 Opomba. PSRP – prijemališče sile reakcije podlage, AP – anterior-posterior pomeni v smeri naprej- -nazaj, ML – medialno-lateralno pomeni v smeri levo-desno. -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 Pred Po  Hitrost PSRP (%) Sta� čno ogrevanje Din amično ogrevanje * Slika 1. Sprememba skupne hitrosti gibanja PSRP po statičnem in dinamičnem ogrevanju Opomba. *P < 0,05. -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 Pred Po  P A i r e m s v P R S P t s o r t i H (%) Sta� čno ogrevanje din amično ogrevanje * Slika 2. Sprememba hitrosti gibanja PSRP na podlago v smeri AP po izvedbi statičnega in dinamič- nega ogrevanja Opomba. *P < 0,05. AP (P < 0,05; Slika 2). Vendar ni bilo značil- ne interakcije časa in vrste ogrevanja na spremembo gibanja PSRP v smeri AP (F 1,15 = 0,4; P > 0,05), kar pomeni, da spremembe v hitrosti gibanja PSRP v AP smeri niso bile različne. Hitrost gibanja PSPR v smeri levo-desno (ML) med tandemsko stojo je bila pred iz- vedbo statičnega ogrevanja 46,69 mm/s, pred izvedbo dinamičnega pa 47,41 mm/s. Med njima ni bilo značilnih razlik (P > 0,05). 188 Po statičnem ogrevanju je bila skupna hi- trost gibanja PSRP v smeri ML 43,75 mm/s, kar ne predstavlja statistično značilne spre- membe glede na začetno stanje. Po dina- mičnem ogrevanju pa se je hitrost gibanja PSPR v smeri ML zmanjšala na 40,36 mm/s (p < 0,05) (Slika 3). Vendar ANOVA za pona- vljajoče se meritve ni pokazala interakcije časa in vrste ogrevanja na spremembo hi- trosti gibanja PSRP v smeri ML (F 1,15 = 2,58; P > 0,05), kar pomeni, da spremembe gibanja PSRP v smeri ML niso bile različne. Povzetek sprememb PSRP je prikazan v Tabeli 4. Dinamično ogrevanje je znižalo hitrost gibanja PSRP ter zmanjšalo njegovo povprečno amplitudo, medtem ko statično ogrevanje ni povzročilo sprememb. statičnim in dinamičnim ogrevanjem kaže- jo zgledno ponovljivost (α > 0,812). Pono- vljivost ostane zgledna tudi po obeh vrstah ogrevanja (α > 0,821). Rezultati so pokazali, da se skupna hitrost PSRP , hitrost PSRP v smeri AP in hitrost PSRP v smeri ML med tandemsko stojo po sta- tičnem ogrevanju ni značilno spremenila, medtem ko so se vsi spremljani parametri hitrosti PSRP po dinamičnem ogrevanju značilno znižali. Kljub temu, da je dinamič- no ogrevanje značilno izboljšalo rezultate ravnotežja pri tandemski stoji, pa ANOVA za ponavljajoče se meritve ni pokazala značilne interakcije med faktorjema čas in ogrevanje, kar pomeni, da spremembe hitrosti gibanja PSRP med tandemsko sto- pomembno tudi pri vzpostavljanju ravno- težja, saj zahteva hitre prilagoditve in velik prirastek sile. Dinamično ogrevanje ob zadostni dolžini in intenzivnosti ima boljše učinke na po- znejšo izvedbo gibanja zaradi višje telesne in mišične temperature ter boljšega delo- vanja živčno-mišičnega sistema (Fletcher in Jones, 2014). Višja temperatura vpliva na delovanje encimov, s čimer se hitrost kemijskih reakcij poveča. Posledično se zvi- ša postaktivacijska potenciacija in poveča vzdraženost alfa motoričnih nevronov, kar omogoča večji prirastek sile. Postaktivacij- ska potenciacija omogoča večjo silo posa- meznega prečnega mostička, poveča pa se tudi koncentracija Ca 2+ v sarkomeri, kar omogoča razvoj večje sile. Čeprav so nekatere raziskave pokazale ne- gativne učinke statičnega raztezanja na iz- vedbo gibanja (Behm in Chaouachi, 2011), pa takšnega vpliva na ravnotežje nismo za- znali, saj je bila izvedba ravnotežne naloge pred ogrevanjem enaka kot po njem. Behm in Chaouachi (2011) navajata, da bi moralo biti optimalno ogrevanje sesta- vljeno iz uvodne submaksimalne aerobne aktivnosti, ki ji sledi dinamično raztezanje z velikimi amplitudami gibov. Vsako ogreva- nje naj bi se zaključilo s specifično dinamič- no aktivnostjo (prilagojeno vrsti gibanja, ki sledi v glavnem delu), pri čemer se vključu- jejo mišične skupine, ki jih bo športnik med svojim