■= IMlsop 14.000. — Stajerc oelja za celo leto eden goldinar. =-
Naročnina za celo leto K 2'—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina so tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil je za 1 stran K 82—, */« strani K 16 —, »/« strani K 8.—, Vb strani K 4-—, »/,„ strani K 2-—, '/„ »Irani K 1—. — Pri večkratnem
oznanita je   cena posebno znižana. — Za oznanila (marate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je V Ptuju v
gledališkem  poslopju. — Stajerc  izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 3,
V Ptuju v nedeljo dne 8. februarja 1903.
IV. letnik,
Nekaj novega o soli.
Pač najpotrebnejše pri hiši je kuhinjska sol, saj ni jedi, pri katerej se ne bi rabila. Prodajo soli si je prilastila država, dobro vedoč, da ji bode to neslo prav lep dohodek. Radi tega pa je sol tudi tako draga.
Ako primerjamo cene soli v prejšnih letih s cenami, kakor so se v zadnjih letih določile, vidimo, da je ista vedno enako visoka. Država potrebuje vedno več denarja, ker ima vedno več plačil. Na eni strani dobivamo vedno več vojakov, novi topi (kanoni) bodejo stali neštete milijone, državni slu-Jžabniki hočejo vedno večje plačilo in kakor je znano, raste število penzijonistov od dne do dne. Za vse ;to je treba denarja in država, to so ministri, si vejo vedno in vedno pomagati, da dobijo denar v roke, naj že bode na ta ali na oni način.
Tedaj pa se nam tudi ni čuditi, da gleda država |pri vseh tistih stvareh, katere je prevzela v svojo lastno prodajo, na največji dobiček, da dobi toraj iz te prodaje kolikor mogoče mnogo denarja na ta ali oni način.
Tako se nam ni čuditi, da raste cena tobaka, cigar, sladkorja, štempelnov itd. od dneva do dneva. Sol je draga, neki in neki lep krajcar moraš ti ubogi kmet zanesti za njo, a glej, veš kaj je država pred jkratkim na novo določila?
Na podlagi določbe finančnega ministerstva z dne 1. januarja tega leta bode prisiljen vsaki, kdor prodaja sol, da se pri prodaji ravna po volji države. Kdor sol kupuje, se bode seveda moral ravnati po [tistemu, kateri jo prodaja. Sicer sta se prodajalec in toraj kupec morala že do sedaj ravnati po volji države,
a bolj še bode to treba za naprej po gori omenjenem minister8kem odloku.
Stvar je taka-le: Do sedaj si šel dragi kmet v kako trgovino, kjer se prodaja sol, in si tam kupil % % kile, celo kilo soli ali pa še več kil. Kateremu so dovolili denarji, ta je šel k trgovcu in je kupil celo grudo in zaračunila jo sta koliko je tehtala ali vagala. Trgovec ni imel pri soli nikdar kakega posebnega dobička, ker se sploh pri stvareh, kojih prodajo ima država v rokah, nič kaj posebnega ne da zaslužiti.
Dne prvega januarja pa je stopila postava v veljavo, katera to-le določa : Ako na primer trgovec naroči od države 5 grud soli, potem ne dobi 5 grud, temveč samo 4, namesto 5. grude pa mora vzeti zdrobljeno sol v žaklju, seveda ga ta zdrobljena 5. gruda ravno toliko velja in posebej je plačati še ža-kelj, kateri nima skoraj nobene vrednosti.
Ako naroči trgovec 100 grud soli od države, bode dobil odsihmal samo 80 grud, za 20 grud pa mora vzeti zdrobljene soli v žakljih, tako zvane „Blanksalzu. Ker trgovec te zdrobljene soli ne more sam za sebe porabiti, je primoran, jo prodati. Ako toraj prideš sedaj k trgovcu, da bi kupil ti eno grudo soli, moraš kupiti tudi toliko zdrobljene soli, kolikor k tej gradi spada. Toraj kmet, ti nimaš po tej novi postavi niti pravice, da bi si izvolil sol, katero bi hotel.
Ta postava je ravno taka, kakor da bi ti kdo ukazal, ako si kupil kravo, da moraš kupiti tudi tele od te krave, ali pa, ker hočeš imeti kobilo, moraš vzeti tudi žrebe. Danes ali jutri ti država tudi lahko na enkrat ukaže, da moraš, ako kupiš zavitek (paket) tobaka, kupiti tudi eno ali več cigar, ker drugače ne dobiš tobaka.
_ 2 —
Napeti moramo toraj mnogo sile, da se bo ta nov odlok spravil ob veljavo. ,,Štajerc" Vam hoče tudi v tem oziru pomagati. Priložili smo našemu današnjemu ,.Štajercu" listek. na katerega se naj podpišejo kmetje, obrtniki, trgovci in sploh, vsakdor, ki bi rad, da bi se ta nova postava zaradi soli spravila ob veljavo, to je, da se nikdo ne sme siliti, da bi mogel kupiti zraven soli v grudah, tudi sol V žakljih- (Ta določba finančnega mini-sterstva, je veljavna za vse avstrijske dežele in to za tisto sol, ki se dobavlja iz Ausee.)
Ti listeki se naj pošlejo na naš naslov, in sicer frankirani, to je, prilepiti je na nje znamko (marko) v znesku 10 vinarjev. Ta peticija naj se samo z enim podpisom ne pošlje nazaj, ampak vsak naj v svojo lastno korist skrbi, da bode peticija s podpisi čisto polna. Več ko bo podpisov, tem loŽje bodemo dosegli Vašo željo. Mi bodemo potem te liste porabili, poslali jih bodemo na pristojno mesto in tako ukrenili v tej važnji zadevi po Vaši volji.
Spodnje-štajerske novice.
Nezgoda na železnici. Dne 3. februarja ponoči je bil na kolodvoru v Celju železniški uslužbenec Schmied od vlaka št. 110 povožen, Bil je takoj mrtev. Schmied je 40 let star, drugokrat oženjen in oče več otrok.
Umor. V Ivanjskem vrhu v Slov. Goricah v neki koči je bil že 61 let neki 88 let stari Hvalic, vini-čar. Mož je bil jako delaven in je še sedaj v skrajni starosti vedno delal. Ena njegova hči je omožena v Kunovi, hči Roža Hvalic pa je bila vedno doma ter vestno   skrbela   za onemoglega   očeta.   Roža je bila
Naš župan.
(Konec.)
„Ta pa ta! Za župana je ravno tako sposoben, ko zajec za boben ali bik za orgije, začeli so praviti nekateri kmeti, ki so bili zbrani v   Vazletovi krčmi.
Drugi so zopet razmišljali: „S čim se je KuŠak neki župniku tako prikupil?"
„Jaz sem že davno vedel, da bode fajmošter iz njega napravil še kaj imenitnega", oglasi se Šprogar
„Kako pa to?   vpraša ga naenkrat    več gostov.
„Hm, kako sem to zvedel? To nič ni kunštnega, nadaljujet Šprogar. „ Prvič je Kušak najbolj zabit mož občine. Župnik ga je dobro spoznal in delal na vse kriplje za njegovo izvolitev, ker je vedel, da ga bode lahko vodil na štričku kakor kacega junca."
„Pa ne verjamem, da ga bode hotel zmiraj ubogati", omeni Pečnik.
„Beži no, beži!" reče zopet Šprogar, Kušak je preveč pasje nature. Ali ne veš, da zmiraj pravi: gospod so tako rekli, in kar gospod rečejo, je zmiraj prav. Zadnjič sem ga hotel zaradi tega malo podražiti in sena mu rekel: ti, fajmošter so rekli, da si njihov največji koštrun. In veste, kaj mi je odgovoril? Debelo me je pogledal in zagodel: oni že vejo."
stara 56 let. Tako sta živela srečno skupaj starec in njegova hči. 28 januarja okoli sedme ure, ko je RozJ zunaj v kuhinji in v hlevu opravljala, je prišel \*j sobo, kjer je ležal stari Hvalic v postelji, neki uma-l zan mož. Stopil je k postelji z dolgim nožem, gro-l zeč starcu: nDenar, ali boš mrtev." Hvalic mu ja pravil svojo revščino itd. Mož, videč, da ne opravi nič, začne stikati po sobi, ter res najde okoli 9 gldj Ko je bil v drugi sobi, mislil je starec vstati, da bi poklical Rožo, a tat ga je prijel, položil v postelje! ter mu zagrozil, da bo mrtev, če se gane. Ko jJ ropar vse preiskal, se najedel in napil žganja, j« oblekel Hvaličevo obleko in škornje, prinesel si ia kuhinje vode, ter se pred Hvalicem popolnoma -umi! po obrazu, vratu in povsod, kakor biti mora. Se cel« Hvaličevo milo (žajfo) si je sposodil. Ko je bil umu,j se ni več tako obrnil, da bi ga Hvalic vide! v obraz. Vsi to je trajalo blizu dve uri. Ko je bil tet tako prazl nično oblečen, je zapustil Hvalica, odšel iz sobe J kuhinjo in na prosto, bele zdaj je vstal HvaliČ iti šel gledat, kje je Roža. Našel jo je v kuhinji obešenol Morilec jo je zadavil in potem ne prav obesil, temi več le privezal. Starec je potem zlezel na prostol ali do soseda je potreboval pol ure, čeravno je ie nekaj korakov. Sedaj Šele so tekli ljudje in našli Rožo mi'tvo. Popoldan so prišli orožniki j>reiskavati Ženske so povedale, da so v peči zgorele neke cunjel Previdno so jemali pepel iz peči in končno dobili tudi na pol zgorelo vojaško knjižico Mihaela Waidinl gerja, sosedovega sina, kateremu je Roža mnogokral kruha dala, ko je bil še majhen. — Miha VVaiding&š je bil že večkrat zaprt radi tatvine. Streljal je že nt lastnega očeta in ker ga ni dobro zadel, je sebi i velikim nožem na grlu puščal, a bolelo ga je mordal
P
o
i. k n ti
i«
o
ia
Vi ja P<
0(
ti. bc še in
„Ha, ha, ha!" zakrohoče živinski kupec Sušnik, „tl je pač imeniten župan! Celej občini bo napravil toliki sramote, da se bodejo Zagorčanom še krave smejale.!
