Natisov 14.000.   Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev.
Sivo in upraviteljevo v  Ptuju
v gledališkem poslopju.
Slajere   izhaja  vsaki   drugi   pott-k,
JahVan /.  dne naslednje  nodidjo Dopisi dobrodošli,
m  ■-' ne  vračajo  m pe morajo Wudalje do pondeljka  pred  izdajo do-tične Številke vjioslaii.
Posamezna Številka velja v Ptuju za
celo leto K 1.— s poštnino K 1.20.
Za inserate uredništvo in upravniStvo
ni odgovorno.
Cena za oznanila za: 1 slran K H2. , '/, strani K 1(1.-. '/4 strani 1C 8.—, '/„ strani K 4. . ■/„ strani K 2.—, '/« strani Si. 1. -Pri večkratnem uzuunilu posebno znižana cena,
Štev. 11.
V Ptuju v nedeljo dne L junija 1902.
m. letnik.
Praznik svetega Resnega Telesa.
Pred kratkim smo obhajali prelepi praznik prihoda sv. Duha. Sveta katoliška cerkev pa nam je podelila zopet krasen cvet, morda najlepši cvet, napolnjen z najslajšimi dišavami, namreč praznik sve-Rešnega Telesa. „Ta je kruh. kateri je prišel iz nebes .... Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj!" (Joan. VI. 59). Tako nas uči sveto cvangelje. Po božji vsegamogočnosti se je toraj spremenil kruh na oltarji v s vel o ReŠno Telo, v meso in kri našega Zveličarja. Sveta katoliška cerkev obhaja ta praznik svetega Resnega Telesa s procesijo zunaj cerkve, da postavi bodi si po ulicah, bodi si zunaj v prosti naravi postaje okinčane s cvetljicami, pri katerih postajali se deli blagoslov. Toraj Kristus sam v podobi kruha zapusti ta dan svoje bivališče, namreč taber-nakel, in duhovnik blagoslavlja ž Njim v znamenju kri/it zunaj cerkve verno ljudstvo, njive, vinograde, hi; :<i imetje, vesoljni svet.
Krasno dejstvo velikanskega pomenu! Stvarnik nebes in zemlje je med nami. mi ga spremljamo v procesiji po ulicah ali  pa   med bujno cvetočo naravo.
Katerega človeka ne pretrese dogodek tega blagoslova?
Kateri ne čuti blažene, tihe. mirne sreče v svojem še
morda tako razburjenem srcu?
Sivolas starček in bela starka klečita pred okin-
Čano postajo, tam zopet vidiš   moža v najlepši dobi,
vidiš ženo, vitkega mladenča in cvetočo deklico!   Vsi,
vsi gledajo   zaupljivo tjc gor k svojemu   Odrešeniku
v monštranci.
»A bolj še sreče solnce sije, Otrokom z lic in iz očes«
otrokom, kateri so se pač že zdavna veselili tega dogodka, otrokom, ki so sami enaki nežnim cvetkam. katere trosijo večnemu svojemu Ljubitelju na pot. Oh srečni časi, srečni trenutki! Človek pozabi vso preganjanje, vso sovraštvo, ker ljubezen Nebeškega je premagala vsako srce.
Toda zares trenutki! zakaj barja nas potisne zopet tje ven na bučeče valovje življenja, in morda so našli vsi sklepi, vse obljube, katere smo storili v teh trenutkih, dobra tla le v nedolžnih mladih prsah navzočih otrok! Znabiti preganja kmalu potem sosed soseda, prijatelj prijatelja — brat brata! Znabiti nastopi žalibog marsikateri duhovnik, kateri je nosil pri
Dežela Slaralan.
Ali vi moji dragi bralci BStajercaB veste, kje je dežela Šlarafan? Ne, gotovo ne! Zato vam jaz hočem povedati kje je, kako se pride v njo, in kaj se vse godi v tej deželi. Dežela Šlarafan je tam neki za devetim bregom, tri milje za tistim starim mostom, s kalnega je „Štajerc" v Dravo lažnjivega klerikalnega potepuha po imenu „Fihpostt šterbunknil. Ta dežela je za same lenuhe! A vendar pa je težko priti v njo. Kdor namreč hoče dospeti v to deželo, a poprej mnogo strpeti, pa kak lenuh bi morda to že dosegel. Pred to deželo je namreč veliki breg, kateri je same tido kuhane prosene kaše. Ako toraj hoče kdo v to deželo si mora poprej napraviti tunel ali luknjo v ta breg, in sicer s tem, da \so kašo, katero iz te luknje izkoplje poje. Tisti breg je tri milje debel. Ako se človek čez ta breg preje, pride v deželo »Šlarafan." Ta dežela je med vsemi deželami na tem svetu najbolj bogata. Hiše so pokrite s samimi medenimi poticami, a ploti okoli hiš so sple-
teni s samih klobas. V studencih tam ni vode, temveč najboljše vino, katero vsakemu teče samo od sebe v usta, ako se le malo nagne k zvirnici. Na drevju rastejo sami krapi in same Zemlje. V potokih teče mleko in z vrbja kaplejo toraj krapi v potoke, tako. da si lahko vsaki kaj hitro vzame mali zajuterk. Po mlakah in ribnikih ni žab, temveč tam plavajo ribe, od katerih so nekatere kuhane, druge pečene, tretje zopet „spohanea. Te pridejo same k bregu, tako, da si vsaki lahko z roko vlovi, katero jesti hoče. Po zraku pa lečejo goake, purani, race. kokoši, piščeta in pa golobi. Vse že pečeno, samo treba ti je, ako si preveč len, da bi jih lovil odpreti usta — in cmok! pa že imaš kako tako pečenko pred zobmi. Po zemlji pa bežijo debele svinje in pujceki lepo rumeno pečeni. Vsaki ima v hrbet zapičen nož in vilice, s katerimi si lahko, kdor hoee odreže in napiči košček, ki mu je najbolj všeč. Potem pa odbeži taka svinja drugemu na službo. Sir tam raste kakor kamenje, obleka in ("reviji, to le tako samo  leti  z  drevja.   Samo  en  studenec je   v tej
tem prizoru presvetega Odreženika, povzročitelja vse ljubezni, že par uric pozneje, kot politični agitator napolnjen z — žgočim sovražtvom!
