zhaja rasen nedelj In prašnikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo, nefranldrana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za Ust so poštnine proste. =====
n
Glasilo Jugoslovanske sodalno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7’50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popast
S tov* 21,
V Ljubljani, petek cine 25. januarja 1918.
mMmmKMmmmmmmmmmmmmmmmmMnmMmmmMBBMsmaMmmmfiMSGsmj&zii gamnim umirmmn
Leto II.
Dr. Adler o stavki.
Na torkovi seji poslanske zbornice je govoril »drug <ir. Adler o stavki in 'izvajal:
Popolnoma umevno je, da se kaže v tem času, ki je šele prvo poglavje daljše
dobe nepreglednih preobratov precejšnje razburjenje tudi v tej dvorani. Mi Vsa •obsojamo izgrede vojne pri nas in izven nas. Nikakor ne edobrujemo dogodkov, kd so v zvezi z okupacijo Poljske, Nasprotno! Zgražamo še nad njimi. Kljub temu sem zelo zadovoljen in gotovo je zadovoljena tudi večina izmed nas s tem, da ni Poljska več pozorišče ruskih zločestih dejanj.
ilaberimann: Pruskih!
Dr. A d 1 e r: Ti so umljivi. Počakajte, da pride mir, potem prenehajo! Ne prihaja mi'na misel, da bi zagovarjal le z eno besedo ali da bi opravičeval stvari, ki so se zgodile v vsej vojni, ne le na severu, temveč tudi na jugu, ali da bi branil prevzetnost soildateske. Tudi besede, izgovorjene pri posvetovalni mizi v Brestu Litovskem z vojaško kretnjo, smatramo za motenje miru in zelo obžalujemo, da ni imel noben avstrijski državnik toliko prisotnosti duha, da bi takoj oslabil'te besede.
R e i z e s: To se lehko še danes zgodi!
Dr. Adler: Prosim, oskrbite to Vi! (Veselost.) Prav obžalujemo, da se to ni zgodilo takoj in na onem mestu. Toda ko je postal poslanec Klofač tako izredno oster in je 'izjavil, da to ni ton, s kakršnim se sklepajo pogodbe, kompromisi in mir — popolnoma prav ima s to ugotovitvijo —tedaj sem si mislil, da naj bi se zavedali gospodje tega tudi pri pogajanjih, ki so potrebna pri nas in da bi včasih ubrali take tone, ki so po njihovih besedah najbolj primerni, da se sklene mir. (Pritrjevanja) Vedno ni tako, ne pri Nemcih, ne pri Slovanih. Metoda generala Moffmanna ni prava, a tudi civiliste imamo, 'ki rožljajo s sabljo. Samo mir, ta splošna želja vseh narodov, napravi lehko temu konec. Prej tudi ne nastopi tako stanje živcev, da bi se lehko razumno govorilo. Imamo
veliko gibanje
v lastni deželi, na katero nismo bili pripravljeni v tem zniisiu, da nastopi ravno sedaj. Toda roko na srce, ali se niste vsi čudili, da ni prišlo to gibanje že davno prej ? Ali nismo občudovali vsi železno disciplino, potrpežljivost delavstva, ki se je tako dolgo premagovalo? V časopisju či-tarno na eni strani, da se je uklonila vlada diktatu socialnih demokratov, a na drugi strani: 'kaj hočejo smešni socialni demokratje? Oni so vendar prevarani, prav ničesar niso dosegli. In čc le mogoče, v enih in istih listih oboje na isti strani. Eno kakor drugo je demagogična laž in potvara. Stvar je enostavno ta, da je gibanje ljudstva, ki je bilo latentno, bilo masam v krvi, da je .to gibanje v razmerah popolnoma utemeljeno, da je končno izbruhnilo in da smo se mi, ki smo poklicani, da izčrpamo iz vsakega gibanja to, kar je mogoče doseči v vsakem momentu, pogajali z vlado o tem, katere posledice se lehko črpajo iz tega gibanja danes, sedaj, za naš bodoči državni i.n socialni ustroj. Kar se godi sedaj, to nikakor
ni konec razvoja v Avstriji.
Kdor je menil, da izide Avstrija iz vojne takšna, kakršna je vstopila vanjo, ,ta se je motil in dvakrat zmotil vsied dejstva ruske revolucije, ker narodi Avstrije niso voljni prenašati sramote, da žive v najbolj nazadnjaški državi. Prav nobenega veselja nimamo, da bi stopili na mesto carlstične Rusije. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.) Konsekvence iz svetovnih dogodkov se bodo izvajale korak za korakom, vsak ob svojem času. Gospodje od vlade mislijo, da je v interesu miru in reda, če to priznavajo. Saj je to dovelj malo in med nezadovoljneži smo mi san i in lehko rečem, da sem jaz največji nezadovoljnež. Ali prav nobenega interesa nimamo na tem, da bi napravili za predmet prizkušnjc moči silo delavstva, telesa naših mož in žen. To bi šlo p rok o naše odgovornosti in mii storimo le, 'kar lehko zagovarjamo. Cc so mase z nami nezadovoljne, tedaj nam naj izreče več oblasti, potem bomo izvajali tudi konsekvence iz tega. Toda toliko je gotovo, da je začetek storjen, skromen, še boječ začetek istinite demokratizacije temeljev našega političnega in državnega življenja najprej glede občin. Gospodje z nemške strani pravijo, do smo jih izdali, Čehi pravijo, da smo jih izdali: to obojestransko izpričevalo dokazuje, da smo na pravem potu. Ustvarjen je temelj za prenovitev občinske volilne pravice in s tem za občinsko upravo. Za demokratizacijo občinske uprave je ustvarjen predpogoj. Trudili smo se, da izločimo iz tega vprašanja vse, kan- bi moglo nacionalno količkaj odločevati. Napravite to pozneje Ln mi bomo z vami. Drugo jc bilo, da se,je izločila
diktatura sablje.