„Sušnik, ali vam ni znano, kako je pri biml celo faro oblatil?"  vpraša Šprogar.
„Ne. Dajte mi dajte to povedati!" poprosi kupe«
„Na birmski dan so škof tudi odrašene kršča« ski nauk izpraševali. KuŠaka so vprašali: vi mož, m mi pa povejte, iz česa je Bog Evo ustvaril? Pa sil romak ni znal odgovoriti, ampak odprl je usta praM široko in škofa žalostno zijal, /upniku, ki je stal a;| škofom, se je njegov zvesti prijatelj gotovo zelo um J milil, ter mu je poskušal pomagati. Malo je zakašljal in ko je vprašani nanj pogledal, je prijel z roko za košček suknje na prsih, da bi ga opomnil na tis« prešmentano rebro. Naenkrat se je Kušaku obraz od veselja raztegnil in prav korajžno je višjemu dušnemil pastirju odgovoril: Bog je napravil Evo z enega staJ rega lajblca!"
„Hihihi!" bruhne Sušnik v glasen smeh, „tedaj] bi pač bilo luštno na svetu, če bi se dale narediti iz starih „lajblcov" lepe mlade Eve! Ta misel je pa vredna par litrov! Vazle, prinesi to veliko lehtirno (dvalitersko steklenico), da pogledamo pri njeni luči županove možgane malo bolj natanko!"
m bc
bi
(g bo
„!
do ka na oč
so
za
Ki
tei
«n
pi
te
U W
i\
j«
je
1 2ato se ni usmrtil. 6. t. m. med prvo božjo službo je prišel z roparskim namenom v neko krčmo. Krč-maričina sestra je bila sama doma in imela vrata zaklenjena. Ko je slišala po vratih trkati, je vzela luč in šla odpirat. Waidinger je vstopil in ona mu je posvetila pod nos, katerega je skrival pod klobuk, tor mu rekla: ,,A ti, Miha, si!;i Ona je vrata zopet zaklenila in to je menda vzelo Mihu pogum, šla sta v sobo in dobil je naročen šnops. V nedeljo pred je
(prišel popoldne k neki vdovici z nožem v roki in brez klobuka v sobo. Vdovica je še pa čvrsta in napodila ga je, da je moral bežati bos in brez klobuka v Šumo. Morilca do sedaj še niso dobili. Neumni vrag. Iz Radgone se poroča: Tam v bližnji Ogerski deželi vjel se je vrag vsled svoje neumnosti v past, vjeli so ga in sedi danes namestu v peklu v ječi. Kako se je to zgodilo? Neka kmetica prejela je iz svojega rojstnega kraja od kornitatne oblasti obvestilo, da ima dobiti tam nek denar, katera svota znaša 900 kron. Kmetica se je te nepričakovane vesti jako razveselila, ali v to veselje kapnik je kapljica pelinovca. Ondotni občinski predstojnik toraj glavar občine, ki je imel to kmetico kot spre-jemnico .denarja, po predpisanem službenem potu obvestiti, sklenil je ta denar za seoe pridobiti. Načrt, • j kako bode to izvršil, bil je kmalu gotov. Po noči V3tal je ta občinski glavar, namazal svoj obraz s sajami in se oblekel tako, da je izgledal kot hudič. Potem se je napotil k kmetici in nji povedal, da je odposlanec iz pekla, ter zahteval, da mu mora kme-r tica takoj izročiti denarje, ako pa denarja ne da, bode pa mogla iti ž njim v pekel. Do smrti prestrašena žena je obžalovala, da denarja še ni vzdignila -i   i in je v dokaz tega pokazala ,,vragu'1 poštno   nakaz-
In   zbrani   možje so se še dolge   pogovarjali   o marsičem. Zinili so mnogo pametnih besed, toda najbolj   so povdarjali misel, da  bi moral Odrešenik, če bi   zopet prišel   na   svet,   vzeti   najprej v roke   bič (gajžlo) in iz cerkev napoditi vse tiste pobeljene grobove, ki delajo z Njegovimi nebeškimi nauki navaden ' nkšeftu. Ko   je še   Kresnik razburjen zaklical:   BJu-1      dovski   hinavci so   Kristusa   samo jedenkrat   križali. I katoliški   farizeji pa bi ga gotovo najmanj desetkrat I na križ pribili,   če bi se   prikazal med njimi in jim očital njihovo ošabnost, njihovo grabežljivost, njihovo "     sovraštvo   in druge   pregrehe!"   začeli so   Zagorčani zamišljeno odhajati.
Lahko    si   sami   mislite,   kako   pametno   vlada Kušak našo občino. Pravzaprav stori človek že smrten greh, če reče, da on županuje; najprimernejše se ,l     izrazi, ako pravi:   »zagorski župan strelja kozlje."  Da pišem resnico, naj vam dokažejo sledeče vrstice : Kar prvi dan po izvolitvi je šel z doma. Neka-J    teri so mislili,   da gre na   kakšno božjo pot   zahvaljevat se za doseženo župansko čast, toda stara Ža-a    granka, ki nosi jajca,   smetano in drugo tako drob-?    ajavo v Maribor na prodaj,   nam je  povedala, da si 1    je šel očale (špegle) kupovat. Z »Fihposom" v žepu je vstopil pri velikem urarju v Gosposki ulici.
nico omenjene kornitatne oblasti. Vrag se je nato srdito spačil in izjavil, da pride po denar prihodno noč, potem pa je zginil. Da bi telo in dušo rešila, hitela je žena takoj drugi dan na pošto po denar, to posebno iz tega vzroka, ker se za ta denar že sam poklenšček zanima. Na poŠti pa, kjer se na tako samopridnost' razumejo, dali so celi stvari drugo lice in so o tem vražjem prihodu obvestili žandarje. Žandarji skrili so se v hiši kmetice v neki kot in pričakovali vraga. Prišel je res v natančno napovedani uri; žandarji pa so ga zgrabili in spoznali v vragu — občinskega predstojnika dotične občine.
Ogenj. Dne 22. januarja t. 1. ob dveh po noči nastal je pri posestniku Jožefu Stoper-ju v Opiotnici ogenj,kateri je vse posestvo Stoperjevo uničil. Goreti je začelo na skednju, kjer se je ogenj hitro razširil. Sumi se, da je ogenj nastal vsled neprevidnosti nekega nepoznanca.
V svinjaku je zmrznil. Dne 21. januarja t 1. je zmrznil 55-letni težak Jurij Smole iz okraja Šmarje pri Jelšah v nekem svinjaku v Šmarjah. Našli so ga na pol nagega in brez vsakega sledu, da bi se zgodil kak zločin. Smole bil je alkoholist in je najbrž v pijanosti zaspal ter zmrznil.
Pes o kojem se je sumilo, da je stekel, je pred nekoliko dnevi v Ptuju napadel nekaj ljudi, med drugimi tudi neko deklo, na kar so, ga v bližini pošte ustrelili. Pri preiskavi se je dognalo, da je bil pes popolnoma zdrav, pač pa zelo izstradan, ter je najbrž od lakote napadal ljudi.
Zgorela je dne 23, januarja t. 1. v občini Jelovec-Makole posestnica Katarina Gobec. Ob 11. uri dopoldan omenjenega dne je nastal v leseni in s slamo kriti hiši omenjene posetsnice ogenj, kateri se je tako
nDober dan očka! Kaj pa vi želite?" pozdravi ga prijazni mojster.
"Prav močne špegle mi dajte!" oglasi se Kušak!
Urar prinese takoj celo škatljo očal in jih začne na mizi razkladati in hvaliti.
Kušak si prve natakne na nos, potegne iz aržeta BLaž Dom" in poskuša brati. Ker ni šlo, nataknil si je druge, a tudi s temi ni mogel citati. Ljubez-njivi urar mu potem podaja očala za očalami, a nobena mu niso bila prav. Ko sta že vse pregledala, vpraša mojster nevoljno: „Oče, pa znate vi sploh brati?"
Kušak se jezno obregne: „Kaj mislite, da sem norec? Ce bi brati znal, bi špeglov ne kupoval!"
Proti volitvi se ni nihče pritožil. Pametni možje so si mislili: ej, naj le županita fajmošter in Kušak! Bodeta vsaj spoznala, da se tudi z najbolj trdo glavo ne da zid predreti.
Ker ni bilo nobene pritožbe, je okrajno glavarstvo volitev potrdilo in povabilo novega župana in njegova svetovalca, naj pridejo k zaobljubi. Kušak je po glavarstvu postopal, ko petelin po gnoju. Komisar jim razloži njihove dolžnosti, potem storijo zaobljubo in nazadnje pomoli županu še neko pismo, da bi ga podpisal. Bahaču se je zdaj nos pobesil in

— 4 —
hitro razširil, da se Katarina Gobec nij£mogla več rešiti. Njeno čisto sežgano truplo so po ognja našli in prepeljali v mrtvašnico pokopališča v Makolah. Zgorele so tudi štiri koze in več kokoši, ter vsa krma za živino. Poslopje bilo je pri zavarovalnici zoper ogenj v Gradcu zavarovano za 600 K, škoda pa znaša okola 2000 K.
Poročilo ptujskega sejma. Na mesečni živinski, konjski in svinjski sejem dne 4. februarja prignalo se je 67 konj, 672 komadov govedi in 324 komadov prašičev. Cene so bile dobre, blago se je prodalo lahko. Kmetje le priženite svoje blago sami na sejem, ker bodete za svoje blago več dobili kakor pa če je prodajate prekupcem. Neki kmet je prodal na tem sejmu doma izrejeno svinjo za 270 kron. Prihodnji živinski sejem bode dne 18. februarja t. 1.
Dopisi.