Brez vere je človek čoln,ki nima gesla, nima krmila in ravno ta dan, ravno trenutek omenjenega blagoslova, pač vsakemu pokaže, da je naša vera najboljša, pokaže vso nebeško ljubezen! Oh da mu le nebi pokazali poznejši časi, poznejše ure, človeškega zaslepljenega sovraštva!
Klerikalizmus in vera.
(Konce.)
Neumestno bi bilo tukaj razmotrivati še na dalje koliko od klerikalne moči povzročene krvi je teklo v dolgotrajnih verskih vojskah, katerih je trpela ena celo 30 let (1G18 -1648), in katere so upostošile malone do cela srednjo Evropo. Toraj pustimo to prelivanje krvi-, pustimo pa tudi te temne čase, in pečajmo se raji s klerikalizmom novejših dni.
Cesar Jožef II., toraj preded našega svitlega cesarja samega, je bil- kakor pač vsi člani Habsburške vlade — saj si je že prvi, namreč Rudolf, izbral za vladno palico sveti križ — popolnoma katoliškega vernega duha. Mati njegova velika cesarica Marija Terezija, je skrbela svojemu sinu za najboljšo vzgojo, katero so imeli vsaj v njegovih mladih letih skoraj sanii duhovniki v rokah.
Ta blagi knez se je peljal nekoč v svoji kočiji po deželi. Naenkrat izstopi iz kočije in pristopi k kmetu, kateri je ravno na polju oral. Knez reče kmetu naj le živino goni, on pa mu bode plužil. In zares je vrezal s plugom nekatere brazdo. To je krasen dogodek v zgodovini naše cesarske rodbine.
Toraj slavni preded naše svitle cesarske hiše, iKijIjubeznjivši knez svojega časa, knez, kateremu se je v klanjala malone cela Avstrija in cela Nemčija, knez vzgojen   v najsvitlejši   dobi   svetovne literature
deželi, v katerem zvira voda. Toda ta voda ima Čudno moč. Ako na primer pije od nje kaka stara devica, ali pa kak star kruljev možak, glej ga no naenkrat se spreobrneta, tako, da postaneta zopet mlada. Katerim pa samo pitje ne pomaga, ti še se pa morajo umiti v tej vodi, in ko se obrišejo, so mladi lepi in zdravi. V tej deželi je kratkočas sam doma. Tam se pleše, tam se hodi na lov. tam se igra in kvarta. Kdor tam svoj denar zakvarta, se mu trikrat tolko od države nazaj povrne. Kdor tam dela dolgove, ni se mu treba bati zaradi poplačila. Ako namreč ima obrok ali termin za leto dni, in mu ni mogoče dolga vrniti, mora mu ta, kateremu je on dolžan, dvakrat več dati nazaj zato, ker mu ni plačal dolga. Kdor v tej deželi nič ne dela, dobi za vsako uro pet kron, a kateri dosM laže, dobi za vsako laž en cekin. (Čuj! čnj! lenuliasti nFihposu, tukaj cvete za tebe koruza!) To pač mora vsaki v tej deželi paziti, da ne pokaže kake pameti, ali modrosti. Kakor namreč kdo pokaže kako modrost ali pamet, ga grozno trpinčijo. (Ljubi „Fihpos"! vtem si pač brez skrbi, ni ti treba paziti,
c  1 laž
(književnosti), ta knez je ljubil kmeta toliko,   da sel je ponižal k njemu, in mu   pomagal pri   priprostcml delu, pri oranju.   A ni   pomagal   vrezati samo brazdi temu kmetu, pomagel je v višjem pomenu orati vsem I kmetom, s tem, da je napravil s krnela, kateri je bil H do tedaj   hlapec plemenitnikov,   prostega,   mislečegaM človeka.
In čudno, ravno ta knez, največji ljubitel pripros- °, tega ljudstva in kmeta, ta knez, ki je bil navdušen *® za vse lepo in dobro, pobožen ud svete katoliške H cerkve, knez kateremu se ne more niti pikica slabega I v celem življenju predbacivati, ta knez je bil naj- *al večji sovražnik — klerikalizma. Ko je zasedel svoj pre-H stol, je bilo njegovo prvo delo, da je odrešil kmeta M največjih pijavk, daje zaprl malone vse grozno bogatel kloštre. Kmetje! to je zgodovinska resnica, o kateri H priča še dandanes dovolj samostanov, kateri se po-_ rabljajo sedaj v druge državne potrebe, ali kareri so se deloma že spremenili v javna poslopja.
Pa na svetu je že tako, da vse kaj je lepo i"i"a dobro prehitro oh! prehitro mine! Tudi tega blagega^J človeka, svitlega ljubitelja ubogih trpinov, je zadela ftj neusmiljena prerana — smrt. Ta veliki knez vesolne-HJ zgodovine, je rekel nekemu duhovno par dni predla svojo smrtjo: „Gospod vi radi zlažete pesmi, napravili3*! mi bodete na skorem mrtvaško pesem, a vodilne misli W tej pesmi, pa naj bodejo: Umrl je knez in on počiva tukaj.m" kije želel vso najboljše za svoje podložne storiti, kate-kaj remu pa se je vse to preprečilo in uničilo!"