Ko ne bodo obrati nič več militarizirani, še he borno živeli v rdeči republiki, še ne bo odpravljen militarizem, toda zadovoljni smo s tem Prvim korakom, ki ga je napravila vojaška diktatura nazaj. Za vas je morda to manj važno, toda^ z nas je to rasna in pomembna stvar, za bas, in za naše neposredne prijatelje, za ljudi, s katerimi živimo, kajti na tisoče in'tisoče teh hudi živi v teh razmerah.
Tretje vprašanje je bilo, ono o kruhu. Tukaj
smo dosegli najmanj, doseči tudi ni bilo mogoče več. Gospod minister za prehrano ne (zgleda tako, kakor da bi bil sam dobro prehranjen. (Veselost.) Na -tern polju ni mogoče mnogo napraviti. Ugodili so naši zahtevi, da bodo postopali oaslej z agrarci, s samo-preh ranjevaici, to so oni, kii so sedaj prehranjeni (veselost), prav tako kakor z drugimi. Upajmo, da bo imela država toliko odločnosti, da bo vzela živila tam, kjer se jih še dobi Morda izpregovorite tudi še z Ogrsko kako besedo. To je vaša stvar. S samopre-hranjevalci ne mislimo le kmetov. Saj imamo ljudi ki razpolagajo še z večjimi zemljišči, in o teh lehko mislimo, da so se temeljito preskrbeli,
Mir.
Najvažnejši predpogoj za naš razvoj pa je danes vprašanje miru. Vemo, da moramo poginiti, ako ne dobimo miru. Nočem ničesar olepše-vati, a tudi ne pretiravati. Doslej so vzdržale naše mase, naše ženstvo z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Moj prijatelj Trookij — ali če hočete, moj sovražnik Trockij —- je odgovoril generalu lioffmannu prav dobro: Gospod general, ne izvajajte konsekvenc Iz vojaškega položaja, tudi mi ne izvajamo konsekvenc iz položaja prehrane! Ali mislite, da ne ve, kakšno je pri nas, zaradi cenzure? Cenzura je zelo demokratična naprava. (Veselost.) Saj še celo cesarju Karlu cenzurira ali celo pridržuje pisma profesorja Forsterja! Ali tega le ne more zabraniti, da bi ne vedel »tudi Trockij, kakšno je pri nas: takšno, da se bog usmili, da živimo z rok v usta, pri čemur je žalostno le »to, da v roki ni veliko. Ne izdajamo sovražniku prav no»bene tajnosti, če priznavamo, da je za nas
mir življenskega interesa.
S tem, da je postal klic po miru tako živ, ne omejujemo grofa Czernina. Kajbi zahtevali nismo več nego to, kar je bil izgovoril že sam ponovno v govorih, ki smo jih odobraval i in občudovali. Toda če zahtevajo od nas, da vzdržimo-, tedaj zahtevamo tudi mi, da vzdrže grof Czernin in njegova vlada. Ne zahtevamo, da bi prelomila Avstrija z Nemčijo, ali še celo to, da bi se podala Nemčija naenkrat pod vodstvo Avstrije. Tako nespametni nismo. Mi bi tudi ne iz-prcgovorili besed o Trstu in Strassburgu. Nam se ni zdelo praktično. Toda če pravijo v Berlinu: za nas je Trst toliko kakor Strassburg — in ravno Slovani ne bodo morda tako proti temu, da se to pove, saj gotovo niso tako prepričani o italijanskem značaju Trsta in okolice, kakor so prepričani o tem v Trstu in Milanu — potem se ni mogoče razburjati, če pravi grof Czernin: meni je Strassburg toliko kakor Trst. Ni mogoče uživati sadove zveze le enostransko. Gospodje naj se torej cmeje tudi v »tem oziru, ker zahtevajo omejitev tudi od drugih.
Prepričanj smo, da je poteklo gibanje brez nevarnosti za naše gospodarsko življenje in za državo. Toda svarimo pred prevelikim optimizmom v smeri, da ima sedaj zopet stara Avstrija svobodno pot. Nekaj vprašanj sem le načel. A pogledati je treba le v dvorano »in opazovati,. kako so bile sprejete besede ministrskega pred-' sednika, s katerimi se nočem istovetiti, ki pa niso bile agresivne, in potem se pride do nazi-ranja, »da smo šele
pri začetku rešitev,
ki so potrebne. Prepričani smo, da je Avstro-O-grska pred tam, da doživi popolen preobrat. Narodi, s »katerimi živimo skupaj, niso v položaju, da bi tekili narazen, če se že ljubimo ali ne. Ta vojna je razgalila vse korenine in bo privedla pred svojim koncem ali po koncu do prav temeljitih preureditev. Nismo hoteli vojne in smo svarili pred njo. Sedaj ko je vojna, ko je človeštvo krvavčlo, ne bo mirovalo prej, preden ne izvaja posledic »iz tega svetovnega dogodka in ne izčrpa iz nje vseh uspehov, ki so mogoči iz te strahotne moritve. Ne pridemo do cilja, preden ne napravimo iz monarhije »narodnostno zvezno državo (pritrjevanje pri socialnih demokratih), ne zvezo držav, ker to je napačno pojmovanje samocdlcčevanja in »je nemogoče v Avstriji z »ozirom na zgodovino »in na zemljepisni, Položaj po»sameznili narodov in gospodarskih odnošajev. Zvezna država, če je pošteno demokratična »in če jo vsi odkritosrčno žele, če je vsakdo pripravljen, se zanjo boriti, a ne le zmerjati, bo morala biti končno rezultat in zgodovinska važnost te svetovne vojne. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Politični pregled.