0d sv. Ruperta v Slov. Gor. Ni res, da sem dal postaviti hlev za živino na gričku tik zadnjih cerkvenih vrat, kjer je videti, da bi se gnojnica dol k cerkvi cedila, res pa je, da je cerkveni konkurenčni odbor dal postaviti župnijsko gospodarsko poslopje na primernem prostoru, kjer se gnojnica odtaka ravno na nasprotno stran cerkve. Ni res, da poštene hiše imenujem hudičeve hiše, ni res, da sem za sv. mi-sijon pripravljal neke može s nhudiči, faloti" i. t. d.; res pa je, da sem vse prav prijazno povabil, naj se udeležijo sv. misijona. Ni res, da sem klel in šinfal, mesto pridigoval in ni res, da ne bi hotel kdaj krstiti, češ je prepozno, ter da bi katera žena morala radi tega otroka nesti domov in drngi dan zopet prinesti. Ni res, da mož/ ki je prišel po spovednika
začel se je izgovarjati, da ne zna pisati. Zato je komisar opomnil: „če ne umete pisanja, se vam bode kot županu slabo godilo."
nO, nič ne bo hudega," jame se župan izgovarjati, „gospod fajmošter in mežnar mi bosta ze pomagala. "
„Ali niste nič v šolo   hodili?"    vpraša   uradnik.
„Jaz sem samo z volami v šolo hodil", blekne Kušak.
„Se vam pozna",   reče komisar in   ga   odpravi.
Čeravno se ni znal podpisati, ga vendar nič ni bolj razveselilo, če je našel svoje ime kje tiskano ali napisano.
Ko je stalo v „Fihposu": „V Zagorju je bil izvoljen za župana katoliško-narodni in zavedni gospodar Jnri Kušak. Slava vrlim volilcem!" je od samega veeelja skoraj znorel. Njegov sin mu je moral ta članek nad dvajsetkrat prebrati, in vsem znancem je ponosno kazal te lepe katoliške „cajtenge."
Kjer je le mogel, dal je nabiti kakšno tablico, ki je nosila njegovo prečastito ime. Tako je dal na vratah v pokopališče pribiti napis, ki se je tako glasil : „Tukaj se smejo pokopavati le mrliči, ki živijo v tej občini. Juri Kušak, župan."
Nekoč se je pritepel v naš kraj sumljiv   pes in
svoji   20-letni deklici,   ni našel pomoči,   ker je RaJ goznica precej daleč ali pa pot preslaba;   res je pal da sem fantu, ki je prišel po spovednika, rekel, nal gre   k   sv. Barbari,   ker gosp. kaplana ni bilo domal jaz pa sem se radi protina v kolenu desne noge kol maj še po hiši premikal.   Ni res, da sem izrazil bel sede:    „Ce temu kmetu prodamo posestvo, pa pridi drug   gospodar   na   nje."    Ni res,   da bi navadno J svoji   pridigi   pravil:     »Štajerc*   je   hudič   in kateri ,Štajerca4 bere, je hudič;"   res pa je, da svarim prel slabimi knjigami  in časopisi brez  „hudiČa".    Ni reJ da računim za poroko 5 gld.; res pa je, da sem pil 171 porokah   samo   v   dveh   slučajih računil 5 gldf pri   vseh drugih strankah manje,   pri nekaterih cel nič.  Ni res, da je pred kratkim kmet plačal za pi greb 202 kroni in  seveda še nekaj helarjev; ros pi je,   da  je   kmet   imel    plačati   za   slovesen   pogrej I. vrste 80 K; ker pa je kmet vpričo drugega krnel rekel:     »Gospod,   le računite, kolikor hočete, saj denarji   tukaj in se ne ve,   čegavi še bodo", je sai plačal 100 K, površni dve kroni in še nekaj vinarje! pa je plačal pokopiču,   kar sem združil zavoljo olaf šave  pri   sodniji v en račun.    Ni res,   da je plačaj celo za vodo, katero poškropi župnik po žepi, kadi gre k pelavanju. 25 krajcarjev; res pa je, da za tisi vodo nobena žena in nikdo drugi ni dal vinarja. Zupni urad sv. Rupert v Slov. Goricah, dne 12. pi sinca 1903.                               Ivan Pajtler, župnik,
(Opomba uredništva: Toraj gospod župnik, mi Vaj prav nič ne verjamemo, da bi ta „ni res" bil resi čen, kmetje si bodejo o tem že sami sodbo naredij Pričakujemo o tej stvari do prihodnje številke našega dopisnika, da nam to stvar pojasni.)
Iz Moravec.   Glede dopisa, katerega je priobči
takoj   smo dobili   tablo   z zapovedjo:   „Tukaj    imai zapor vsi psi Jnri Knšak".    Neki hudomušnež pa po noči napisal za besedo „psi" še besedico „in". Zal je župan kaj pisano gledal, ko je nekdo drugo jut] za plotom zaklical:  „Oča, bežite, šintar gre!a
Najbolj so se gospod Kušak repenčili pri voj; kem naboru (štelengi). Še celo major ni nosil svi glave tako visoko kakor zagorski župan trdo but Seveda, treba se je bilo malo postaviti, da bod< fanti, ki so na izbirki, doma lahko povedali, kal imeniten mož je vladar Zagorja.
K naboru  je prišel tudi   njegov najstarejši si| Bil je to lep dečko,   popolnoma podoben svoji bh mamici. Zdravnik je krepkega fanta takoj potrdil pri   njem  stoječi major  zapove,   naj ga   zapišejo konjikom,
Kušak  ni nič vedel,  kaj je  govorila   komisij samo   zijal  je okrog.   Zapazivši,   da se   pogovarja gospodje o njegovem sinu, vprašal je pisarja, kaj gospod „majur" rekli.
Pisar mu pove, da so sina odbrali h konjikoj
nKaaaj, kam so ga dali?"   vpraša župan zopi
„H konjem pride", mu pojasnuje pisar.
Tedaj pa naš župan urno vstane in glasno r* komisiji:   „Lepo prosim, prečastiti gospodje, ne dal
v svojem nmazanem predala klerikalno mariborsko glasilo iz našega kraja, sem primoran to-le odgovoriti: 0 ti čudni popotnik iz pekla, tvoja pota so pač dosti bolj čudna, nego so samega Boga. Od mlina pa proti tistemu imenitnemu trgovcu Štupica pa v pekel nesti turŠčino moko za žgance, to je res čudno in celo vrjetno, da jih že ni časa kuhati, kadar se od tam domov pride. Menda je tebe puščavnik k tistemu narodnemu trgovcu in tudi gostilničarji! (!) žganje vleklo, ker nisi pozabil omeniti, da se tam tudi žganje toči. Pač ti puŠČavnik si premalo zvit in si se sam izdal s tem, da si pisal, da si šel proti Stu-picu domov, ker mi rojeni Moravci predobro znamo, kje je tisti skrit kraj, kteremu se „pekel" pravi. Mi vstajamo, a vas je strah, namreč vas klerikalce in klerikalne podrepnike, ker tisti časi so že popred minuli, kakor si ti bedasti dopisnik med nami začel prebivati in v tvoj rog. oziroma tvojih pristašev, nikdar trobili ne bodemo, kar nas je naprednih prebivalcev mirnih „Moravec". Kar pa se tiče mlinarja, pa ti povem tebi bedastemu dopisniku lažljivega „Go-spodarja", da je on dosti bolj značajen mož, kakor si ti in vsa tvoja druhal, in tudi ga ne bodete ne ti, ne tvoji pomagači odvrnili, da nebi bral občeko-ristnega lista BŠtajerca", ker ima pač toliko samo-zavednosti, da ne bode šel tebe vprašat, kateri list si naj naroČi in bere. Ako pa je komu rekel, da si naj list sam naroči, je storil celo prav, ker list „Šta-jerc" prvič ni tako drag, da bi bilo vredno in potrebno, si ga izposoje vati, drugič pa je s tem že na to deloval, da se list še bolj razširi, kar je celo hvalevredno. Tebi lažnjivi dopisnik pa zabičim, da nas ne zapeljnješ v gostilne še tako „narodnih'; gospodov, ker mi moravski posestniki imamo v svojih kleteh pijačo in se nam nikakor lepo ne zdi posedanje
mojega sina h konjem, dajte ga rajši k volom, ker jih je bolj navajen!"
Glasen smeh zabuči po sobi. Zato ni slišal majorja, ki je opomnil:  »Starega pa k oslom."
S svojo neumnostjo in s svojim umazanim jezikom je še celo župnika, pred katerim se je drugače valjal po trebuhu, hudo razžalil. Nekoč ga je prišel fajmošter obiskat. Matije hitro izvlekla iz zabele nekaj klobas, lepo pogrnila mizo, prinesla liter starega itd.
Ko sta se zagorska mogotca mastila 8 sočnatimi klobasami, prilezli so iz vseh kotov županovi otroci vohat prijetno dišečo svinjetino.
Zmanjkalo je mesa, pa tudi besede so pošle. Da bi jima ne bilo dolg čas, jel je župnik svojo verno ovco izpraševati, kaj bo iz njene mladine.
„Starejši dobi grunt" začne praviti Kašak, „Miha bo mesar".   „Hm, mesar", zamrmra božji namestnik.
BMesar bo, mesar. Že zdaj pobije vsako malo žival, katero more dobiti.*
„Kaj hoče postati Jaka?" vpraša gost dalje. Ku-šak ponižno odgovori: „Jaka bo ,šuštar', ker hoče vsako raztrgano ,švapo', (obutje) z drotom zašiti."
„In kaj bi radi imeli iz Janeza?" vpraša fajmošter s povzdignenim glasom.
po gostilnah. K sklepu ti priporočim, lažnjivi dopisnik, da plačaš eno sveto mašo na čast sv. Luciji, da te varuje oslepelosti, ker si že precej na očeh bolan, kar se na tem spozna, ker si tistega turka, kteri je na tabli naslikan na hiši gosp. Štupica, kako tobak prodaja, spoznal za sv. Blaža in se s tem izdal, da si slep in vsega obžalovanja vreden in to s tem bolj, ker turščine moke v naši fari ne dobiš, ker pri vsih mlinih se „Štajerc" bere, ne samo pri omenjenem in boš moral bržčas od lakote umreti.        tiz . . . . i.