Ali ni imel prav?  Poglejmo si   dandanes  zopet P« razmerje! Ljudstvo strada, a kloštri imajo neizmerno« bogatstvo, katero znaša miljone in  miljo ne,   a .lezu.sCnj Kristus sam pa, je   jekel ko je govoril o sebi    ..Sin™ Človekov pa nima toliko, kamor bi položil svojo gla*j#!" "c^
Ker pa vem, da me marsikateri ne bodejo hc-eljzas razumeti, pridenem še tole. Razločiti nam je strogo "HI besede klerikalizem, duhovnik in vera.  Naša vera so| nauki Kristusovi,   duhovniki so njihovi   oznanjevalci
tebe ne bodejo nigdar trpinčili!) Kdor rad dela v tej: deželi in hoče marljiv, biti tega iztirajo. Kdor je naj-! bolj len,ta postane minister, kdor se rad s klobasicami peča, ta postane vitez. Komu manjka v glavi enoj kolo, ta je naenkrat hofrat, kdor pa ima zopet eno' preveč, ta je deželni poslanec. Kdor misli samo na piti in na jesti, ta postane v tej deželi Župnik, kdor pa je naposled tako neumen, da že čisto ničj ne ve, tega Časti vse, temu se izroči dragoceni dip-lon, postavi se mu tudi spomenik, on se imenuje .častni občan". To je toraj dežela Šlarafan. Pa naj je pojdejo BFihposovci" iskat, ker je za take lenuhe stvarjena, mi  „Štajerčevi" ostanemo na   Štajerskem!
Nekaj  listov iz zgodovine  kmetekega
stanu.
(Spisal H. Kmetskakri.) Dalje.
VII.
Iz prejsnih poglavij pa se nikakor ue smete skle-
i/ sel)
]i;tt čaa tol« rek
\nx
hoi
je ter Ta* pre
reč
in
pai
pre Čas,
i/.ti
gOfc
pol tel, gai
—   3
se tem azd sem
bil ©ga
ros-
žkc
ega
raj-
ire-icta ;ate Beri po-so
in
ega fela
lne red vili isli
taj,
ite-
pet rno zus Bin
,.'*' teli )go so Jci,
tej iaj-trni jno jno na lik, nič lip-oje naj Ihe (m!
pi
klerikalizmom pa razumemo moč, katera se je s časom razvila s tem, da so so začeli mešati duhovni v posvetne reči, v posvetno vlado. Z bogastvom in z vedo, katero so si pridobili s časoma, dobili so tudi nekako moč. To moč hočejo zlorabiti, kazati tudi drugim, hočejo imeti ž njo nekako vlado. Te želje M) vladi, ta skrivna duhovna moč, to je klezikalizem. Neumno je toraj recti, da je ta, kateri je proti kleri-alizinu, proti duhovnom, proti veri.
Raditega zdaj pač razumemo začetne besede tega Članka, katere je   izrekel   nadvojvoda   nase   cesarske hiše, pred par mesci namreč:  B Preveč sem veren, da n bil klerikalen\u
Pred duhom mi stoji oltar razsvetljen z mnogimi veeami. Na visoke, barvane okna sili pomladansko uterno solnce v cerkvo. Plamen na svečah pa plapola k višku, znak onega plamena, kateri se dviguje iz nabili src tudi tjc gor na kvišku, znak plamena, ki lapola iz človeške dnše tje gor proti tistemu, ki je tvaril solnce, zemljo, človeka, vse, vse, kar disc in |vi! Ljudstvo pa kleči po cerkvi in pričaknje večnega |udeža, kateri se ima goditi v kratkem časa na oltarju. nglej! v dolgi halji, v svitlem plajšu in skelihom vroki, stopi belolas starček iz zagreža pred oltar. Roki mu že tepečete, a ko pa začne sveto daritev, se mu pomladi naenkrat ovenelo lice, mladostno mu žari oko, kakor višje bitje stoji starček pred oltarjem, povzdigne roki in z mladeniškim glasom zapoje: „Bogu čast na višavah in mir ljudem na zemlji!"
V duho vidim ozko nizko sobo! Napolnjena je čudnega zraka. V kotu sobe stoji postelja, v njej pa leži bolnik. Strast in bolezen mu zreta iz bledega ica, upadlo oko je uprto obupno v strop. Naenkrat se zasliši zvonček. Duhovnik v beli srajci atopi v zatohlo sobo. Ne preteče še niti četrt me in duhovnik odide. A čudno glej! Mir in rajska sreča se svitata iz umirajočih bolnikov očes ! — Skopano vidim pred Beboj jamo, podolgasta štiri v ogla ta je. temna iu glo-
ae
tati, da bi bilo bolje iti v pekel nego nazaj v staro čase. Kakor v slabem letu ne divja zrni raj vihar, ne tolfc vedno ledena toča, ter ne preplavajo potoki in reke vzdržema rodna žitna polja, ravno tako niso v preteklih dobah vedno divjale vojske, niste neprene-
loina morili lakota in kuga, ter niso gospodje povsod in v enomer stiskali podložnikov, marveč bilo je tudi tedaj dovolj rodovitnih, mirnih in zdravih let ter usmiljenih gospodov, ki so s kmeti lepo ravnali. Tudi   niso bili   vsega   trpljenja,   katerega   so morali
irestati naši predniki, krivi le gospodi; veliko nesreč in gorja je nastalo iz splošne tedanje podivjanosti in nevednosti.   Dandanes   se robati  fanti radi prete-
lavajo, poprej so tudi gospodi in celi narodi radi prelivali kri med seboj. Ker so bili ljudje v starih Časih zelo nevedni, se niso mogli ubraniti kug, ne iznajti potrebnih strojev in ne povzdigniti občnega gospodarstva,   s katerim   bi bili lahko   zaprli  lakoti
)ot v naše  kraje. Neumnost tedajnih duševnih vodi-
eljev je bila tako grozna, da so prav zverinsko preganjali   učenjake   in da so može,   kateri bi bili člo-
boka. Okoli nje leži mokra prst. V njo pa spuščajo po vrvi krsto ali trugo! Ljudje pa, ki stoje okoli jokajo. Mlad duhovnik z rosnim, milim očesom pogleda po množici in reče: ^Molimo za njega, ker je bil mož poštenjak, ne jokajte, saj to slovo ni za vekomaj, zakaj videli se bodemo zopet tam gor nad zvezdami!"
Krasen stan duhovski stan! Kdo ga ne bi ljubil, kdo ga nebi čislal ? Duhovnik nas spremlja od zibelje do groba, on nas tolaži žalostne, on nam spremeni mrzlo, britko, zadnjo kaplico v našem očesu, mrtvaško solzo, v solzo veselja, ker nam odpre, ko nam je zaprla smrt vrata življenja, nove, svetlejše vrata, v lepšo in boljšo deželo.