— Za mir in za demokratizacijo. Cehi in Jugoslovani pričenjajo uvidevafi, da je prvi pogoj za svoboščine posameznih razredov in narodov v Avstro-Ogrski demokratizacija. Mi z veseljem pozdravljamo to spremembo. Večkrat smo to stališče že naglašali in še te dni so nas blatili meščanski listi zaradi toga nazi-ranja. In vendar smo 'imeli prav. Deklaracija je storila svojo nalogo, pravijo naši meščani in Cehom je povedal ,ministrski predsednik Seidl er, da se tizvrše reforme v državi s sodelovanjem nemškega meščanstva. Kdor še no uvidi, da vodi ta po1! le k nepomembnim reformam, ki bistveno ne spremene razmer v državi, ta mora biti pravi politični slepec. Vladajoče stranke, narodne in gospodarske, h kate-
rim zlasti spadajo nemške »meščanske »in vse klerikame stranice, ne žele bistvenih reform, ker. si hočejo ohraniti vpliv, ki bi ga ob bistve-»nih reformah vsaj nekaj izgubila Imajo torej vitalen interes. Nasprotno »pa imajo vse socialno demokratične stranke in pravi demokrati »interes le na tem, da se uveljavijo kot enakovreden faktor s »tem, da pribore pravice širokim množicam »ljudstva, ki nimajo interesa na zatiranju, »marveč ie »na tem, da si urede med sedoj pravične življenske »razmere, torej svobodo zatiranega ljudstva in narodov, kakor se izvrši to v Rusiji Prav zaraditega bi bila morata biti v Avstro-Ogrski glavna zahteva de-»mokratizacija, ker vodi le demokratizem k svobodi To priznanje nas veseli, a zato pa tudi energično zavračamo vsa podla pisarenja o zadnjem delavskem pokretu.
= Delavsko gibanje. Socialno demokratični državni poslanec ar. Eiienbogen je v sredo odpotoval v Berlin, da voastvo socialne demokracije pouči »o stavkarskem gibanju v Avstriji Tudi »Berliner Tagblatt« je zaradi »objave po»ročil »o do»goakih v Avstriji za tri dni ustavljen. Ustavljanje’ glasila »Vorvvarts« je preklicano.
= Pritožbe agrarcev. Svobodna združitev agrarcev se je v državnem zboru predvčerajšnjem zbrala na sejo, v kateri je dala duška ne-voiji vseh agrarskih krogov z ozirom na »obljubo vlade stavkajočemu delavstvu glede znižanja izmere žita in moke za samopridelovalce. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri agrar-ski poslanci izražajo »nevoljo, da naredba glede znižanja kvote ni biia prej predložena kompetentnemu odseku v presojo. Zahteva se primerna regulacija izmere moke za samopridelovalce in nepridetovaice na deželi; isto tako naj ostanejo vsi domači in »obrtni mlini. Poraba mesa v mestih naj se znatno »omeji. Vpoklic 18 do 24 letnih oproščencev gospodarske stroke — pravi resolucija — bo pri bodoči setvi povzročil največje težave. Na vsak način »morajo te zadnje . gospodarske moči biti »oproščene od vojaške službe«. Ministrski predsednik in poljedelski minister, ki sta se seje udeležila, »sta obljubila, da se bodo želje agrarcev po možnosti upoštevale.
= Davek na vojne dobičke. Finančni odsek poslanske zbornice je razpravljal v sredo »o davku na vojne dobičke. Načelno zbornica poslancev svojega stališča ni izpremenila. Poslanec Kuranda je predlagal, naj se zakon razširi tudi na leto 1918. Pri glasovanju je bil sprejet predlog po»ročevalca dr. Steimvenderja, naj se v celem »obsegu sprejme sklep gosposke zbornice. Sprejet je bil »tudi predlog, naj se zakon razširi tudi na leto 1918.
~ Gonja proti Jugoslovanom. Poslanci Marckhl, Dobernig in tovariši so izročili ministrskemu predsedniku obširno »interpelacijo glede stališča vlade napram jugoslovanskemu gibanju. Interpelanti vprašajo končno: 1. Ali je ministrskemu predsedniku znana državne interese in notranji mir ogrožajoča gonja Jugoslovanov Proti južnemu nemštvu, gonja, ki presega »okvir » »obstoječih zakonov ter razburja ljudstvo, ki itak že trpi zaradi pomankljive prehrane? 2. Kaj namerava ukreniti, da se »tej gonji naredi konec?
3. Kako se z »ozirom na te razmere strinja stališče ministra drja. Ž o 1 g e r j a, »ki je z ozirom na svojo narodno pripadnost vstopil v »kabinet, z dolžnostmi nepristranske, interese države in »v njej združenih narodov varujoče vlade?
= Iz nemshtga državnega z bera G a vrti odbor nemškega državnega zbora je predvčerajšnjem tned drugim razpravljal tudi o udavljenju soci-slnodemokratičn ga glasila „Voiwarts“. Podanec Ebert ie opozaral na velevsž.ie politične dogodke, ki so se zadnje dni odigravali v Avstro-Ogrski, k:er je zavladala stavka, ki je potekla iz vprašanja prehrane, kmalu pa zadobila političen značaj ter se tudi ostro obrnila proti nasmpu generala H ffmann.s v Brestu Litovskem. „Vor-wdits“ je bir ustavllen, kjer je poroča! o dogodkih v Avstriji. Nemšd državni zbor je dolžan svojemu ugledu, da zavzame energično stališče proti tej naredDi cenzure. Zastopnik vojnega ministrstva je naznanil: Z ozirom na nasprotujoče si vesti iz Avstro Ogrske se je poročanje začasno prepovedalo; včeraj pa se je ta prepoved zopet preklic i la. „Voiwiirts“ se ukrepu cenzure ni uklonil. Poslanec E.zberger je zahteval, naj prideta na sejo vojni minister in zastopnik vnanjega urada, da poročata odboru. Podanrc Scheidemann je izjavil, da jc bil „Vorwa ts“ ustavljen, ker je objavrl govor drj>., A terja. Državni tajnik urada za notranje z&deve je izrazil mm nje, da ni mogoče takoj pojasniti n stala vprašanja v njih da-lekosižnem pomenu. O dogodkih v Avstriji se bo morebiti najumestnije razpravljajo v zvezi z govorom državnega kanclerja prihodnji četrtek. Predsednik je potem predlagal, naj se razprava o d -godkih v Avstriji odloži do četrtka, kateri predlog je bi) sprejet. Na popoldanski seji glavnega odbora je podal dižavni podtajnik Vou dem Busche pojasn lo o dogodkih v A' stri ji.