Iz Lembaha. Dragi čitatelji »Štajerca", kakor se iz mnogih krajev izve, kako grozno so kmetje vko-vani v klerikalne verige, tako se tudi godi pri nas v Lembahu. Toraj pa tudi naj pride nekaj enkrat iz tega kraja na beli dan! Tukaj smo mi stariši, kateri hočemo, da bi se naši otroci naučili nemškega in slovenskega jezika, prisiljeni pošiljati jih na primer iz Bistrice eno uro daleč mimo domače šole v Pekre, in to samo radi tega, ker se pod-učuje po klerikalnem uplivu samo slovenski jezik v naši domači šoli. To je jako žalostno za Lembaško okolico. Krivi so temu klerikalci, krivi pa tudi kmetje sami, in ti zadnji radi tega, ker ne stopijo temu klerikalnemu postopanju enkrat na prste. Zakaj pa so poprej učili dva jezika, ko so bili župniki, Herg, Fleck in učitelji Rošker, Cizelj in Birkmajer? Kmetje, vzdramite se enkrat iz spanja, ako si ne želite, da bi se vašim sinom enkrat prav hudo godilo na sveta, posebno pri vojakih, — V drngi številki klerikalnega mariborskega glasila se je bralo o kmetu Peršonu na Bistrici, da pošilja svoje otroke v Pekrsko šolo in da se še niso ničesar nemškega naučili. Jaz pa mislim, da se bodejo ti otroci gotovo več naučili, kakor tisti, katere gospod Godec pošilja v goščo   — gobe iskat,   ali pa ptičje gnezde razdirat.
„Vejo gospod, Janez pa mora postati župnik". de gospodar veselo.
Duhovnik ga po strani pogleda in reče: „Iz te moke pač menda ne bode nič kruha, ker se fant ne uči posebno rad. Kako ste prišli na to misel?"
Zupan se je pri teh besedah neumno nasmejal in odgovoril: „0, pa še kakšno fejst glavo ima za ,gospodal! Mrcina se že zdaj noče prekrižati, če mu ne dam poprej krajcar."
Župniku je postalo vroče. Naenkrat se je spomnil, da še ni izmolil vseh molitvic in hitro jo je od-knril domu.
Enakih kozlarij bi vam lahko napisal celo kopo in trditi smem, da se nam bode vse smejalo, kakor „prleškim Lemberžanora", če bode Kušak županil še tri leta.
Da se vam, dragi slovenski kmetje, ne bode go-'dilo, kakor nam Zagorčanom, zato vas resno opominjam, da volite v prihodnjič le prave može, ne pa farovške in dohtarske kimoyce. Kmeta že itak preveč zaničujejo; zavoljo tega bi ne smel še sam pljuvati v lastno skledo, to se pravi: ne smel bi s svojo ne-možatostjo in bojazljivostjo delati sramote svojemu častitljivemu stana.
— 6 —
Jaz vprašam ptičjo varstveno društvo, kaj ono k temu poreče? Jaz mislim, da stariši pošiljajo otroke radi tega v šolo, da bi se tam česar naučili, pa ne, da bi se celi dan po gošči okoli klatili. Kaj poreče k temu c. kr. šolsko nadzorništvo ? — Ako pa kmet ne zna nemški govoriti, temu ni nihče drugi kriv, kakor samo slovenske šole; kar se človek v mladosti ne nauči, tudi v starosti ne more znati. Da pa je pri nas posebno na slovensko-nemški meji potrebno znanje drugega deželnega jezika, naj dokaže samo to-le dejstvo: Ako bi na primer kmet hlapcu napisal slovensko spričevalo v službeno knjigo, ter bi si hlapec ^>otem Šel iskat službe proti Gradcu, sploh v nemške kraje, ga nobeden kmet noče sprejeti. Ali ni toraj pri nas neumno, da morajo naši otroci eno uro daleč mimo slovenske šole v nemško šole hoditi? Posebno, kadar je grdo deževno vreme in po zimi, ko zapada pri nas navadno jako visok sneg. Ako bi se pa v Lembaški šoli tudi nemški jezik učil, koliko bi si tedaj otroci pota prikrajšali, posebno, ker imajo nekteri samo par minut do domače šole; a so vendar prisiljeni tako daleč iti, ako se hočejo prepotrebnega nemškega jezika naučiti. Vsaki kmet ni tako premožen, da bi mogel svoje otroke v mestne šole pošiljati, sploh ker imamo mi kmetje itak zadosti drugega plačevanja. Gospod učitelj, jaz Vas vprašam, zakaj pa vi nemško vedno govorite, ako tako strašno poduk v nemškem jeziku sovražite! Skoda, da ste vi tako dolgo po šolskih klopeh hlače trgali in vendar ne podučujete otrok niti ne toliko, da bi se lepo obnašali na ulici. Ako na cesti na primer srečajo kakega odrašenega- človeka, se mu na mesto, da bi ga pozdravili, samo smejijo v lice; da, večkrat se je pripetilo, da so ga zmerjali. Pekrska šola bode enkrat peta razredna šola, v Lembaški šoli "pa znajo kaplanov teater imeti. Pekrska šola dobiva vedno več kmečkih otrok, v Lembahu pa šolarjev vedno zmanjkuje. Hvala Bogu, da se je začelo jasniti med našimi kmeti, Bog daj, da bi postalo še malo število naših zaslepljencev vendarle enkrat pametno.
Kmet, opazovalec. Hudinje pri Celju. Dragi „ŠtajercK ! Ko pregledujem in prebiram tvoj list, vidim, kako se bojuješ za nas uboge kmete. Radi tega se ti moram iz celega srca zahvaliti ne le za tvoje lepe pripovesti, temveč najbolj za tvoje dobre nauke, s katerimi nas podučuješ in za tvoj trud, saj si nam kmetom ž njim že dovolj pomagal- „Stajerca, ti si nam luč, katera bi nam bila že pred mnogimi leti na Spodnjem Štajerskem potrebna, Bog daj, da bi nam svetila še mnogo, mnogo let! „Štajercu, le tako vrlo naprej! — Kmet. (Opomba uredništva: Tako nam piše kmet poštenjak in mi ga zahvaljujemo za izkazano nam priznanje. Le tako naprej vrli naprednjak, vreme se bode zjasnilo!)
Razne stvari.
Molitev za župnika. Neka fara je imela čmernega in sitnega župnika. Bil je zelo nepriljubljen. Ob ne-
deljah   popoldne   je hodil v cerkev  brevir molit.  Ob a<j taki priliki je slišal neko babše, ki je glasno molilal] naj  bi ljubi   Boj; še mnogo  let ohranil župnika. Cu^H deč se,   je   vprašal   dobro   ženko,   zakaj  mu želi še nl-dolgo    živeti?    Babše    mu     ravnodušno    odgovoriB „Pomnim že tri Župnike. Prvi je bil siten, drugi sit| nejši   in vi ste   najsitnejši.   Iz tega  sklepam, da bi vaš naslednik še sitnejši nego ste vi in zato molim] da bi vsaj vi še dolgo živeli."
Kmečki raj. Lansko leto je bilo na Češkem dražJ benim potom prodanih 2895 posestev v vrednosti 44,410.000 K.
Tele v postelji. Ribničani, ki prebivajo na KranjJ skem, so znani celemu svetu po svoji nkunštiB in zato si tudi znajo pomagati ob vsaki priliki. Noy doJ kaz: V zadnjem času je bil hud mraz, in hlev prist-l nega Ribničana mu ni mogel zabraniti vstopa. Zgodila se pa je, da je nekje krava leletila. Ljudje so se] zbali, de ne bi tele zmrznilo, in vzeli so ga in pre-J nesli t sobo in položili v posteljo in tele ni zmrznilo.! Ce so teletu tudi podložili „povšter" in ga pokrili s] „kovtrom", tega pa še „Štajerc"  sam ne ve.
Kitajske zaroke. Kakor se Kitajci v vsem razlo-l čujejo od Evropejcev, imajo tudi posebne  ceremonija pri zarokah.   Zakonske zveze   sklepajo   posredovalci,! in navadno nevesta sploh ne vidi svojega ženina poprej, kakor pri poroki.   Takoj  po zaroki si zaročenca menjata darila.   Zaročenec pošlje   svoji   „izvoljenkitt svinjsko   kračo,   vrečo denarja,   dve   steklenici   vina, dve raci, dva piščanca, dve okrašeni sveči. Zaročenkal mu   vrne   darila,  obdrži si le denar,   eno   raco,   eno! pišče in sveči, ki jih prižgo pri porodu prvega otroka.! Na dan poroke se obleče nevesta v rudečo obleko m rudečim pajčolanom.    To se   zgodi,   da gleda   mlada! žena ves svet v rožnati luči. Po poroki mora s svo-l jim ženinom moliti prednike, potem  pa ne  sme cele! tri dni niti govoriti, niti se smejati ali se jokati. In! vendar ti zakoni, ki se ne sklepajo   iz srčnega   nag-! nenja, prav dobro  „drže."
Perzijske SOlze. V Perziji imajo vdove posebne! steklenice, v katere nabirajo solze, da škrope ž njimil grobove svojih mož. Te steklenice postajajo vedno« redkeje, kar dokazuje, da s civilizacijo ginevajo PerJ zijkam tudi solze. Največ solz se potoči ob obletnici! smrti Hasana, vnuka Mohameda. Njegovo smit ob-l jokavajp na najslovesnejši način. Deset dni traja to! jokanje in joka vse povprek: otroci, žene in možje.! Možje se bijejo s handžari (jako zakrivljene sablje)! po golih prsih, da teče kri, in žene se pri tej priliki! napolnijo svoje steklenice, da imajo solze pri vsako-! jaki moževi smrti.
Zunanje novice.
Bivši kaplan Anton Bezeljak v prisilni delavnici! Bivši kaplan v Št. Janžn na Dolenjskem, Anton Be-I zeljak, rojen 6. okt. 1866 v Ornem vrhu nad IdrijoJ je bil pri okrajnem sodišču v Ljubljani zaradi pre-1 stopka goljufije in postopanja v enomesečen zapori obsojen, ob enem pa se je sodišče tudi izreklo, da je|

flopuščeno, ga držati v prisilni delavnici. Zdravniki so Antona Bezeljaka preiskali in konštatirali, da je zdrav in za delo sposoben. Na podlagi izreka zdravnikov je potem deželna komisija odredila, da se je Anton Bezeljak oddal v prisilno delavnico.
Krivoprisežnik. kapnik v Galameru v Zgornji Italiji, don Picini je bil minoli teden pri porotnem | sodišču v Aleksandriji obsojen na 6 mesecev ječe in 300 frankov globe, ker je pri neki pravdi po krivem prisegel.