A čudno! kaj hoče nemir v duši? Podoba druga stopa pred moj duh! Vidim nekega duhovna svete katoliške cerkve, slišim ga kričati v političnem zborovanju, vidim ga kako se Škodoželjno smeje, vidim ga kako se prilizuje. Strast mu gori iz lica in iz očes! Vidim ga kako je napolnjen od sovražtva in maščevanja — on, apostol svete ljubezni! Toda zakrij se podoba taka temna, to je Človek oblečen v duhovno oblačilo, to ni duhoven, to je — klerikalec!
Razno stvari.
Kmečko zborovanje v Dornavi. Dno 19. tega meseca se je vršilo kakor je bilo v zadnjem listu naznanjeno v Dornavi zborovanje slovenske kmečke zveze. Zbralo se je lepo število kmetov, ne pa kakor piše „Slov. Gospodar" samo trije! Gospodar Visenjak, občinski predstojnik v Žamanjcih, otvori zborovanje in naznani, da prevzame po statutih tega društva predsedništvo zborovanja predsednik ali pa podpredsednik tega društva, in izroči v imenu zborovalcev predsedništvo gospodam Jenezu Vindiš-u, posestniku na Bregu pri Ptuju. A ni še se začelo zborovanje — glej! Visenjak je obračal, klezikalizem pa obrnil — nastopi   kot   glavni govornik,   ne da bi   se mu zato
veštvu veliko koristili z raziskovanjem Stvarnikovih naukov, ki jih je dal naturi, zapirali in sežigali, češ, da so neverci. Posebno napredne zdravnike so sovražili. Prav za prav sovražtvo do učenosti ni toliko izviralo iz nevednosti kakor iz hudobnosti tedanjih klerikalcev, duhovnikov in posvetnih, kateri so dobro vedeli, da bo konec njihove moči in njihovega brezskrbnega življenja, ako postane Človeštvo pametnejše.
Če prav premislimo življenje naših prednikov, moramo reči, da se jim je povprečno veliko slabejše godilo ko nam. Menjavala so prav pogosto z dobrimi leti slaba, polna nadlog in nesreč, katerih si mi še predstavljati ne moremo.
Če so tain tam kmetje po dobrih letinah obogateli, postali so prevzetni in začeli so v noši posnemati svoje gospode. Oblačili so se v drago sukno in svilo ter napravljali pri krstih in ženitovanjih velike pojedine. Gospodarji pa jim tega niso privoščili, najbrž so se bali, da bi za nje premalo ostalo. Imamo namreč več starih ukazov, ki podložnikom prepovedujejo obleko iz drage tkanine in imeti pri rodbinskih slav-
— 4
podelila beseda, gospod kaplan s Ptuja, minorit Peter Širovnik. Gospod kaplan povdarja, da je celo zborovanje nepotrebno, da so prišli kmetje v gostilno gosp. Herga s tem namenom, da bi praznovali obletnico požarne brambe, da bi se med seboj veselili, ker Dornava in kmetje v okraju ne rabijo nobenega pouka, sploh pa, da ni nobenega strokovnjaka, nobenega potovalnega učitelja med prišelci, ki bi nam kaj pametnega povedali. Ko se je gospodu Petru povedalo, da nima besede, in naj ne moti kmečkega zborovanja, naznanjenega pri okrajnem glavarstvu, in je začel prvi govornik gospod Zadravec iz Loperšic govoriti, vedel si je ta gospod zastopnik klerikalstva drugače pomagati. Pa kako? Kar naenkrat je imel zbranih par strežajev iz Ptujskega minoritskega samostana in pa par zaslepljenih fantov. Seveda, da so ti (Kaj ne „Fih-pos?) iz lastnega svojega prepričanja začeli peti, vriskati sploh vganjati vsakovrstne bedarije, da bi s tem preprečili zborovanje. K temu še si misli ljubi bralec par zarujavelih starih klerikalnih devic, katere se pomešajo tudi med te . . : . (izraz nam je žalibog prepovedan) in — gospod duhovni oče Peter je bil prepričan da je vsoje dosegel. Pa temu ni bilo tako! Kmetom se je naznanilo, da se je naročila pri gosp. gostilničarju soba. v katero naj pridejo vsi tisti, kateri hočejo raji slišati govoriti o kmečkih zadevah, kakor pa obhajati same veselice. In glej. napredni naši kmetje so prišli vsi v to sobo, čeprav jih je bilo več kakor piše „Dornav&niu (g. P. Peter!) v „Slovenskem svojem Gospodarju.a »Gospodar" jo je pač zopet pihnil, namreč zlagal se je po stari navadi prav debe!o! Ko se je govorilo o vseh točkah vsporeda, se je predlagala režo-lueija, katera se je soglasno sprejela. Rezolucija povdarja, da je za kmeta odločno zahtevati direktna volilna pravica, in da se naj strinijo zopet slovenski deželni poslanci z drugimi poslanci v Gracu, ker bi bilo za Spodnjo Štajersko deželo mnogo slabše, ako bi se podvrgla Ljubljani, to je Kranjski deželi, katera ima mnogo več plačil,   kakor Štajerska,   da   pa tudi
nostih velike pojedine. — V gornji murski dolini so lata 1494. izdali povelje: „Nihče ne sme imeti predrage gostije, da se ne zadolži in pade v uboštvo." Približno 4 jedi dovoli gospodska; kdor pa da več jedi, kot je dovoljeno, moral bode plačati za vsako jed jeden funt penezov kazni. — V deželnem policijskem redu \z leivL 1542 se nahaja tudi sledeča točka: nS kaznijo v znesku 10 gold, se prepoveduje povabiti več kakor IG oseb, dati več ko dva obeda, prinesti pri vsakem obedu več nego 4 jedi na mizo in vzeti od vsakega gosta več ko 15 kr. darila."