= Pomorska trgovina med Nemčijo in Rusijo. Švicarskimi listom se poroča, »da se je med nemškimi Ln ruskimi pristaniškimi oblastmi doseglo spioraaitmljenje, naj se pomorski trgovska promet v Vzhodnem morju v celem »obsegu zopet otvo»ri.
= Program boljševikov. »Daily News« poročajo »iz Petrograda: Osrednji izvršilni odbor sovjeta je objavil izjavo, ki pravi: »Rusija je republika sovjetov; centralna in krajevna uprava ie v rekah organov sovjeta. Podlaga republike je svobodna zvezna zadruga svobodnih naro-
dov in zveza vseh narodnih sovjetovih republik«. Drugi »del izjave razpravlja o popolnem sodafiziranju diržave z vplivom na- »nacimializi-ranje gozdov, rudnikov, v odd, bank, tovaren, železnic itd. Industrialna konskripcija se izvrši z oboroženiem vsega delavskega »ljudstva in razor oženj era posedujočih razredov. Tretji del izjave pravi, da konstituanta odobrava politiko sovjetov, zlasti kar se tiče objave tajnih »spisov in vseh drugih metod, ki merijo na to, da se napravi konec »vojne z demokratičnim mirom. Izjava vzatme v vednost neodvisnost Finske in umaknitev ruskih čet iz Perzije. Tudi pravice Armencev do samoodločevanja se priznava. Četrti in najvažnejši del izjave obsega »odstavek, da konstituanta priznava, da je »izvoljena na podlagi strankarskih' list, ki so» bile sestavljene pred oktobersko revolucijo, in da konstituanta vsled tega ni upravičena, ustavljati se vladi sovjetov. Izjava govori nadalje o politiki boljševikov za slučaj, da bi se konstituanta ne pokoravala. Ta izjava naj bi se prečitala povodom otvoritve koustituante.
— Japonci v Vladivostoku. Japonske čete so zasedle Vladivostok ter »prevzele lokalno oblast. Sovjet »ljudskih komisarjev je »od japonskega poslanika zahteval pojasnila.
Dnevne beležke.
— S seje deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 21. januarja 1918. Deželni glavar poroča, da je deželni odbor svojedobno sklenil pomožno deželno akcijo za preživljanje ubo-žtiih slojev v celi deželi, da se je v »ta namen, določil kredit in deželni glavar pooblastil, da v mejah tega »kredita nakazuje po svoji previdnosti deželne podpore v »določeni namen. Deželni glavar je z »izvrševanjem sklepa začel in nekaterim aprovizačnim odborom tudi že nakazal deželne podpore v mejah danega mu pooblastila. Tem povodom se je v nekem ljubljanskem dnevniku »izvršil oster osebni napad na deželnega glavarja na podlagi »trditve, da deželni glavar teh podpor ni nakazal aprovizačnim »odborom, temveč posameznim osebam. Deželni glavar »ta napad zavrača. Iz doti čn ih uradnih spisov konstatira deželni odbor, da je deželni glavar tozadevne podpore nakazal izključno aprovizačnim odborom, ne pa posameznim osebam. Napečeta akcija se nadaljuje. — Dr. Triller poroča, da se je vršila dne 9. in 10. januarja »t. i. v c. kr. finančnem ministrstvu »konferenca v zadevi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin in konstatira, da »so se upoštevali pri konferenci večinoma nasveti, ki sta jih v zadevi stav.Ea zastopnika dežele, deželni, svetnik dr. Denmastia in fin. svetnik Zajc. Vlada predloži tozadevni vzorni načrt zakona vsem deželnim zborom. — Referent dr. Lampe poroča o anketi o melioracijah, katero je sklical poljedelski minister. Pri tej anketi je dr. Lampe zastopal stališče Kranjske dežele v tem zmislu, da spadajo deželno-kulturne zadeve v avtonomno kompetenco. Glede podrobnosti je zastopal načela, »ki so izražena v melioracijskem in vodnem zakonu »ter v agrarnih zakonih, sklenjen v zadnjih letih od kranjskega deželnega zbora in je zahteval, da država v izdatnejši meri podpira »od dežele zapečeta melioracijska dela. — Nadalje se je razpravljalo »o nekaterih »osebnih »in apro-vizačnih ukrepih deželnega glavarja, tki so bili odobreni.
— Govor gosp. župana dr. Tavčarja v obč. svetu je zbudil med delavstvom mnogo nezadovoljnosti. Dob li stno veliko dopisov delavcev, ki zrčudeno vprašujejo: »kaj - li naj bo vsaka beseda, ki se izreče kot opravičena kritika, zločin in hude delstvo ?“ Vsi odobravajo besede, ki so se govorile na delavskih shodih v nedeljo in ponedeljek. — Delavstvo hoče polno zastopstvo v mestnem gospodarskem svetu. C. kr. dež. vlada naj poskrbi, da se izvrši v Ljubljani znana naredba c. kr. urada za ljudsko prehrano in uredi v tem zmislu gospodarski svet. Da bi gospodje sami odločali — mi drugi pa smeli samo kimati, to vendar ni »demokratično," k večjemu če pojmujejo nekateri to kot »jugoslovansko-demokra-tično."