Otroka nesel na sejem. V vasi Ratani pri Visokem v Bosni živi kmet, ki ga imenujejo zaradi velike revščine Sirotanovič. Ker ima verhu tega še mnogobrojno družino, hotel si jo je zmanjšati ter najprvo nesel najmlajšega otroka na sejem, da ga proda. Ko pa je na sejmišču vrečo odvil, našel je v njej otroka zadušenega.
Policaji — roparji. V Newyorku je hotela policij;! pokazati roiljonarjem, kako slabo stražijo svoje premoženje. Policija je v ta namen vdrla istočasno |y40 hiš ter neopažena odnesla vrednosti na stoti-soce. O oropanih predmetih se je sestavil uradni zapisnik ter se pokaže okradenim.
Izobraženo opico imajo v nekem variete-gleda-liščn v Londonu. Ista obeduje pri mizi, drži nož in vilice lepše kot marsikateri Človek, prime na prav lep način kupico, se po pitju premišljeno obriše s servijeto. pomigne natakarju, ako Česa želi, ter se poslovi od gostov, stisnivši jim roko.
Na grobu sVoje  žene je  ustrelil v Vičavi  pri
Brnu krčmar Šarozic svojo 14-letno hčerko, potem pa še sebe.                                                                   ^
Dvoboj z Oinamitom sta si izbrala dva Ameri-kanca. Po dvoboju so našli na bojišču od enega dvo-bojevnika le klobuk, od drugega pa črevlja. —
Velika nesreča na železnici se je pripetila blizu
Gravelanda v Ameriki. Dva osebna vlaka sta trčila skupaj ter se je užgalo 12 voz. Ponesrečilo je 50 oseb, mnogo jih je živih zgorelo, ker jih niso mogli rešiti iz gorečih vozov.
j       Gospodarske stvari.
Ali je boije vinograd zasaditi  s cepijenkami ali
Z divjaki. Mnogokrat se vinogradnik ne more odločiti, ali naj bi zasadil svoj na novo prekopani prostor s cepijenkami ali z necepljenimi trtami, t. j. s ključi ali s korenjaki, ki naj bi jih potem požlahtil, na stalnem mestu. V tem oziru za vsak slučaj primerno nasveto-vati ni mogoče, kajti to, kteri način bi bil za dotični kraj najprimernejši, je odvisno od raznih okolšČin, ki jih mora in more dotičnik sam najbolje preudariti. Kdor je vešč cepljenja trt in kdor ima cepiče žlaht-nejših vrst nedaleč od svojega posestva in Če njegov Bvet še ni preskusen glede ameriških podlog ter mu končno sredstva ne dopuščajo, da bi si omislil dragih cepljenk, ta stori gotovo najbolje, če posadi divjake ter jih potem v pravem časn požlahti na mestu v vinogradu. V nasprotnem slučaju pa si lehko omisli cepljenih trt, ter v pravi razdalji (ne pod 1*20 m v
kvadratu (posadi naravnost v vinograd. Vendar smo pa mi bolj za sajenje ključev ali korenjakov in za njih cepljenje na stalnem mestn. To je gotovo najcenejši način obnovitve, posebno tam, kjer se lehko neguje zeleno cepljenje. Marsikdo misli, da s takim obnovljenjem zaostane vse za eno leto; v resnici pa temu ni tako, izvzemši seveda, če so bile ameriške podloge slabe. Nasprotno, na mestu požlahtnjena trta rase v največ slučajih mnogo bolje od vsajene cep-ljenke. To je tudi naravno, kajti preden pride cepljenka v vinograd, je navadno že dvakrat ali celo trikrat pre-sejena, in sicer prvič v trtnico kot ključ, drugič kot v roki cepljena bilfa in tretjič potem kot cepljenka v vinograd. Vsakemu pa je že iz prakse znano, da čim večkrat se kaka rastlina, bodisi trta, drevo ali tudi vrtna rastlina presaja, tem slabeje ravse, vsaj prvi čas, dokler se dobro ne okorenini, kajti pri vsaki presaditvi se nekaj tanjŠih koreninic, posebno rosnih, ki so v začetkn rasti najpotrebnejše, potrga ali poreže, in dokler se ne opravijo druge, se v rastlini ne vzbudi življenje. Odtod izvira, da enoletne dobro zrasle in okoreninjene, iz trtnice naročene cepijenke bolje uspevajo od dveletnih. Na stalno mesto v vinograd vsajen ameriški divjak se v dobri zemlji takoj v prvem letu dobro okorenini, in ker se pusti na mestu pri miru, prične zgodaj spomladi neovirano poganjati in ko pride čas zelene požlahtnitve, t. j. od druge polovice maja naprej (v prav gorkih krajih in kjer se prav nizko pri tleh požlahtnuje, še poprej), napravi že lep močen poganjek, ki se potem požlahtni v poljubni visokosti. Ce se je cepič dobro prijel in če podloga dobro rase, požene cepič še v istem letu več metrov dolgo mladiko, ki prihodnje leto gotovo že zarodi, kar se pri sajenju na suho v roki požlahtnjenih in v trt-nici vzgojenih cepljenk navadno ne dogaja. Tudi se pri trtah, požlahtnjenih na stalnem mestu na zeleno, hitreje doseže ono visokost, ki jo potrebujemo, da moremo rezati napnence (šparone) in palce, da se grozdje ne valja po tleh. To se doseže že v 3. letu, dočim traja pri slabo rastoči, iz trtnice izvirajoči cepljenki 4 in več* let, in razen tega se pri poslednji skrivi vse deblo, če se ne obrezuje vsako leto pravilno. Pri obrezovanju, če tudi le na dve ali tri očesa se mora vedno rezati tako, da pride ono oko. ki je namenjeno za podaljšanje poganjka v naslednjem letu nad lanskim obrezkom, t. j. da bo doticno oko raslo v nasprotni smeri od lanskega očesa; rezati je torej enako kakor pri obrezovanju drevesne voditeljice. Na ta način je mogoče, deblo lepo vzravnati. S temi vrsticami nismo imeli namena, svariti pred sajenjem cepljenk v vinograd, marveč smo hoteli le navesti nektere napake takega prenavljanja ter nevedne in revne vinogradnike bolj sprijazniti s sajenjem ameriških podlog, kajti le na ta način bo mogoče priti do hitrejše obnovitve opu-stošenih vinogradov. Vinogradniki, ki so le na toje delavske moči navezani, si bodo še vedno rajši omislili cepljenih trt, ker mnogim hodi to ceneje; mali vinogradnik bo pa pravilno ravnal, če omeji nakup in sajenje cepljenih trt, v kolikor jih potrebuje za pleme.
„ Kmetovalec."
— 8 —
Za kratek čas.
Zakaj so moški takšni? Dva mlada zakonca sla se pošteno skregala. Ko je zmanjkalo ženi »pridige«, začne možu sponašati: »Oj me uboge ženske! Možje ste pred ženitvijo pravi angelji, po poroki pa sami peklenščaki!« — Prav govoriš ljuba moja«, odvrne jej mož, ker pred ženitvijo mislimo, da smo v nebesah, a po poroki spoznamo, da smo prišli v pekel.«
Zvesta žena. Na smrtni postelji je rekel umirajoči mož svoji ženi: »Če imaš le malo ljubezni do mene, tedaj ne vzami po moji smrti mladega mesarja.« — »Le nič se ne boj in umri brez skrbi, jaz sem že peku obljubita, tolažila ga je Ijubeznjiva ženka.
Koliko je božjih oseb? »Tedaj jutri se hočeta poročili«, rekel je župnik nevesti in ženinu. »Toda prej morata dokazati, da znata nekaj krščanskega nauka. Koliko je Bogov?« — »Samo jeden Bog je«, odgovori hitro nevesta. — »Dobro! Koliko pa je božjih oseb?« vpraša fajmoSter dalje. — Nevesta molči in dregne zamišljenega ženina, da bi jej pomagal. On se malo za ušesi popraska in potem reče: »Če muzikante priStejem, jih bode ravno trideset.«
Zakaj so mu žene pomrle? Nek mož se je že četr-tokrat ženil. Njegov prijatelj, ki je bival na zemlji se ztniraj s prvo družico, ga je vprašal: »Na kakšen način se pa znebiš žen tako hitro?« — Srečni ženin odvrne: »Jaz jim nisem nikdar ugovarjal in zato so se na tihem tako hudo jezile, da so umrle.«
Konin je ljubica podobna? Ponarejenemu denarju, ker ima človek velike sitnosti, če jih hoče menjati.
Čudne ženske. Reci deklici pipika in se ti bode nasmejala; reci pa ženi; kokoš, in se bo jezila. Imenuj mlado lepo žensko čarovnico (copernico), ki vse moške začara, (za-copra), in te bo vesela; ako pa imenujeS staro žensko copernico, tedaj postane neizrečeno huda. Če praviš deklici: mucika moja, ji bodeš zelo ustregel; poskusi pa reči stari ženi mačka in zgoditi se zna, da te iz jeze opraska.
Pisma uredništva.
Prevolje na Koroškem. »Škatla«. Poslali smo znamke nazaj, ker nam takih oznanil ni mogoče sprejeti. Z Bogom!
3Iala Nedelja. Dragi nam, hvala za dopis, gospodarske stvari dobro došle!
Možgance. (iospod L . . . ! Še ni dognano, dotično po pošti.
Kareovina. Ni mogoče priti, pridile k nam!
Ptujska gora. Dopis prihodnjič. Čudno ravnanje vaših klerikalnih podrcpnikov je res potreba dobro pokrlačili, ker komaj so se tamkajšne razmere nekoliko ub!ažile, pa že zopet črni klerikalni hinavci podpihujejo ogenj.
Loterijske številke.
Trst,  dne 24. januarja:     68,     %1,    38,    85,    58. Gradec, dne 31. januarja: 29,    18,    35,    42,     17.