Tudi tiste „svete" podobice, katerim se drugače karte pravi, so poznali naši predniki. To izvemo iz ukaza, izdanega leta 1552. s katerim se kartanje v nedeljo in v praznik po službi božji dovoljuje, a strogo naroča, da nihče ne sme več zaigrati kakor 8 do 10 krajcarjev. Leta 1577, so to svoto znižali na 6 krajcarjev.
Kakšni ubožci so bili kmetje za časa slabih letin in v krajih, kjer so gospodarili neusmiljeni gospodje,
ni umestno, ako postane samostojna, ker bi njej potem bilo treba zopet mnogo novih uradnikov, kater« bi morala plačevati popolnoma sama. To je poročile o tem zborovanju. — Da pa bodete tudi vedeli kaki] robato se obnašajo klerikalni privrženci, svesti si, (ty sinejo pod pokroviteljstvom kakega kaplančeka \si storiti, moramo pripomniti še tudi to le. Ko so m zbrali naprednji kmetje in naprednji fantje v gori d menjeni, v to svrho najeti sobi, udrihali so slušatelj gospoda kaplana po vratah, daje bilo veselje, meta kupice na mizo zborovalcev plesali in vriskali kakor besni Kaj ne saj je vse dovoljeno ako je kak „ Gospod" ž njimi! Saj priznamo gospodu kaplanu, da on vsega tega ij mogel zabraniti — priznamo pa mu tudi, da je oi vse to povzročil, da bi brez njega bilo vse mimo Sicer pa je obsodila gospoda kaplana neka nnpredn gospodinja *ama rekoč: „Moj sin je tudi v latinski šolah, a boljše je za njega da pase doma krave, ka kor, da bi postal ž njega kedaj duhovnik s takšnii obnašanjem, kateri povzroči toliko nemira!" Kar s pa tiče neustrašenih zavednih kmefov, vsa čast njim Vi fantje pa, kateri ste se vdeležili tega zborovanja kateri ste prišli od vseh krajev, in ste bili tako naj dušeni za kmečki napredek, za zboljšanje kmečkeg stanu, katerim vam ni bilo za ples, temveč za m predek, Vi, kateri nočete tavati več v temi, temve hočete luč, ravno Vi ste nam napravili največje veselje Presenečeni smo bili o Vašem možatem nastopanju ii mirno gledimo vsi z Vami vred v boljšo bodočnos našega roda, ker vemo da bode drevje, katero je /u Čelo siliti na dan. katero se tako čvrsto in ravno raz vija nekdaj rodilo dovolj dobrega a ne črvivega sadja Kar se pa tiče sodbe čez to zborovanje nekaterih g(j podinj in nekaterih deklet, ki so se vdeležile tudi teg shoda, o tem pa naj spregovori zopet poštena gospo dinja z Vašega kraja sama, katera je rekla po kor čanem zborovanju: „Jaz sem do sedaj mojemu „st.i temu" zmiraj tote napredne zbore in Časopise branila ker sem mislila, da so zares proti veri. Od sedaj p
nam najbolj dokazujejo pogoste lakote. Toda tudi i pritožb gospode zoper deželne davke spoznamo veli kansko siromaštvo nekaterih podložnikov. Leta 155 tožili so gospodje, da kmetje trpijo vsled uim in (j kote. Rekli so med drugim: „V naši deželi se najti mnogo ubogih podložnikov, katerim ne manjka sam žita xa prodajo, ampak kateri bi tudi zadovoljv bili z ovsenim kruhom in s kruhom iz otrob; naha jajo se kmeti, ki se preživljajo s suhimi lesnika! in ki so tako ubogi, da je groza." — Iz ugovor zoper povišanje davka na meso (1638) izvemo sk deče: nPriprosti ljudje si v soboto radi kupijo ko govedine, katero rabijo namesto špeha v zelju ali repi in si potem v nedeljo ž njo preganjajo muk in težave koje so prestali Čez teden. Loj je celo let njihova najboljša zabelja. Resnica je, da se nahaj med 50 ali 100 kočarji in viničarji komaj jeden, k je razun pol leta starega praseta zaklal večjo svinj ali pa celo več živalij."
(Konec sledi).
mi mora Bta stari" iti k vsakemu, ker vidim da so ii oaprednjaki bolj kristjanski,kakor drugi!" „Fihpos" ali hočeš naslov (ali atres) te poštene gospodinje??? Od nekod. Pod tem naslovom je preobčil neumni butec po našem ,,Fihpos': pesmico, odpustite mi, da imenujem (o pok veko ..pesmico". Oj ,.Fihpos", Fihpos pes-nikovanjc le pusti, drugače še se bolj smešiš, kakor do sedaj. Naši pastirji znajo boljše pesmice zlagati. Kar se pa tiče vsebine te pokveke vedi tole: Res jc, da je gospod ptujski župan dal sezidati nič manj kakor 9 vil, a prodal je vseh devet ljudskim ljndem, in jc s tem prvič povečal in olepšal mesto Ptuj, drugič pa jc spravil s tem marsikateri lepi groš — v delavske roke, kateri so si prej morali iskati sla-bejše službe daleč tam dol na Hrvaškem ali pa na Gornjem štajerskem. Res je tudi. da se je vozil v obče spoštovan g. v Abacijo. toda kaj ne fihpos" to pa mu vendar dovoliš, da sme obiskati svojega bolnega sina na dva dni v Abaciji? Kar pa se tiče ,,Štajerca", vedi, da se mu prav regimentno godi, ker vsak dan več naročnikov dobi, kot tepec pa ,,Fihpos" povsodi slovi, to dolgo že vemo pametni vsi. Ti nam predbacivaš, da blatimo ,,rodoljube11, no pa jih operi! Koliko pa pomagajo tvoji „rodoljubi", ki imajo tudi dosti denarja našemu ljudstvo, našim delavcem ? Denar si kopičijo v hranilnicah, znabiti ti povejo Dečko, Horvat, Srnec itd. kake zanimivosti o tem! Prcdba-civaš nam tudi na nekem drugem mestu, da blatimo duhovski stan! Vidiš kako lažeš? Ne ne, mi častimo pridnega duhovnika, mi spoštujemo dnhovski stan, morda bolj kakor ti, ker hočemo odstraniti iz njega ljuliko ali smetje. Ti pa zagovarjaš tako potuhnjeno to smetje ? Vedi pa, da bodemo vedno v prid naše svete vere slabe duhovnike svarili v našem listu, kazali njim in ljudstvu njih napake, naši sveti veri v prid, dokler se ne bodejo poboljšali. Ti „Fihpos" pa, ako Ti je zares toliko za sveto vero, za sveto katoliško cerkev, no, pa nam pri tem perilu pomagaj, ne pa da hočeš v prid tvojih sobratov, tvojih somišlenikov, ljudske napake, katere sveto vero podkopavajo, pokriti. Ako mi pokažemo napake katerega človeka svetu, potem je zares tudi ima, ti pa preobračaš zasluge v napake, ker si podli hinavec in lažnjivec, — Kir se tiče drugih oseb, katere si poskusil v tvoji ,po-kveki" umazati, samo tole: Gospodar Visenjak, Vračko in Kresnik, so možje, vobče spoštovani od dotičnih svojih domačinov. Tvoji pristaši niti vredni niso, da bi takim možem odvezali na črevljih remenje. Kar se pa tiče Mravljaka, pa se sramuj ti, ker mečeš blato po Človeku, kateri je, bodi še tako napačen, sedaj pred drugim višjim sodnikom, pred Vsegamogočnim. Iz dna naših src te zaničujemo, ker sega tvoje sov-ražtvo celo tje dol v tihi, hladni — grob!