— Na dolenjski železnici. Uradno se raz-g'8Ša: Začenši z dnem 25. januarja t. 1. se odpravita iz orometa osebna vlaka 2213 In 2218 proge Ljubljana-Bubnjarci (Ljubljana odhod ob .8 uri dopoldne, Bubnjarci dohod ob 1. uri 16 min. popoldne, oziroma Bubnjarci odhod ob 3. uri 50 min. popoldne, Ljubljana dohod ob 9. uri 03 min. popoldne), kakor tudi vlaka 2313 in 2318 pr< ge Grosuplje Kočevje (Grosuplje odhod ob 9. uri 10 mmut dopoldne, Kočevje dohod ob 11. uri 11 min. dopoldne, oziroma Kočevje odhod ob 5. uri 46 min. popoldne, Grosuplje dohod ob 7. uri 45 mm. popoldne). Namesto teh vlakov se stav ta v promet osebna vlaka št. 2212 in 2217 (Bubnjarci odnod ob 3. uri 53 mm. dopoldne, Ljubljana dohod ob 8. uri 59 min. dopoldne, oziroma L ubljana odhod ob 7. uri 04 min. popoldne. Bubnjarci dohod ob 12. uri 08 min: dopoldne) ter osebna vlaka štev. 2312 in 231? (Kočevje odhod ob 5 uri 50 min. dopoldne, Grosuplje dohod ob 7. uti 49 min. dopoldne, oziroma Grosuplje odhod ob 8. uri 15 min. popoldne, Kočevje dt hod od 10. uri 16 min. popoldne,) Pri vlaku 2212 se na postajališču Kandija ne sprejemajo potniki.
—• Zapadla živila. Urad za ljudsko prehrano je vs^m političnim deželnim oblastim poslal na-
Stran 2.
NAPREJ.
Btw. 21
vodila, naj se sodnim ali administrativnim potom zapadla živiia m Krmna an pa skupilo »sun Cim prej porabijo za pieaKiDo pitDivaisttfa. Zlasti je luai skrbeti za tu, da se zapadia živila in Krmna ne poKvanjo.
— Uuuga žena je izgubila 100 K na poti od južnega Kulodvora na irg. Kdur je naset la denar, naj ga prinese proti primerni nagradi v uprav»Napreja*.
— Iz Idrije. Kako so se prešiči od Deželnega mesta za klavno živino razdelili? — Večkrat čitam v časopisih, kako krivično občine v teni oziru postopajo. V Ljubljani n. pr. so dajali premožnim presutarje — v brednji vasi v Bohinju so si j ib med seboj razdelili — v Tržiču so jih po prijateljsko razuelui... in v Idriji? Naša občina, kijosedaj vodi g e-rent Oswald — kakor je znano, je c.kr.deželna vlada iz neumevnih razlogov razpusnia občinski sv&t in odstavila župana — ni zaostala za drugimi občinami, 'luui ona je doona od Dež. mesta za klavno živino nalog, da odda Špeh ali mast od prešičev onim, ki je nimajo... Tudi je poupisaia tako izjavo. Kako pa je delila? idrijska oočina je dobila 161 Ueci: stoin-šestdeseteaega prešiča) — celih je oudala: 41 živih, 36 pa zaklanih. Celo tatvi so dob ni, ki so jih doma imeli. N. pr. gostilna Drdič... Polovica prešičev je bila oddana kar na debelo — saj idrijski rudarji imajo špeha dovolj. Tako razume gospod (Jswadd nalog: oddati Špeh ali mast onim, ki je nimajo. — Sodrugi naj se še od drugod oglase, da bo slika popoma m da se bo videlo, kako so občine delile.
— K strankinemu zboru. (Dopis iz Celovca.)
S posebnim zanimanjem čitain v »Napreju« poročilo o strankarskem zboru; radiov eden sem bil, kaj novega prinese na strankarski zbor nova struja. Ime je pač novo ali vse drugo je ostalo pri starem. V sedanjih časih bi se moralo zahtevati nekaj novega »boljševiškega«, dočim je nova struja odobravala in glasovala za resolucijo poročevalca o političnem položaju, se je močno potegovala za majsko deklaracijo, ali pravzaprav uvaževala je bolj <to zadnjo, kot pa našo Tivolsko resolucijo. Po mojem mnenju se pravi takemu postopanju, podcenjevati kar je naše, in slaviti kar ni naše, pri čemer nismo sodelovali in ne more imeti socialnodemokratičnega duha v sebi. Posebno važno se mi zdi, ko se je zastopnik 'mladine dotaknil strokovnih organizacij ter zahteval, da se morajo te preobraziti iz centralističnih v federalistične .Iz lista je razvidno, da sodruga Cobal in Kristan nista hotela o tem vprašanju polemizirati, ter na kratko odgovorila, da tudi do federalistične strokovne organizacije pridemo. Vprašanje je le, kedaj? Po vojni bodo imele strokovne organizacije precej drugih vprašanj na dnevnem redu, ter se ne bodo bavile z vprašanjem, ki je za sedaj le teoretičnega pomena. Sicer pa, če so se delavci na našem jugu, od tiranstva svojih delodajalcev emanoipirali, se imajo zahvaliti samim sebi in svoji centralistični organizaciji. Kakšna bi bila pravzaprav federalistična organizacija, nismo še popolnoma na jasnem; ker na strankinem zboru nismo slišali druzega orgumenta, kakor da bomo o mezdnih bojih dvorna odločevali. Ako ni bolj važnih in prepričevalnih argumentov, potem je ta pravcato malenkosten razlog. Sodrug Golouh je -omenjal, da moramo vstvariti nacionalno federalistično strokovne organizacije. Tu tudi ne pridemo tako enostavno iz zagate, ker na našem jugu, dobimo v eni in isti stroki slovenske in italijanske na Primorskem, slovenske in nemške na Kranjskem in na spodnjem Štajerskem. Koroška ne pride v poštev, ker, po narodnjaško rečeno, je ta dežela že do vratu v germanskem morju. Ali naj torej cepimo delavce ene in iste stroke v dve ali tri posebne organizacije? Sicer je pa zgrešen naslov, ko je to vprašanje prišlo na strankarski in politični zbor, torej najjvišjo strankino politično instanco, dočim to vprašanje spada na splošni Strokovni kongres ter na glavna zborovanja raznih strokovnih zvez. Te so kompetentne instance za rešitev rečenega vprašanja in ne strankini politični zbor.	V.	K.