^5 raj er>ska
9*
osvežujoča pijača. Nepreaeflljfva zdrml»?s voda. 1 7q
i Mini         i»i ii mmJbiii       hmTiiI           im»ihi..^j         . Twm         -i"
Opekarskega polirja
sprejme v službo Janez Brišnik v Ojstrovski vasi, pošta Sv. Juri ob Taboru v Savinjski dolini. Opeke (cigla) se izdela na Ieto^okoli stotisoč.       sil
»OOO©OOOCKIII»OOO0OO«KH »
Hans Wouk
vinski trgovec
v Poljčanah na kolodvoru (banhofu)    51
naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in  -posestnikom,   da je z dne  1. okt. olvoril v svoji hiši
g trgovino 2 mešanim blagom.
lina vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galanterijsko blago ter železnino v obilni zalogi.
Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih cenah.
Kopnje tudi jajca in vsakovrstne droge poljske pridelke po najboljših cenah.
Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča
s«,                              Hans Wouk.
Franz Schosteritsch t
Ustanovljeno 1803.
pri sv. Vidu niže Ptuja.
Ustanovljeno B9 1803.
Trgovina špecerijskega, železnega, manufakturskega blaga in deželnih pridelkov.
Zaloga najfinejške parne moke.
i
Kupuje vedno
jajce, maslo, pater, črečnje, višje, hruške, marulioe, slive, breskve, jabolko, grozdje, kostanje, orehe, jedilne gobe. krompir, fižol, čebul, češenj, zrnje, hren, ninrke, strd, kuretino,  škafe, itd.   po najvišji
ceni.
Zamenjavajo se razne vrste zrnja
za moko.
Prodaja tudi
zamet. speli. žito. koruzo, repno. laneno. runkelnovo iu detelno semen, rafljo, galicijo, žveplo, naj-boljo gumo za cepljenje trsja, različno železo za voze, pluge in gatre. nareto oblačilo, koče, odeje štrozoke. belo in plavo platno, druk, zajg, furo. parhent i- t. d. po najnižji ceni.
Toči  se  tudi  dobro   pivo,   domače   žganje, vino in tukla.
Zaloga vsake vrste travnih, vrtnih in poljskih semenov od že povsod sloveče firme ED. MAUTHNER, Budapest.                                    sos
Vino   domačega  pridelka   za  krč-marjc liter po 15 do 20 kr.
1
■dZ
ri] eg
ro!
id
— 9 —
Najizvrstnejše in najboljše tamburlce (glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
prva sisečka tovarna tamburic
J* Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
728
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900 in na Milenijski razstavi leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne instrumente v zalogi. Priporočajo   se   izvrstne gosli,
citre, kitare, mandoline, harmonike   in okarine.   Za vsaki instrument se jamči. Veliki cenik (Prefskurant) s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj.
Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju, pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v Človeku preobilno napravi kisline; ako ima čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd.. se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
kapljic £ Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo. Al Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nnno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ich dien. Brez leh znamenj naj se vsako
idiugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme.
*       Dobiva se ta balzam po poŠti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone,   katere   se morajo prej po«-lati.
Naslov je:  Apotekar Thierry (Adolf),   lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogafiki-Slatini.
A. Thierry-jeyo pristno centlfolijeu vlacilno mazilo
je najkrcpkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito Čiščenje, bolečine olajšuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omeličanje, v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste. S poŠto 2 lončka 3 kornc M) vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri an-gelju varuhu v Pregradi pri Bogački-Slatini.
Ogiblje naj se ponarejenja  in pazi na gornjo na vsakem loičeku vžgano varstveno znamko in firmo.        745
Allein c-ttterBalsam
m trn t^utmiil-latUMlH
ITtawiu Prasrada
osef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
laznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah.
zdelnje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki   in najceneje.
'riporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstna usnja in drugih potrebščin za čevljarje na robno in debelo. Pismena naročiJa se izvršijo točno,
Kdor posknsi pri meni kupiti enkrat, kupil bode d večkrat.                                                             776
Razglas.
Od dne 2. do 14. marca se bodeta vršila na deželni sadje- in vinorejski soli v Mariboru sledeča učna tečaja:
1.  Učni tečaj za vino- in sadje rej o vsem tistim v poduk, kateri imajo vinograde in sadunosnike ali pa, kateri se zanimajo za to stroko deželnih pridelkov.
2.  Učni tečaj za vi ni carje, sadjarje in cestarje.
V prvem tečaju se bode najvažnejša iz omenjenih strok poljedeljstva po sedaj-nili skušnjah teoretično in praktično pod-učevalo.
Drugi tečaj je namenjen najbolj praktični izobrazbi viničarjev in sadarjev.
Poduka se sme vdeležiti v prvem, toraj vino- in sadjarskem tečaju, z učitelji vred, katere pošlje e. kr. deželno šolsko nadzorstvo, 40, v drugem, toraj v viničarskem in sadjarskem tečaju, pa 20 oseb.
Prosilci za vdeležbo v viničarskem in sadjarskem tečaju dobijo, kolikor to pripuščajo sredstva, podporo in sicer siro-maski posestniki, ali pa njih sini in vini-čarji. Da so vredni te podpore, morajo dokazati s spričevalom, potrjenim od občinskega predstojništva.
Teoretični poduk se začne dne 2. marca ob 9. uri. Vsi tisti, ki se hočejo vdeležiti viničarskega ali sadjarskega poduka, morajo ravno isti dan ob 8. uri biti pri sadje-in vinorejski šoli v Mariboru.
Kdor se hoče vdeležiti prvega ali drn-zega tečaja, mora prinesti s seboj trsne škarje in nož za cepiti. Ako teh dveh reči nima, jih tudi lahko kupi pri ravnateljstvu.
Javiti (oglasiti) se je do 15. februarja.
Ravnateljstvo   deželne  sadje- in vino-rejske šole v Mariboru.           7<»7
H*XXXUXX*H*H*K*KMM*nM
Hiša v Zaverču št. 16
ki stoji tik okrajne ceste in je pripravna za kakega penzijo-nista ali rokodelca, se % vrtom za zelenjavo in sadonosnikom iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji proda. Polovica kupnine ostane lehko vknjižena. Ta hiSa prodajala se bode dne 29. marca t. L tudi na prostovoljni dražbi na licu mesta. Pojasnila daje lastnik Freiensfeld, Frendenbergerstrasse št 12 v Celovcu.                                                         793
— 10 —
3$     "Wffll
Časnik „Štajerc"
zastopa kmečke koristi in prinaša  najnovejše novice  ter šaljive pripovesti,
velja za celo leto s poštnino vred I goldinar ali 2 K. Naroči se na ta časnik lahko z vsakim dnevom. Naročnina poslati je naprej z natančnim naslovom. Na samo naročilo brez denarja, se časnik ne pošlje.
m
■*—*----------------
Kdor nam posije kakšen dopis, naj pridene svoje ime na poseben listek. Imena seveda ne izdamo.
Ker „Štajerca" čita najmanj 200 tisoč ljudij,   se opozarjajo  vsi tisti,   ki  imajo   kaj za prodati
ali kupiti, kaj za v najem dati,   iščejo kake službe,   ali sploh imajo kaj po časnikih naznaniti,
naj se blagovolijo zanpno obrniti na list „Štajerc". Cene so jako nizke. Za manj kot eno krono
se oznanila ne sprejemajo. Pri oznanilu ene krone piše se lahko 30 do 40 besed.
m Mm
v   kalt Jr^ovir
padat
en   :
ros toi
pora; hravno ffroda
wiajernr
JOOO g
rugo
^jyfatanc"
itrasse
dovoljuje   si   slavnemu občinstvu naznaniti, da  :-i        " dne  1. februarja 1903 s svojim dosedanjim sgiM gom,   gospodom   odvetnikom dr. .lulijus  Keldbarh-^ v Mariboru razdružil in odprl svojo                        lovanj«
n   dru orale iivine. ornji fid pri
dne 1. februarja 1903 v Mariboru***
Hariengasse Št. 10, nasproti sodiščnemu poslopju. H"|
Oženjen, soliden majar
kateri   je tudi   izvežban v obdelovanju amerikanskih trtnih   nasadov,   se   sprejme   pri   W, Bianke-jlS   ¥ I PtUJU,  Glavni trg št, 6.
Učenec
iz boljše hiše se sprejme pri Gertrud Spmžinsi, mehanična delavnica za popravila v Ptuju, Farbarske ulice Št. 7.       804
Dobro znana kolarska obrt
se  proda  zaradi bolezni prav po ceni.    K obrti spada hiša z dvema   sobama in kuhinjo.   Zraven hiše je vrl, nekaj vinskih | trt   in sadnega drevja.   Hiša se   proda lahko tudi brez obrii, ! ker je pripravna tudi za kakšno drugo obrt.   Ponudbe je po- j slati pod naslovom:   Janez Mažoh, kolarski mojster v Poljanah.                                                                            77!»
Kranjski redilni prašek za prašiče.
Spodaj podpisani uljudno naznanja, da tudi on prodaja Trnkocyjev kranjski redilni prašek za prašiče, katerega   firma Trnkoczv   v   tem listu na drugem mestu oznanja.
Odvetnik dr. Oskar Orose
odvetniško pisarno
STarilo!
798
H. Mauretter v Ptuju.
Proda se posestvo.
Pri  neki   večji fari n.i Spodnjem Štajerskem prav blizu cerkve in
velike grajščine ter petrazredne Sole, kjer je železnična postaja in pošta
*
se proda enonadstropna hiša
z mnogimi poslopji, v kateri se nahaja gostilna s prodajo Žganja na drobno, prodaja pive, trafika, prenočišče za tujce. Vse to obrti uspevajo dobro. Pripravno je za k vam arijo, pekaiijo, mesarijo. V hiši je kuhinja za prekajanje mesa. Zraven spada 11 oralov (johov) zemljišča, med tem je 6 oralov travnikov, njiv, sadovnjaka in vrta za zelenjavo. Vse to se proda iz proste roke. 8000 gold, lahko ostane intahuliranih. Naslov pove upravništvo ^Štajerca".                                                                      806
Zavri
rad ir S sob« let  s s
udi  vin lev.    1
Naznanjam slavnemu občinstvu   v  Ptuju  in  v okolic, ugu  iu se  I. ptujska   mehanična  delavnica  za   popravi^^ šivalnih strojev,   bicikelnov, glasbenih avtomata. in hišnih telegrafov ter delavnica za poniklanjeimetni
nahaja več v Poštnih ulicah (Postgasse) št. 14. tudi ne več*** šl<y Fiorijanskcm trgu, ampak                                                9£f
v Barvarskih ulicah (Farbergasse) št, _
Vsakovrstni  deli /.a šivalne stroje se dobijo po najtvi  I [)\
cenah<                          spoštovanjem    Gertrud Spruzina.'.zgosj
za   nr*'San»
za olje se da v naj£n S
od ni i še rs
Mlin
s stii'imi ^tečaji,   stopami p reso
m
do 15. marca ali 1. aprila. Kavcf je potreba 200 gold. Naslov   pofadl upravništvo .,Štajerca"'
iku  J.