Iz Lekovca v Halozah. Ali njim bode že vendar
enkrat zadosti? — Ko se je pred dvema letoma zvišala služba učiteljskih moči, mislilo se je. da ne bode sedaj več potrebno iskati gospodom učiteljem postranskih zaslužkov. Pa našim klerikalnim učiteljem še vendar njihova služba ne zadostuje. Tako si je bil znal pridobiti naš nadučitelj, veleznani Stoklas, službo
r> —
blagajnika pri tukajšnem ^konsumnem društvu," a sprevidevši, da ta, sicer mastna služba, ni trajna, in bi se njemn lahko smejali ako bi g. z društvom vred propadel, pustil je to službo svojemu nkolegi" in se rajši poslužuje drugih postranskih zaslužkov. Posebno marljiv je takrat, ko se delajo prošnje za brezobrestna posojila, takrat bi ga moral videti dragi „Štajerc". Vsako nedeljo se vdeleži službe božje, po službi božji pa se kaj živahno vrti z svojim „have~ lokom", (Bšneidfedra" je „fa£*!) s cvikerjem nanosu in s solnČnikom, katerega ima zimo in leto pri sebi pod pazduho, med tukajšnimi vinogradniki, kateri njemu donašajo krone za dotične prošnje. A, letos na dan svetega Marka, ko so nas, kakor že vsako leto počastili naši sosedi vrli Barbarčani s procesijo, videti je bilo pri barbarski procesiji pet učiteljskih moči, kateri so vsak po svojem razredu šolsko mladino lepo vodili, a našega Stoklasa ni bilo videti nikjer, kakor tudi v križevem tednu ne. (Hoj! ti klerikalna moč! Opomba uredništva). Ta gospod se gotovo boji, da ga nebi „hareš" zapel, saj pa tudi procesije nič v žep ne vržejo! Zato pa rajši doma spi. kakor je to v Celjski Br)omoviniw pred kratkim našim vinogradnikom predbacival. Kako si je pa znal na.š gospod nadnčitelj pridobiti letnih prispevkov v znesku 360 K, bodemo ti dragi „Štajerc" o priliki poročali. Ker pa je tudi naš gospod Vrunker strasten ^Štajercev" sovražnik in gori omenjeni „kolega", bode treba morda tudi njega malo postaviti resnici na ljubo v bolj svetlo luč! (Opomba uredništva: Kar nam tukaj pišete o tem gospodu, smo danes izpustili, ker še vedno upamo, da se bode g. Vrunker poboljšal, drugače pa ne bodemo v bodoče tudi njemu ne prizanesli.) — Kar se pa tiče našega gospoda kaplana, ljubi „Štajerctt, namreč g. kaplana Lovrenko-ta, ti pa pišem to le! Takega gospoda še pač nismo v Leskovcu imeli. Vse ga čisla, vse ga hvali, ta g. je dika svojega svetega stanu. Ko je ta na.š gospod kaplan obhajal o binko-štih z našo šolsko mladino prvo sveto obhajilo, je otroke pred oltarjem tako lepo in milo podučil, da so se vsem odraslim zrosile oči. Da bi nam Bog vendar dal, da bi ostal ta g. kaplan še delj časa v Leskovcu, popravil bi pri nas marsikaj, kaj so drugi zakrivili. Gospod kaplan Lovrenko pa je tudi veliki sovražnik politične agitacije, in ko smo imeli pred kratkim občinske volitve, polne strankarskega boja, se naš gospod ni potezoval ne za eno, ne za drugo stranko, temveč on je oddal po svojem prepričanju svoj glas, potem pa je šel mirno domov. Nihče mu ne more predbacivati, da bi bil pred volitvo le količkaj agitiral. Varničan. (Opomba uredništva. Gospod Jcaplan Lovrenko, Vi vidite sami, kaj piše od Vas Vaš faran. Ca-st Vam in tudi vso naše spoštovanje! Oh! da bi imeli Vi same enako misleče in živeče stanovske sobrate!)