Vojna.
Dunaj’ 24. januarja. (Kor. urad.) Uradno se ražglaša: Položaj je neizpremenjen. — Štf generalnega štaba.
Berlin 24 januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na zapadnem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Ži alino delovanje izvidmh oddelkov na razn h delih fronte. Vieli smo nekoliko Angležev. Na železnici Boesinghe • Staden smo uplenili mnogo strojnih pušk. Na macedon-skl fronti artiljerijsko delovanje. Južno od doj ranskega jezera se je izjalovil angleški nspad. Na italijanskem in vzhodnem bojišču nič novega. — Ludendorff.
Shodi.
Zagorje ob Savi. V nedeljo 27. t. m. se vrši ob 9. d-poldne v diuštvenih prostorih lokalna konferenca zaupnikov. Poroča s. Pnejan. Ob 2. popoldne se vrši v dvorani g R Mdielčl ča javen shod z dnevnim redcm: Politični položaj in delavstvo, poroča sodr. Pete j a n.
Tržič V nedeljo 27 t. m. ob 3. popr-ldne , se viši v gostilni pri Pclarju shod na katerem poroča sodr Kristan.
Jesenice. V nedeljo 27. t. m. se vrši javen shod kovinarjev in železničarjev v dvorani pri Jelenu na Sivi. Poioča sodr. Kopač.
V Hrastniku se viši v nedeljo ob 9. dop. v Zadružni gostilni bh >d s sledečim dnevnim redom: 1 Pur< čilo o razpravi pr tožbene komisije.
2. Rudarsko zav.arov<tn|2. 3. Raznoterosti. — Na shodu pereča sodr. Sstter.
Aprovizacija.
Čianl vojne zveze se opozarjajo, da morajo predložiti v konsumu S', oje ka;te za kruh že v petek ali pa najkasneje v soboto, ker konsumi ‘ ne morejo letati po blago za vs. ko kurto posebej in ktr aprovizacija tudi ne m re nakazovati kruha in moke za vsako osebo posebej Kdor se ne bo držal reda, naj pripise posledic.: sam sebi.
Ovseni riž za doječe in noseče matere se bo cddsjal v vojni prodajalni G .ipuska u ica na izkaznice za doječe in noseče matere, katere imajo stranke že v rokah. Na v.^ako izkazn co se dobi 1 kg ovsenega r ža, ki stane 1 krono. Na vrsto pride.o s Tanke z izkaznicami: štev. 1 do 300 dne 28. i.-nuarja, štev. 300 do 600 dne 29., št 600 do 900 dne 30., štev. 900 napiej dne 31. januarja.
Nakazilo s'adkorja trgovcem. Prodajalci sladkorja 1. do V. okraja se vabijo, da se zgla.-e v soboto v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Liliegu, kjer dobe prejemnice za sladkor. Ti go ci iz o&tai h okrajev dobe nakazila za ^iad-eor v ponedeljek 28 januarja. Z;?,16.-e naj se tudi trgovci ki Ziidnjč niso dobili sladkorja.
S eže meso na rumene izkaznice B št. 1001 do koi,ca dobe stranke v soboto 26. t. m. popoldne v ceikvi sv Jožefa po naslednjem redu; od pol 2 do 2 št. 1001 do 1200, od 2 do pol 3 št. 1201 do 14U0, od p 1 3 do 3 št. 1401 do lbdO, od 3 do pol 4 št. 1601 do kunca. 1 oseba dobi četrt. 2 ost bi pol 3 in 4 osebe tri-Cetrt 5 in 6 oseb 1 k . 7 in 8 oseb 1 kg m Četrt več oseb 1 kg in pol. Kilogram stane 2 K.
S*eže meso na rdeče izkazt.ice brez A štev. 1 do 500 dobi stranke v soboto 26 t. m. pop. v cerkvi sv. Jožtfa. Določen je tale red: od po! 4. do 4. št. 1 do 200, cd 4. do poi 5 št. 201 do 400, od pul 5. du 5 štev. 401 do 500. 1 oseba dubi četit kg, 2 o^ebi pot kg, 3 in 4 osebe tri-četrt kg, 5 in 6 ust b 1 kg. 7 m 8 oseb 1 in četi t kg, več oseb 1 m poi kg. K lograin stane 2 K.
Zadnje vesti.
Grof Czernin o mirovnih pogajanjih.