»vinski
— 11 —
Frane Sehutz pi ZZT
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
mlatilnice, slamoreznice, stroje za jabolke mleti
ter sdloh vsakovrstne stroje.
Stroji  se  lahko tndi   pri njem  ogledajo  in se lahko   plačujejo na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo.
Pogoji so zelo ugodni.                                                                         781
Šafar   783    Veliko presenečenje!
L?pa enonadstropna hiša za trgovino
^ kaleri se nahaja špecerijska trgovina in gostilna in h kateri teprulata dva vrla za zelenjavo in eden za sprehajati ter stavbeni brostori. vse to leži ob veiiki Mometni cesti prav blizu Maribora; je lep razgled in tudi pri-f-avno za kakega penzijonisla. roda se za 14.000 gld. Dohodki [najemnine znašajo 1040 gld- 5 do BOOO gld. se mora plačati takoj, progo laliko ostane vknjiženo. Natančneje so zve v Pobersch-Strasse št. 46 v Mariboru.      789
sodrJI  Posestvo.
ach-o]
>ru
zrna.
600 gld. proda se hiša s stanovanjem. kuhinjo, kletjo, hlevom drugimi  pritiklinami.   Njiv je orale in se lahko redi par glav nine.   Več  pove Jurij  Vindls v »mji  Pristavi št. 45.   pošta Št. pri Ptuju.                        791
rYYYYYYYYYYYYYYYYYV
(ep vinograd
je na prodajo
Zavrcah na Štajerskem.  Vino-
ad ima   veliko gospodsko hišo
sobe,  huhinjo.   zidano   prešo,
s sodi vred).   K temu spada
viničarsko poslopje in xidani
Vinograd je obrnjen proti
in  meri   S1/* orala (johov).
posestvu   tudi   spada   1 oralo
unosnika in gozd. ki meri l'/<
ala-   Omeniti   še je jako   lepi
metni vrt. Naslov pove „Stajerc"
številom 778.                  773
Posestvo s hišo
z gospodarnim poslopjem, deset inut oddaljeno od Šmarja pri Uah, ki obstoji iz njiv,   travni-Bov,   gozda in   nekaj   vinograda, ei  leri okoli 9 oralov,   se po jako godni ceni proda.   Lega lepa in J e še ravno sedaj blizu železnica p O V radi.    Vprašati   je   pri   posest-iku J. M.. Rečiška vas na Paki. [ »avinska Dolina.                    790
ki se dobro razume na vinograd-stvo, poljedeljstvo in živinorejo, se sprejme v službo pri Ed. Sup-panz-u v Prislovi pri Poloanah.
Učenec
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena, 36 ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine Žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim ka-menom. 1 nastavek za smodke, 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjali mošnjiček za denar, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov. 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 sljkami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisarniških predmetov in Se 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo -—--     Y                   y                 !   1 gld. 80 kr.   Razpošilja so proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
JUocen  učenec skozi DunaJsk° ^posujainico
za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi (kraj z industrijo), se sprejme v učenje. Prednost imajo dečki učiteljev in sploh uradnikov.   Naslov   pove   uprav-
ištvo ^Štajerca".
"^6
z dobro šolsko izobrazbo, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme v trgovino z manufaktur-nim in mešanim blagom pri Franc Kraut-u v Pliberku (Rlei-burg) na Koroškem.               7S4
Iščem majarja
in sicer dve moške in dve Ženske moči- Plača se po dogovoru. Franc Bajt, posestnik v Rošpahu pri Mariboru.          803
Malo posestvo
se takoj proda pod roko. Na posestvu stoji mala hiša in sicer tik glavne ceste- Hiša ima dve izbi, kuhinjo, klet in čumnato. Hiše se drži hlev za kravo in za svinje. Tik hiše je lepi sadonosnik. nasajen z najboljšim sadjem. Naslov pove uredništvo nŠtajerca" pod številom 800.                         800
Trgovski pomočnik
išče službe v mešani trgovini. Naslov pove upravništvo „Šta-jerea"._____                           801
Dobro idoča
trgovina
z mešanim blagom v lepem trgu na Spodnjem Štajerskem se zaradi bolezni da takoj v najem. Kje pove upravništvo »Štajerca".
802
Ch. Jungwirtli, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Štajerčeva prošnja.
Vsakega tistega našega naročnika, kaleri se iz enega kraja preseli v drugi kraj in nam piše. da mu naj njegov naslov (atres) predrugačimo, uljudno prosimo, da vsak tak naročnik, kateri želi, da se mu naš list pošilja v drugi kraj, zapiše poleg novega naslova (stresa) tudi ravno tisti naslov, pod katerem je naš Časnik poprej dobival; tisti, ki imajo na svojih naslovih na desni strani tuHi našo številko natisnjeno, naj tudi tisto število zapišejo. To zalo, da gre delo hitreje izpod rok in da se ne prigodijo nikake pomote. Dobro je tudi, da vsak novi naročnik zapiše tudi hiSno številko. Kdor se Cisto na novo naroči, to je tisti, kateri »Štajerca" od nas po pošli še ni prejemal, vsaki listi naj zapiše na od-rezek denarne nakaznice (postamvajzunge), ki se nahaja na levi strani: -Sem cisto novi naročnik". Kdor pa nam pošlje denar po poštnem Čeku, in hoče naročnino ponoviti, naj zapiše na sredini čeka, to je nad besedami
(črlngfdjem — Položnica
le-le besede: »Ponovim naročnino" ali pa samo število, katero ima na svojem naslovu. Seveda se mora takoj spodaj pod temi besedami zapisati znesek, katerega pošlje in pa ravno takšen naslov (atres). kako*-šnega dobiva od nas pisanega ali tiskanega. Ako nam pa kak čisto novi naročnik pošlje naročnino tudi po poštnem čeku. katerega je od kakega svojega prijatelja dobil, in bi se rad Čisto na novo naroČil, tisti naj tudi ravno tam zapiše besede »čisto novi naročnik."
Vinogradniški šafar
ki se dobro razume na nove vinogradniške nasade, posebno pri nasajenju trt na mero, pri graditvi vodenih potov, se sprejme v službo.
Ponudbe naj se pošljejo grajščinskemu oskrbništvu Dornava, posta Možganjci pri Ptuju.                                   795
— 12  —
Kako vpliva Barthelnovo klajno apno ?
Dva soseda Jaka in Juri sta kupila na sejmu vsaki eno nosečo (brejo) svinjo. Jaketova svinja je povrgla 5 lepih prascev. Kavno tisti dan povrze Jurijeva svinja tudi lepih 5 prascev. Sedaj pa si ogledimo, kako so se li prasei redili, kako so rasfli in kateri od obeh sosedov je bil bolj pameten, Jaka ali Juri.
Jaka je bral, kako dobro je, ako se krmi svinjam Barthelnovo klajno apno, a ni ga hotel kupiti, ker je mislil, da ni res   da  bi klajno apno kaj pomagalo.
Juri je bil bolj pameten, takoj je naročil Har* thelnovo klajno apno in je dal v začetku vsak dan polovico male žlice (take žlice, ki se rabijo navadno za kavo), klajnega apna, potem pa tako žlico polno vsakemu prasetu.
Brez klajnega~*apna zrejo pri .lakctu*.*prasei jako slabo, zaostajajo v rasti, dobijo večkrat '[drisko in v 8 tednih sta mu dva   poginila
Pri Juriju je ravno narobe: Takih prascev Se nikdar ni imel. In kaj ga je to stalo: Samo 4 krone za  10 kil Barthelnovega klajnega apna.
Ko je preteklo 9 mesecev, je prišel k Jaku mesar.                  Pri Juriju   se je mesar samo nasmejal in   takoj
Komaj da je zagledal njegove svinje, je takoj odbežal.        je bila kupčija gotova.
Poduk:
Kdor  hoče,   da bodejo njegove       ■==\Z svinje   hitro   rastle   in   postale debele,   ta   mora   primešati   k svinjski hrani Banhelnovo klajno apno.
Poduk in popis zastonj pri
5 kil tega koristnega
apna velja (od Dunaja) samo
2 K. 50 kil 12 K.
Dopisuje se slovenski!
799
Mihalju Barthel-nu in dr., Dunaj. X., Keplergasse Nr. 20.
-2133-
orostno sieljo
mmmmmmaaammmmmmoMmmmm ja            (Torfstreu)
Adolf Sellinschegg
v Ptuju.
rVairlioinam      sporočava fini žamet
ircVlldllcIIl  (Schuhsamt),   lastili   in   vse **        J            kar   rabi   čevljar  za   izdelo- j
ije ti noga, pa tndi  močnega in trpežnega obuvala. • Cena jako nizka, blago dobro.                     i
Brata Slawitsch, Ptuj,
Priporočam  razun mojega špecerijskega, materijalnega in barvnega blaga:
Ogersko melo po 11, 12, 13, 14, 15, kr., vajn-perle, rozine, fige, rožiče in kvas. Vsakovrstne dišave (gvirce), salpeter, smolo. Speh, svinjsko mast, maslo, švicarski sir, sol, in harinke. Riž po 10, 12, 14, 16, 18, 20. kr. Kavo po 1 gl., 1 gl. 20, 1 gl, 40, 1 gl. 00, 1 gl, 80. Sladkor v grudah, kockah in zdrobljen. Spiritus za goreti, za žganje in jesih delati. Mast za Čevlje mazali in mast za vozove. Vsakovrstne farbe, nrnež ter-pentin, in vsakovrstno blago najboljše vrste in po najnižjih cenah.