Od Vurberga. Kak je že blo enkrat v nŠtajercu" brati, je roval in kujskal vurberški župnik proti prej-šnemu občinskemu odboru, posebno pa proti grajskemu oskrbniku in učiteljem. Nobenega vzroka ni imel, pa maščevati se je hotel. Kakor sem zvedel, je
župnik,   ko je   prišel v   Vurbcrg za provizorja   začel tako postopati, da so se domačini bali, ako bi on župnik postal.  Vse je hotel drugače imeti   kakor je bilo pri prešnjem izvrstnem   župniku Osenjaku.   0  nekaterih njegovih neumnostih je blo že lani v »Štajercu"  brati, povedati še je. da sta v Vurbergu od nekdaj bla dva ministranta, a pri tem provizorju mu je eden izostal. Enkrat je med meso   prerano pozvonil,   in za kazen je moral   v žagredi   čez   eno uro   klečati in   litanije moliti.   Ali je to Bogu povolno?   —   Kak se   mi je pripovedovalo, je prišel neki dan gosp. Kaiser, ki je tudi bil občinski odbornik, v Vurberg k oskrbniku in je rekel, da mu je gosp. prost, ki je patron vurberške cerkve naročil, da naj Vurberčani prošnjo vložijo pri škofu proti provizorju in naj napišejo, kar vedo napačnega o njem. Samo za volj   tega, ker je g. Kaiser to povedal, so res poslali škofu prošnjo. Pa take prošnje, naj si to zapomnijo tudi v drugih farah,   so za nič! Nekdaj so Vurberčani prosili za enega provizorja, da bi župnik postal, pa ga niso dobili, a lani so prosili proti temu, pa so ga dobili. Prav je toraj imel tisti Kr-čevinar ki je rekel:  „Najboljše bi blo, da bi   mi bili za totega provizorja prosili, potem ga nebi bili dobili za fajmoštra". — No, ker pa je že župnik postal, reklo se je, kar je blo, naj bo pozabljeno, kajti ljudje, ki morajo skupaj   živeli, naj   živijo v miru in ljubezni, ne pa v sovraštvu. Dolžnost duhovnikova je, da pomaga k miroljubnosti, a ta pa je čisto nasprotnege mnenja. Njemu ni   bilo za ljubi   mir,   maščevati   se je   hotel nad tistimi, ki so bili proti njemu; da bi le pomislil, da je bil on prvi,   ki je s svojim   ravnanjem   druge žalil.   Če   bi on   svojo vest   izpraševal   in sam svoje slabosti, da ne rečem neumnosti pripoznal, bi se prepričal, da   je bil on sam kriv, da se je proti njemu prosilo. Oni so bili prej proti meni, zdaj pa sem jaz proti njim,   —  toraj maščevanje!   V lice se je delal sladkega,   a   za   hrbtom pa je ščuval  proti prešnjim odbornikom.   Ko je   hodil v   Krcevino na spoved, je rekel, da oslu-bnika in učiteljev ne voliti. Mu je bilo tega treba? Če bi se oziral in ravnal po Kristusovih naukih, bi gledal, da bi ljudje v  miroljubnosti živeli med seboj, a on je skoz to, da se je v volitev mešal razsejal sovražtvo. Resnica pa je,   da od istega časa, kar je ta človek   župnik tukaj, ni več  ljubega mira. Ali je   spodobno za duhovnika,   da v sovražtvu živi, kako pa potlej misli in moli očenaš?    „ Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim  dolžnikom," — se pravi odpustiti, ne pa morbiti šenkati, kaj kdo posodi   komu, da plača   grajšini dolg.   Za danes naj zadostuje. Ob priložnosti še nekaj o mlinu, o deklah _in tako dalje, in tako dalje. Resnica. —
Skušnja iz Štajerske zgodovine. V soboto dne 24. maja ob 4 uri popoldan se je vršila na tukajšnji gimnaziji skušnja iz Štajerske zgodovine. Navzoči so bili pri tej skušnji razven ravnatelja gimnazije in več profesorjev tudi gospodje: preč. gospod prost Flek, gospod okrajni glavar grof Attems in župan Ptuja gospod Ornig. Spraševal je zgodovinski profesor gospod Pirehegger. Javilo se je k skušnji 6 učencev 4. gimnazijskega razreda. I. darilce je dobil   četrtošolec
Prmtohtsch. (srebrno medajlo) JI. (ravno tako) Wem muller. III. (zlat, katerega je podelil preč. g. prošB Asscnbauer, IV. (zlat podarjen od gospoda okrajnefl glavarja) Roger. V. (knjigo) Wedernjak in VI. fztfl podarjen od gosp. župana Omika) Korošak. doma i. Slovenskih Goric. Pridnim, marljivim učencem želiiJ| enake uspehe , pri vseh bodočih učnih skušnjah il srečo pri skušnjah — življenja.
Iz Pilštajna. Dragi „Štajercft ! Kakor povsod iiml ti tudi   pri nas   mnogo   prijateljev,   pa tudi   žalil« mnogo   sovražnikov,   kateri r.am te hočejo   zabraniB na vsaki    način. To se godi tudi na naši posti, kjfl te sprejemamo v naše kraje Zagorje, Prcvorjc in Um Pilštanj sam.   Samo toliko   danes,   da   bodeš   ved« Prihodnjič več!   — Fantje iz treh   far. —  (Opomll uredništva: Dragi fantje! Priobčili smo ta Vaš dopfl in povdarjamo, da nas veseli, ker se Vi fantje zanfl mate za ^Štajerca". Le tako naprej! Iz vsakcg; vednega   fanta bode s časom   zaveden pošten gosp« dar,   mogočen steber   naše lepe dmovine. — Kar M tiče Vaše pošte, pazili bodemo mi na njo. Pazite M tudi   Vi!   Naznanite nam,   ako ne   bode vse v redi Saj še je poštno ravnateljstvo v Gradcu! Z Bogonl Od svete Barbare niže Maribora. Ljubi nŠtajer« Naznanjamo ti, da imamo pri nas tudi gledališče M teater. Pa še kakšno!  Direktor je sam naš kaplan M Fr. Sal. Gomilšek. Dne 17. t. meseca se je začel tfl teater.   Prišli pa so sami od gospoda  kaplana učM „špilari".   