D u n a j, 24. januarja. V odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije je danes obširno razpravljal grof Czernin o različnih fazah dosedanjih uspehov pogajanj v Brestu Litovskem in je izvajal iz njih one konkluzije, ki so resnične, logične in upravičene. Cileue počasnega potekanja pogajanj v Brestu Litovskem je opozarjal minister na velike težkoče, na katere se zadeva ob vsakem koraku. Minister opisuje te težave in navaja med drugim tudi to, da so pogajanja javna. Czernin poudarja, da velja za temelj pogajanj še vedno geslo »brez aneksij in kompenzacij« in da se on ne odmakne s tega temelja. Minister je naglašal. da ne prihaja pri pogajanjih v poštev le en pogajalec, temveč štirje, in sicer Rusija, velika Ukrajina kot prava sosedna država monarhije, Finska in Kavkaz. Z Ukrajino so dozorela pogajanja že precej daleč. Minister je p reči tal nato dve brzojavki, katerih vsebina pove, da je sklenila delavska in ktnetiška vlada ukrajinske republike poslati svoje delegate v Brest Litovsk z naročilom, da se uueleže mirovnih pogajanj kol zastopniki osrednjega odbora vseukrajinskih delavskih, vojaških in krneti-ških sovjetov v okvirju ruske delegacije kot njo iz po poln u ječ del. Ruska delegacija je pripravljena, da sprejme medse ukrajinske zastopnike. Zastopniki delavske in vojaške vlade ukrajinske republike izjavljajo obenem, da se ne more priznavati generalnega tajništva ukrajinske centralne rade kot zastopstvo vsega ukrajinskega ljudstva in da se zato njegovi sklepi ne morejo izpremeniiti v dejanja. Grof Czernin pripomni k tem poročilom, da potne-njajo novo težkooo, ker mi se ne smemo in nočemo vmešavati v interne zadeve Rusije.
Minister se je bavil nato z Wilsonovo noto, ki jo smatra za mirovni predlog. Skoraj vsem 14 'točkam note lehko pritrjuje. V velikih načelih soglašamo z Zedinjenimi državami in naše pojmovanje se približuje v konkretnih vojnih vprašanjih. Ker sta Avstro-Ogrska na eni strani in Zedinjene države ameriške na drugi strani oni velesili med sovražnimi državnimi skupinami, katerih interesi si najmanje nasprotujejo, je upravičeno mnenje, če ne bi tvorila lehko izmenjava misel med torna dvema velesilama izhodišče za spravljiv razgovor med vsemi onimi državami, ki še niso pričela razgovorov glede miru.
»Sedaj gospodje«, je nadaljeval minister, »hitim k sklepu. In ta sklep je morda najvažnejše, kar imam povedati. Delujem za mir z
Ukrajino in s Petrogradom. Mir s Petrogradom ne izpremeni našega definitivnega položaja prav nič. Nikjer ne stoje avstro-ogrske čete proti petrograški vladi. Izvažati ni mogoče iz Petrograda ničesar, ker Petrograd sam nima ničesar, kot revolucijo in anarhijo, eksportno blago, ki bi ga boljševiiki morda radi izvažali, katerega, prejem pa vljudno odklanjam. Kljub temu hočem mir tudi s Petrogradom, ker nas približuje splošnemu miru kakor vsak sklep miru. Drugačna pa je stvar z Ukrajino, kajti Ukrajina ima zaloge živil, ki jih bo izvažala, če se zedinimo. Vprašanje prehrane je danes svetovna skrb. Povsod pri naših nasprotnikih, a tudi v nevtralnih državah, igra odlično vlogo. Hočem skleniti mdr z onimi ruskimi državami, ki imajo ekspertne množine živil, da se pomaga našemu prebivalstvu, a poznam tudi svojo dolžnost in ta ml veleva, da poizkusim vse za olajšanje bede našega prebivalstva. In zato se ne bom odrekel tej prednosti iz kakšne histerične nervoznosti, da bi prinesel mir nekaj dni ali tednov prej. Takšen mir potrebuje časa. Cez noč ni mogoče izvršiti take stvari. Kajti pri sklepanju miru je treba določiti, če bo ruski pogajalec kaj dobama] in kako. To pa zato, ker hoče Ukrajina_ že ob sklepu miru, ne šele po sklenjenemu mi-' ru, skleniti dobave in ker hoče izvedeti naše protivrednote, s katerimi nameravamo kompenzirati njene dobave. Dejal sem že, da oklepajo nerazjasnene razmere v tej novo nastali državi velike težave in naravno zavlačevanje. Ce me napadete za hrbtom, če me prisilite, da sklenem takojšen mir brez premisleka, tedaj ne bomo imeli nikakih gospodarskih koristi in potem se mora odreči naše prebivalstvo prednostim, ki bi jih lehko imelo iz sklepa miru. Ce zbudite pri naših današnjih nasprotnikih napačni vtisk, da moramo skleniti mir takoj in za vsako ceno, ne dobimo niti enega meterskega stota in uspeh bo več ali manj le platoničen:Saj ne gre nič več zato, da se konča vojna na ukrajinski fronti. Po človeški preudarnosti je vojna tam sploh končana, ker nimamo niti mi niti U-krajinci namena, da bi nadaljevali vojno in ker smo se združili na brezaneksijskem temelju.
Ne gie — ponavljam iu — ne za imperialistične, ne za aneksiomstične načrte in namere: gre za to, da našemu prebivalstvu končno zagotovimo za njegovo vztrajanje zasluženo plačilo in mu oskrbimo živila, ki mu bed) dobro d šla. Naši nasprotniki danes skrbno računajo in natančno pszjo, ali me spravite v zadrego ali ne. Če si hočete onem gočiti mir, če se odrečete dobavi žila, potem je logično, če prit skate name z govori s sklep' s stavkami in demonstracijami, drugače ne. Tisočkrat ni res, da se naha.amo v puližj;u, v katerem bi sklenili danes rajše danes n ug( den mir brez gospodarskih koristi kakor jutri ugoden mir z gospodarskimi pre d iosti. Težave glede prehrane v zadnji inštarci ne odgovarjajo pcmanjkan u živi), so le transportne in organizacijske krize, katere se bodo odpravile. Če prirejate v z-ikd u stavke, se g bljete v ne-kt m „ciicuius vitiosus": stavke z/šavajo iu po-ostrujejo omenjene krize ter otežkočjo dovoz ži' i! m premoga. Režete se s tem v lastno meso in vsi oni, ki mislijo, da nas taka sredstva približujejo miru. se grozno motijo. S iši se, da se v m< narhiji širi govorica, da je vla "a v zvezi s temi stavkami, jaz prepuščam tem ljudem ub ro ali naj jih smatrsmo za hudodel ke obrekovalce a!i za bazne. Če bi imeli vlado, ki ž 11 dtugačen mir kakor trpeči del vstga prebival tva, če bi imeli vlado, -ki zgolj iz osvajalnih namenov zavlačuje vojno: potem bi bil boj zaledja proti vitdi z njegovega stališča umljiv. Ker pa hoče vlada ravno isto kakor večina monarhije, t. j. skorajšnjo dosego častnega miru brez aneksioni-stičr.ih ciljev, potem bi bila blaznost, jo zahrbtno napada1! in jo ovirati.