Jos. Easimir v Ptuji
poleg   »Štajerca",   kjer   je   bila   poprej   moja trafika.                            707
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za
krojače .   . 180  „ —  „
Minerva A............100  ,, — „
Minerva C za krojače in čevljarje .   .   . 160   „ —  „ Howe C za krojače in črevljarje   ...    90   „ —   „
Cylinder Elastik za čevljarje.....180   „ —   „
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    765
mestna
9.
hranilnica
t> Celji.
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zayodnem poslopju. Ringstrasse štev.  18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/» aimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.888.560'42.
3.   Posojila na hipoteke se s 5°,, nimi. menična posojila s 5X/|V» akni in zastavna posojila proti 5% oimi obrestmi oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.  Vplačila v Celjsko mestno hraailBico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807-870 zvrsiti. Vloznice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Gtro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojilno društvo »Celjske mestne hranilnice* daja menična posojil* proti 6ViV* nmi> obrestmi.
8.   Uradne ure za stranke se eb delavnikih od 9—iS ure depoldae določene do preklica.     (
Ravnateljstvo,
4=   pari   čevljev za samo 2 gltl. SO kr.
se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, l par ženskih Čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških iii en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju.     Zaloga čevljev
Jungwirth, Krakov 21. Poštni predal 29.
Neugajajoče se vzame takoj nazaj.                 462
Pristni srebrni močni poročni
prstani
z vrezanim   imenom,   eden   komad od 40 krajcarjev višje; kakor tudi
lepi beli nikelnasti poročni prstani
eden komad od  10 krajcarjev višje, se dobijo po najnižjih cenah samo pri izdelovalen
Jos. Gspaltl
zlatar in srebrar v Ptuju.
588
— 14
. August plem. Placbki
naznanja $ tem uliudno, da ic prevzel
veitttško © e @ pisarno
gospoda
dn JHnbro$it$cba o Ptuju
766
nasproti nove pošte.
I
■   ■   ■   v
Vse stroje za poljedeljstvo in vinorejo]
Brizgalnice za  sadno  drevjr
z mešalom za meSanino iz bakra in vapj tako, da se najedenkrat na dve cevi hril
brizgalnice (strealjke) zasailjii drevje    z    natanko    nanijeret petrohuešanico,
svetilnice na acetilen,
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vini
stiskalnice za vino in ovočje 0 diferencialnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskaniee
čisto nove mline za grozdje,
nove   priprave proti   peron o-spori in za žvepljenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor   tudi   vse  druge   stroje za polje-deljsfvo, kot
zbivalnike (trienre), mlatilnice, viiale (gepel) i. t. d.
razpošilja  kot  specialitete  po najnižjih tovarniških cenah
768                II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.                          Dopisuje se v vslh jezikih.
•a o at
Vstanovljena leta
ČekdTMM r a-
feuu K. 80*961
pri e. kr. p«S-
I tao-fcraai}ai*B«B
umčiu
vlad. državnega mesial
cs ti e-n
priporoča se glede vsakega med liranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posre< vanje vsakoršnega posla z avst ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
os wi
3 CD
E
O E. 0-
II
Ravnateljstvo. =
— 15 —
m
Občin hranil
v  Ormoži
(Gemeinde-Sparkasse in Friedau)
obrestuje vloge po 4VJa in jih sprejema
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2, do 4. ure popoldne in vsako nedeljo od ,9. do 11 ure dopoldne.
Obresti se pripisujejo polletno h kapitala, ter pladnje rentni davek hranilnica sama in ga ne  odtegne  vlagateljem,  tako,
da dobijo isti popolnoma 4%% obresti.
RavnatBijstvOc
l
80G
Kari Penteker
urar, srebrar in zlatar     598
glavni trg št. I Ptllj glavni trg št. I
tik mesarja gospoda Luttenberger-ja
priporoča svoje
ure, prstane, verižice za ure in uhane.
Vse   po najnižji ceni.
Za vse ure se jamči, švicarske žepne ure iz niftelna za
tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne Mre od 4 gold. 50 kr. !naprej. BudtlltiCC za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
'Opozarjam še mojo bogato zalogo UhanOD  in  prsttMOD  iz srebra, zlata in drugih kovin. Srebrni prstani Za zaročen« od -£0 kr. naprej.
■Vsakovrstno prekajeno (zelhano)  ~
meso, najfinejše klobase       S
ji vedno svežno (frišno) blago, priporoča po naj-   =*
nižji ceni                                 «?
I J. Luttenberger
mesar v Ptuju.
£   Zunajna naročila   odpravijo   se     S

vestno in hitro!
585
Kranjski prašičji redilni prašek.
Cenjeni gospod! Moje svinje niso žrle in so bile mršave. Slučajno dobil sem od nekoga mojih ljudi j za poskušnjo en za-vitek prašičjega rediloega prašeka; iu čuditi se je. ja* svojim svinjam ne morem od t^ga časa zadosti s krmo postreči. tako hlastno Zrejo in se jako dohelijo. To je povzročil ta izvrsten redilni prašek. katerega »z hvaležnosti vsakomur najtoploje priporočam. Prosim da mi takoj pošljete po pošti 5 zavitkov takega redil nega prašeka.
S spoštovanjem 81./10 1901.      Jožef Engtlschj železniški mojster, Belišče v Slavoniji.
Ta prepis se popolnoma tako glasi kakor original, pisan na dopisnici, katera je markiranana s -i filari in z 2 vinarskima markama. Ljubljana. 3./10.       Spoštovanjem       Ivan Plantan, c. kr. notar.
Pri zdravih svinjah, $9 II iste stare ali mlade, zadostuje en zavitek doktor pl.  trnkotfv-ieveaa prasitKaa   redilnega praseka za 50 vinarjev, da postanejo mesnate, debele in mastne, meso postane tudi okusneise. Pet takih zavitkov velja samo 2 kroni.
Dobiva S6 v vseh trgovinah, ako pa ne, pa po pošti Naslov se glasi:
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko. 69i
,                           Pri tej se tudi  dobiva: dr. pl.
&      i                 Trnkoczyja balzam (že  30 let sve-
X                   j   tovnozan).   1  s teki.  20 h,   12 steklenic
2 kroni.   24 stekl. A- krone prosto pogt-iia  nine, 6 ducatov samo 10 kron, poštnine :^  ^     . :.-■   prosto. — Izborne želodečne: kapljice (enake prejšnjim   Al a r i j a c e 1 j s k i m kapljicam,    Želodčnemu    grenkemu    likerju,   zeliščnemu   vinu   i. t. d.)   1 stekl. 40 h,  6 stekl. 2 kroni. — Pilne odvajalne,  želodec  čisteče.  1  škatla 42 h, 6 škate* 210 kron. — Kagljev, pljučni in prsni sok ali zeljiščni sirup. 1 stekl. 112 kron, 6 stekl. o   kron. —  Drgnilni, udov in pro-tinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 stekl. 4 50 kron.  —   Tinktura zoper kurja očesa. 1 skekl. 80 h, (J stekl. 3"50 kron. —   Raz-tvarjajoči čistilni čaj.   1 zavitek   1 krono,   5 zav. k krone.   ■ Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo
ta sredstva.
691
OarI Hantich
državno izprašani nadlogar, gozdarski zcmljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec
v Mariboru Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. m-,
§11     Drogerija ali prodaja z dišavami       lili
max Ololfratn v Mariboru
Herrengasse št. 33, priporoča
Pofilajno apno za krave,   da  se
pridela več in boljšega mleka in
povzdigne jalovina.
Occtooa ali jesi-booa esenca?
V«  Hira te kisline da 10 litrov Imoč-
Snooi za mošt
za napravo zdrave domače pijače. En liter narejene take pyače velja 3 kraj-carje.
nega, čisto okusnega    namiznega jesiha. Vsake vrste zelišča, katera priporoča župnik Kneipp so frišna vedno v zalogi.  515
• m
fem

16
MešCanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t.   d.   po  zahtevi   takoj  raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d.                               30
Dobre cenene ure
s   31etnim   pismenim  jamstvom   razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarne za ure in eksportna hiša zlatnin Most št. 194 (Briix) Češko.
Dobra nikelnasta rernontoarka .   .   .   . gld 3-75
Prava srebrna rernontoarka.....„   5*25
Prava srebrna verižica......„    1*20
Nikelnasti budilec.........„    1*75
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate
in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč" pri-
znalnih pisem.
Ilustrirani katalog saMonjJin poštnine prosto.     610
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Pbifadelphljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na fadiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Bed Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Ant. Rebeky konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.' 537

1
G. kr. priv,
tovarna za cement
Trboveljske preniogokopiie družbe v TrbOVljflh
priporoča svoj pripoznano izvrsten Porilafld-Cfrafflt v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdote daKČ tUdKhliajfrčt dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apMO.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in naj slovi tej 3i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III'3 Rennweg 5.          iu
Podpisani priporočam svojo b( zalogo posebno v Švici nakupljenih tih   in srebernih ur,   veliko zalogo nine  in   srebernine   po   Čudovito ni ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^     cenah.
Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga,    16 gramov težka gld. M „       30   ,        „       20       ,         „        „     if
„       30   ,        „       50       „         »        »    S
r    ao .     ,   ioo    .               „   a
Ura budilka gld. 1 50 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. 4-—
nikelnaste gld. 8-50". Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine r-                  A    J             urar in *p0°vina ilatnlno in »rebernine, dalniear prva
Franz Luden, ** v*™**** <,ru¥ssieonj«keB*ei«ni,ssnovi'za,agatelJ
Ljubljana, glavni trg.
Vse blago je pri c. kr. kontroličnemu uradu puncirano.
Vozičke za otroke
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za  ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770                V  PtUJU.
Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron.
Stavbinsko podjetje.                                                                      Stavbinsko podjetja
Ladislaus Johann Roth
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
Stavba fflOStCv iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
UOdtta St49b4: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
Stavba «$t in POIOO, kakor tudi traciranje taistih. PcdzcmsKa   dela*   (Tiefbauten)   kanaliziranje,   polaganj
cevij, vodovodne stavbe. Stavbe na poviiju  (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše I
gospodarska  poslopja,   fabrike   in javna   poslopji
adaptacije vsake vrste.
Razen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona,   trotoarje  j
petona, petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojasnil
in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.
Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Both
523                                                                                                                        inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.