gibanjem najbolj obremenjeval. Avtorja ločita izraza dinamično raztezanje in dinamična aktivnost. Prvo vključuje raz- tezne gimnastične vaje, s katerimi mišico raztegnemo, druga pa je sestavljena iz raz- ličnih gibalnih nalog, prilagojenih specifični športni aktivnosti. Statično ogrevanje povzroči inhibicijo skoka, največje moči in eksplozivne moči (Behm in Chaouachi, 2011), torej lahko ne- gativno vpliva na izvedbo gibanja, za kate- ro je značilna velika hitrost in visoka eksplo- zivnost. Eksplozivne kontrakcije (tj. hiter prirastek sile) so pomembne tudi z vidika ohranjanja ravnotežja. Negativen vpliv na izvedbo gibanja pa je odvisen tudi od tra- janja statičnega ogrevanja. Behm in Chaou- achi (201 1) navajata, da ima daljše vztrajanje pri statičnem ogrevanju (več kot 90 sekund na isti mišični segment) za posledico slabšo poznejšo izvedbo gibanja, medtem ko kraj- še (manj kot 90 sekund na isti mišični se- gment) vztrajanje pri statičnem ogrevanju nima vpliva na končno izvedbo gibanja. Pomembna je tudi intenzivnost statičnega -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 Pred Po  L M i r e m s v P S R P t s o r t i H (%) Sta� čno ogrevanje Din amično ogrevanje * Slika 3. Sprememba hitrosti gibanja PSRP v smeri ML po izvedbi statičnega in dinamičnega ogre- vanja Opomba. *P < 0,05. Tabela 4 Spremembe posameznih spremenljivk gibanja PSRP SPREMENLJIVKA STATIČNO OGREVANJE DINAMIČNO OGREVANJE čas × ogrevanje Skupna hitrost gibanja PSRP N. S. –14 %* N. S. Hitrost gibanja PSRP v AP N. S. –16 %* N. S. Hitrost gibanja PSRP v ML N. S. –13 %* N. S. Opomba. PSRP – prijemališče sile reakcije podlage, AP – gibanje v smeri naprej-nazaj, ML – gibanje v smeri levo-desno (N. S. – sprememba ni statistično značilna, *P < 0,05). „ Razprava Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so razlike med statično in dinamično vrsto ogrevanja pri vplivu na hitrost gibanja pri- jemališča sile reakcije podlage (PSRP) med ravnotežno nalogo tandemska stoja z zapr- timi očmi. Proučevali smo tudi ponovljivost izbranih spremenljivk pred ogrevanjem in po njem. Opažamo, da vse spremenljivke hitrosti gibanja PSRP med tandemsko stojo pred jo po statičnem in dinamičnem ogrevanju niso bile statistično značilne. O različnih učinkih statičnega in dinamič- nega ogrevanja na izvedbo gibalnih nalog poročata tudi Behm in Chaouachi (2011). Avtorja na podlagi pregleda raziskav ugo- tavljata, da je neposredno pred aktivnostjo dinamično raztezanje bolj učinkovito kot statično raztezanje. Razloge za to lahko pripišemo prirastku sile oz. hitri moči, na katera dinamika vpliva pozitivno. To pa je raziskovalna dejavnost 189 raztega, pri kateri avtorja navajata, da ma- ksimalno raztezanje (do točke neugodja in čez) povzroči večje neugodne vplive na izvedbo gibanja. Kljub navedenim negativnim učinkom pa s statičnim ogrevanjem vplivamo na razvoj večje gibljivosti posameznika, zato ta vrsta raztezanja iz športa ni izključena (Behm in Chaouachi, 2011). Poleg povsem zdra- vstvenih učinkov večje gibljivosti sklepov je ta pri nekaterih športih ključni dejavnik uspešne izvedbe. Avtorja sta mnenja, da bi morali zato statično raztezanje v svojo vad- bo vključiti vsi športniki, vendar ne kot del ogrevanja pred izvajanjem glavne aktivno- sti, temveč kot samostojno vadbeno enoto. Nekateri trenirani športniki so manj dovze- tni za učinke raztezanja (Behm in Chaou- achi, 2011), to velja predvsem za tiste bolj gibljive, ki se hitreje prilagodijo na spre- membe, ki jih povzroča raztezanje. V naši raziskavi so sodelovali športniki, kar pome- ni, da bi pri nešportni populaciji lahko do- bili drugačne rezultate, saj bi bili odzivi na razteg večji. Na rezultate bi lahko vplivala težavnost ravnotežne naloge. Prav tako se težavnost občutno poveča z odvzemom vida, zato so imeli nekateri merjenci teža- ve ravnotežje ohranjati celotnih 30 sekund, kolikor je trajala