Slovenci v tujini                 ,
Letošnje počitnice ste imeli marsikje nenavaden obisk strička ali tetke iz Amerike. Po dolgib. letih je obiskalo svojo staro domovino večje število naših rojakov izseljencev, ki jim domovina ni mogla dati v prejšnjih letih dovolj kruha in so ga šli iskat v daljne prekmorske dežele. Privedlo jih. je k nam nevzdržno hrepenenje, da bi videli zopet kraje svoje mladosti, brate in sestre, starše in druge domače.
Človek začuti šele v tujini, kaj mu je domovina. Čeravno se mu morda na tujem gpdi bolje kot se mu je doma, si vendar vsak še želi pogledati domov. Pravijo tudi, da goji slehernik tiho željo v srcu, da bi preživel v miru večer svojega življenja v domačem kraju.
Ni ga naroda, ki bi bil tako razkropljen po svetu, kot je ravno naš. Slovencev nas je okrog dva milijona in pol. Od teh prebiva strnjeno v Sloveniji le 1 milijon 200 tisoč. V Italiji jih je ostalo okrog 600 tisoč, a takoj za temi pridejo po številu naši izseljenci v Združenih državah Severne Amerike (USA). Teh je z všteto mladino slovenskega pokolenja okrog 300 tisoč.
Ker je to naša največja in najvažnejša naselbina, bomo skušali v pri-hodnjih. številkab. našega lista opisati razne zanimivosti iz življenja našib rojakov onstran oceana. Za danes naj zadostuje samo nekaj podatkov o začetkib izseljevanja v Ameriko.
Mnogi predeli naše Slovenije so tako revni, da kljub skromnosti in pridnosti prebivalstva ne morejo preživljati vseh ljudi. Tako ozemlje je n. pr. naša Bela Krajina. Zato imamo prav od tu primeroma največ izse-Ijencev. Prvi so odšli iskat sreče v novi svet že skoraj pred sto leti. Zanimivo je, da je bil večji del zemlje, na kateri stoji danes drugo naj-večje ameriško mesto Chicago (Čikago), last našega človeka, Belokranjca Janeza Goršeta. Ta je prišel tja že okrog leta 1840. V domovini je krošnjaril in prehodil s svojim košem pol Evrope. Na teh potovanjih je mnogo čul o novem svetu ter se s svojimi prihranki okrog 1. 1840 napotil na nerodni jadrnici za srečo v obljubljeno deželo. Tudi tu je krošnjaril in se ustavil
daleč na zapadu, kjer je bilo že nekaj Evropejcev pomešanili med Indijanci. Naš Gorše se je tukaj poročil z bogato hčerjo nekega indijanskega po-glavarja. Odšla sta v majhen kraj Chicago, ki je takrat štel komaj pet tisoč Ijudi. Danes jih ima nad tri milijone. Tu je prav poceni nakupil mnogo sveta in ga pozneje prodajal z velikanskimi dobički. Kupoval je tudi hiše in bil kmalu gospodar velikega dela mesta. Nakopičil si je ogromno pre-moženje. Postal je prvi naš milijonar v Ameriki, in sicer dolarski. A bil je velik skopuh ter živel samotarsko samo za denar. Nikomur ni zaupal in tudi družil se ni z rojaki, ki so se kmalu za njim naselili v tamkajšnji okolici. Umrl je zapuščen 1. 1891. in zapustil dvema sinovoma ogromno premoženje.
Take vesti so gotovo vzpodbujale naše ljudi, da so se začeli trumoma izseljevati. In ravno okrog Chicaga se je kmalu po 1. 1840. nabralo mnogo Belokranjcev.
Vendar se je glavni val naseljevanja v Ameriko in v druge kraje pojavil mnogo pozneje. Po svetovni vojni pa, je Amerika skoraj popolnoma ustavila naseljevanje. Zdaj so se naši Ijudje začeli obračati drugam. Imamo že močne naselbine v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandiji in v raznih državah izven Evrope.