Vi, ki hočete to, se ne borite proti vladi, vi se borite kakor slepci proti ljudstvu, kateremuhočete baje pomagati, in proti sebi. Vi, gospoda moja, ntmatesamo pravice, ampak tudi dolžnost za naslednjo alternativo: ali imate zaupanje do mene, da nadaljujem mirovna pogajanja: potem mi morate pomagati; ali pa nimate zaupanja: potem me morate vreči. Siguren sem, da imam za seboj večino ogrske delegac je; ogrski odbor mi je izrekel zaupanje. Če je to tukaj dvomljivo, potem izpre-govorite jasno besedo: naj se stavi vprašanje zaupanja in če bo večina proti meni, bom iz tega takoj izvajal posledice. Veselje vseh onih, ki bi me radi odstranili s tega mesta, bo potem še vedno mnogo manjše, kakor moje. Nič me ne veže na to mesto kakor občutek dolžnosti, o-stati tako dolgo, dokler bom užival zauj>anje cesarjevo in ve-čine delegacij. Dostojen vojak ne zbeži v trenotku nevarnosti. Noben minister vna njih zadev pa r«e more voditi tako datekosežnih pogajanj, če ne ve, in če ne ve ves svet, da ga podpira zaupanje večine ustavnih korporacij. Tu gre za cčloto. Ali imate zaupanje ali pa ga nimate; morate mi pomagati ali pa me vreči. Jaz Si;m končal. — Govor ministrov je bil sprejet z ži-Aahniin pritrjevanjem.
Nemški kancler o mirovnih pogojih Nemčije.
Berlin, 24. januarja. V glavnem odboru rajlistaga je danes govoril nemški kancler grof Mertling. V dolgem govoru je pojasnjeval stališče Nemčije napram Wilsonov>i noti, katerej se pa ne pridružuje tako brezpogojno kakor
grof Czernin. Kancler je iznova poudarjal, da je Nemčija pripravljena za časten mir, katerega glavni pogoji so:	nedotakljivost	njegovega
ozemlja, o Alzaciji-Loreni ne pripušča Nemčija nobene debate, Belgija noče anektirati, toda o bodočnosti Belgije naj razpravlja mirovni kongres. Kancler se priznava k splošnemu, trajnemu miru, prej pa morajo nasprotniki revidirati svoje vojne cilje in preklicati os voj e-valne namene.
Umetnost in književnost.
Izredni občni zbor »Slovenske Matice«,
bo v četrtek, dne 14. februarja 1918, ob petih popoldne v magistrata! dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Zvišanje letnih e-in ustanovnine § 2. društvenih pravil. 2. Volitev odbora. Sedanji odborniki so: dr. Janko Bezjak, dr. De-meter pl. Bleiweišs vitez Trsteniški, Josip Breznik, Jakob Dimnik, Engolbert Gangl, Fran Govekar, vitez Grasselli Peter, dr. Pavel Grošelj. Anton Koder, dr. Fran Kos, dr. Ivan Lah, dr. Janko Lokar, dr. Dragotin Lončar, dr. Ljudevit Pivko, dr. Pavel Pestotnik, Maks Pleteršnik, dr. Lovro Požar, dr. Vladimir Ravnihar, Ferdinand Seidl, Andrej Senekovič, Luka Svetec, d-r. Janko Slebinger, Ivan Šubic, dr. Ivan Tavčar, Jakob Turk, dr. Jakob Žmavc, Oton Župančič. Vsem tem odbornikom je odbomiška doba potekla.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk ..Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAPREJA“ V LJUBLJANI :-:
/ ' •	^	/š?	'<*'a/	v
^	'	'P	^	'
</£■'/?	*	.	S),	•	•
s	''	fjirt
^ •«£?-£'ol-cV'	■
</ y
Občno konsumno
društvo v Idriji
regislr. zadr. z om. zav.
fr
s,-
ui
K?
Trgovina s špecerijskim manu-faliturnirn in konfekcijskim blagom, obuvali, op»jnimi pijačami.
----- Pisarna v Idriji štev. 446. =====
Prodajalne:
Centralna v Idriji.
Podružnico :
Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin.
Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K.
¥ ■ i
easearacefssssi	V £*©>>■ £8. sssssnassisaa
Llubilana, StaH trg 23
ža ž®«” #ka cftfakoiesa
Se S SŽatfO p«e*<m»aS3;vto
Iči	fgra-
issafmil, ©3®&ttrien@
svetilke.
Najboljše baierajs-
posebno niška cena za preprodajalce.
Mehanika delavnica
Ra Starem trgu it. 11.
■■ir: «*_..■■■■■■■■■■■■
— DelnISka glavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
UUBUANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Fosiovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. 5. v Ljubljani) in Cellu.
Rezcrvr j i o m d S
K ‘t^OOaOSOa
Kupuje ui Podaja vso vrata vred nos te ih papirjQV» financira eraiSčno dobavo in c«ovoliuio ——■ aproviy^P‘l9^c kredite —*■
»»Mi