meritev. Med meritvami se je pokazalo, da bi lahko bil odmor med posamezno meritvijo daljši od 2,5 minute, kakor je predvidel protokol meritev. Vpliv odmora bi lahko pripeljal do drugačnih rezultatov, saj bi se v daljšem času center za ravnotežje sprostil in tako z naslednjo meritvijo lažje ohranjal središče pritiska. Z daljšanjem odmora pa bi se podaljšala celotna meritev, ki je sicer trajala 60 min. Za merjence je že to zahtevalo veliko kon- centracije, kar je tudi vplivalo predvsem na meritve po ogrevanju. „ Zaključek Vadba ravnotežja ima ključno vlogo v špor- tu in rehabilitaciji. Pred vsako vadbo se je treba primerno ogreti, zato smo želeli v raz- iskavi ugotoviti, ali ogrevanje vpliva na vad- bo ravnotežja. Cilj je bil ugotoviti, kakšne so razlike v izvedbi ravnotežne naloge po dveh vrstah ogrevanja, statičnem in dina- mičnem. Oba tipa ogrevanja sta vključevala dinamično aerobno aktivnost ter statične ali dinamične raztezne vaje za enake mi- šične skupine, ki so bile obremenjene med ravnotežno nalogo. Statično ogrevanje ni povzročilo značilnega znižanja skupne hi- trosti gibanja PSRP med tandemsko stojo, medtem ko je dinamično ogrevanje sku- pno hitrost gibanja PSRP značilno znižalo. Vendar razlike v spremembah ravnotežja po različnih ogrevanjih niso bile tako velike, da bi jih zaznali tudi z ANOVO za ponavlja- joče se meritve (ni bilo značilne interakcije med faktorjema čas in vrsta ogrevanja). Po- dobne rezultate smo dobili tudi za hitrost gibanja PSRP v smeri AP in ML. Na podlagi rezultatov lahko sklenemo, da dinamično ogrevanje izboljša izvedbo tandemske sto- je, medtem ko statično ogrevanje na njeno izvedbo ne vpliva. „ Literatura 1. Avela, J., Kyröläinen, H. in Komi, P. V. (1999). Altered reflex sensitivity after repeated and prolonged passive muscle stretching. Journal of applied Physiology, 86(4), 1283– 1291. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/10194214# 2. Bacurau, R. F., Monteiro, G. A., Ugrinowi- tsch, C., Tricoli, V., Cabral, L. F. in Aoki, M. S. (2009). Acute effect of a ballistic and a static stretching exercise bout on flexi- bility and maximal strength. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 23(1), 304–308. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pu- bmed/19057408 3. Bandy, W. D., Irion, J. M. in Briggler, M. (1997). The effect of time and frequency of static stretching on flexibility of the hamstring muscles. Physical therapy, 77(10), 1090– 1096. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/9327823 4. Behm, D. G. in Chaouachi, A. (2011). A revi- ew of the acute effects of static and dyna- mic stretching on performance. European journal of applied Physiology, 111(11), 2633– 2651. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/21373870 5. Coburn, W. J. in Malek, H. M. (2012). NSCA’s essentials of personal training. US: National Strength and Conditioning Association. 6. Cramer, J. T., Housh, T. J., Johnson, G. O., Miller, J. M., Coburn, J. W. in Beck, T. W. (2004). Acute effects of static stretching on peak torque in women. Journal of strength and conditioning research / National Strength & Conditioning Association, 18(2), 236–241. http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/15142021 7. Ferligoj, A., Leskovšek, K. in Kogovšek, T. (1995). Zanesljivost in veljavnost merjenja. Lju- bljana: Fakulteta za družbene vede. 8. Fletcher, I. M. in Jones, B. (2004). The effect of different warm-up stretch protocols on 20 meter sprint performance in trained rugby union players. Journal of strength and condi- tioning research, 18(4), 885–888. http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15574098 9. Gruber, M. in Gollhofer, A. (2004). Impact of sensorimotor training on the rate of force development and neural activation. Euro- pean journal of applied physiology, 92(1-2), 98–105. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/15024669 10. Gruber, M., Taube, W., Gollhofer, A., Beck, S., Amtage, F. in Schubert, M. (2007). Training- -specific adaptations of H- and stretch re- flexes in human soleus muscle. Journal of motor behavior, 39(1), 68–78. http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17251172 11. Heitkamp, H. C., Horstmann, T., Mayer, F., Weller, J. in Dickhuth, H. H. (2001). Gain in strength and muscular balance after balance training. International journal of sports medici- ne, 22(4), 285–290. http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pubmed/11414672# 12. High, D. M., Howley, E. T. in Franks, B. D. (1989). The effects of static stretching and warm-up on prevention of delayed-onset muscle so- reness. Research quarterly for exercise and sport, 60(4), 357–361. http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/2489863 13. Hirsch, M. A., Toole, T., Maitland, C. G. in Rider, R. A. (2003). The effects of balance training and high-intensity resistance training on persons with idiopathic Parkinson’s disease. Archives of physical medicine and rehabilita- tion, 84(8), 1109–1117. http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/12917847 14. Hoffman, M. A. in Koceja, D. M. (1995). The effects of vision and task complexity on Hoffmann reflex gain. Brain research. 700(1- 2), 303–307. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/8624727 15. Kawaishi, Y. in Domen, K. (2015). The re- lationship between dynamic balancing ability and posture-related modulation of the soleus H-reflex. Journal of Electromyo- graphy and Kinesiology, 26, 120–124. http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=H- -reflex+2016+domen+k 16. Kean, C. O., Behm, D. G. in Young, W. B. (2006). Fixed foot balance training increases rectus femoris activation during landing and jump height in recreationally active women. Journal of sports science & medicine, 5(1), 138–148. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pu- bmed/24198691 17. Rugelj, D. (2014). Uravnavanje drže, ravnotežja in hotenega gibanja. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta. 18. Safran, M., Seaber, A. in Garrett, W. (1989). Warm-up and muscular injury prevention: an update. Sports medicine, 8(4), 239–249. http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2692118 19. Schubert, M., Curt, A., Colombo, G., Berger, W. in Dietz, V. (1999). Voluntary control of human gait: conditioning of magnetical- ly evoked motor responses in a precision stepping task. Experimental brain research, 190 126(4), 583–588. http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pubmed/10422722 20. Sekir, U., Arabaci, R., Akova, B. in Kadagan, S. M. (2010). Acute effects of static and dyna- mic stretching on leg flexor and extensor isokinetic strength in elite women athle- tes. Scandinavian Journal of Medicine & Sci- ence in Sports, 20(2), 268–281. https://pub- med.ncbi.nlm.nih.gov/19486475/ 21. Soto, O., Valls-Sole, J., Shanahan, P. in Rothwell, J. (2006). Reduction of intracortical inhibition in soleus muscle during postural activity. Journal of neurophysiology, 96(4), 1711–1717. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pu- bmed/16790603 22. Taube, W., Gruber, M. in Gollhofer, A. (2008). Spinal and supraspinal adaptations associ- ated with balance training and their func- tional relevance. Acta physiologica, 193(2), 101–116. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/18346210 23. Young, W. in Behm, D. (2002). Should sta- tic stretching be used during a warm- -up for strength and power activities? Strength and Conditioning Journal, 24(6), 33–37. https://www.researchgate.net/pu- blication/229071265_Should_Static_Stret- ching_Be_Used_During_a_Warm-Up_for_ Strength_and_Power_Activities Katja Čop, mag. prof. šp. vzg. Waldorfska šola Ljubljana Streliška 12, 1000 Ljubljana katja.cop@waldorf.si