Veš   to so ti   sami   mladi   dela se   boj« ljudje, ki imajo za tako reč zadosti časa, za tisto pB ne, kaj bode nekdaj potrebno, ko ne bodeta več ofl in mati   za nje skrbela.   Gospod   kaplan je naprafl za tri dni predstave in to vsakokrat ob 8 uri zvcčm Seveda, ker je za našo mladino jako dobrega upli« ako   tam sedi   in   posluša  do   11   ure zvečer, ali 1 morda delj časa.   Vsaj brez vse  skrbi se potem daši ženstvo in možtvo po noči domov!   Se niti nI besa niso bila temu teatru prav ugodna.   Prvi veoB je bil vihar,   drugi večer je deževalo  in tretji  vcčeH no tretji večer se je polnila kaša, da je bilo vescljH Gospodje   kaplani od sv.  Urbana od sv.   Ruperta !■ gospod   kaplan   Trstenjak  pa so prišli s procesijo I temu gledališču,   seveda s samimi mladimi neiskuii nimi ljudmi. To je bilo veselje!   Zdaj  pa še si misfl ljubi  ^Štajerc"   te gospodo kaplane, kako so sami prfl kaši   sedeli,   da njim nebi   nobeden   mogel v teniM brez karte smuknati, potem še bodeš dobil pravi poji* od tega za kmečki stan velevažnega teatra. Tem gj spodom je samo za veselice, njim je samo zato, das lahko  postavljajo   pred  kmečko ljudstvo,   glej kmet kaj ti vse znamo  mi pokazati in to vse za tvoj   -denar!   S   takimi   ponoonimi   igrami   se   daje   mla dini   samo   priložnost,   da   se med   seboj   spoznava zato obsojamo mi take p o n o č n e igre, in če bi bile še tako   pobožne,   če tudi priznamo, da se da s ta kimi   igrami   med nami kmeti in med našo mladino v verskem prepričanju res tudi marsikaj doseči, mo ramo pa se vobce za bodoče   zavarovati proti  pono-čevanju mladih   neiskušenih   mlečnezobnih fantov in nedolžnih   deklet v naši fari.  Gospod Gomilšek, ako
be take reči tam gori v Jarenini, ali kje sto bili, Uganjali, naj Vam bode to odpuščeno od Jarenincev, mi Barbarčani, vsaj večina od nas bi bili tega mnenja, Ida bi bilo mnogo boljše, ako bi nas gos. Gomilšek vsako nedeljo pri pridigi lepo podučili, in ako bi šli Vi in naša mladina zvečer ob 8 uri spat! Mladina na.-a ima drugi dan dovolj dela, in nje je zares tudi škoda, da bi se tako razvadila. In če Vi nimate družeča flela, pa pomislite kaj pravi neki sveti mož, od duhovnika namreč to le: „Duhovnik, ki nima v kaki pri ravno kakega dela, naj moli!" Tako nam bodete gospodje kaplani vsi dragi in ljubi, mi Vam bodemo hvaležni in Vaša molitev bode gotovo v prid Vašim, pa tudi našim dušam. Vaš vzgled pa bo gotovo naj= boljšega upliva na našo mladino! — Več faranov.
„Luterani v Ptuju." Zadnji „FihposH piže v št.
11. stran 4. pod tem naslovom sledeče: „Ptujčani so za binkoštni ponedeljek zopet pozvali luteranskcga duhovnika v Ptuj, da jim je imel cerkveno opravilo. [Stajerc" pa se pridušuje kakor star mešetar, da ni proti veri in cerkvi." — To je prav po Fihposovsko, prav po^ klerikalni butasti glavi zasukano. Ljubi hralri ^Štajerca" razsodite sami! Ako so nekateri Ptujcani druge vere in so si pozvali svojega duhovnika, ker so hoteli tudi opraviti sevc po svojem službo božjo, kaj pa briga to „Štajerca"? „Šfcajerc" je katolik in njegova vera je vera svete katoliške cerkve. „Fihpos" pa je neumni tepec, ker ne ve kaj boljšega spraviti v svoje trepaste „razne novice", kakor tako neumnost. Kdaj pa je govoril „Štajercu kako besedo o Luterancih? Zdaj vidiš kaka zanikerna nesramna, klerikalna, satanska hudobnost si ti .,Fihpos"! Pa vedi, da je ,,štajerčcva" vera gotovo bolj čista. kakor tvoja hinavska nova vera, tvoje klerikalno politično kačje mleko!
Iz Karčovine pri Ptuju. Ljubi „Štajerc"! Prosim te, sprejmi sledečo dogodbico v tvoje predaleč in dodaj o tem našim vrlim kmetom kako kratko navodilo. — 0 priliki zadnjega sejma som bil tudi jaz v Ptuju. Ko sem vse opravil, sem se vrnil proti domu. Obstal pa sem za trenutek in sem mislil na vse, ako Še nisem česar pozabil. Tu zagledam pred seboj par volov, tik njih pa kmetico iu njeno morda še le deset letno hčerko. Ta otrok je stal pred voli. da ne bi mogli oditi. Pa ker se je tej nadepolni hčerki najbrž videlo dolgočasno, udrihalo je to dekle samo za zabavo po »lavah in očeh te nedolžne živine, in to v enomer. Blaga mati pa je gledala dopadljivo na svojo hčerko, in se je temu dogodku tudi iz samega dolgega časa smejala. Ko sem ji opomnil, da živina ravno tako čuti bolečine kakor človek, dala mi je odgovor: BVoli so naši, Vas to nič ne briga, moja hčer dela ž njimi kaj hoče!" Ker sem si mislil, s tako jezično babo se ni dobro na ulici prepirati, sem žalosten odišel. Poznam pa to žensko, vem, da je njen mož naročen na „Slov. Gospodarja" in na „Fihposa". zato pa ti, ljubi „Štajerc" to pišem, da bodeš vedel tudi ti. kako blagega srca so pripadniki teh listov, kako lepo so podučeni. — Ljubitelj živine. — (Opomba uredništva :   Ljubi kmetje!   Vsaki od  Vas vi,   da se
mora mlado drevo privezati k kolu, ako hočemo, da bode rastlo lepo in ravno. „Štajcrctt je prepričan, da bi bila vsaka njegova bralka, tako zvana naprednjakinja, vzela gajžlo, in bi bila to dekle po materinskem prav pošteno našivala. Živina je nedolžna, mntasta, ne more se braniti. Zato pa mora človek ravnati ž njo človeško. Iz deklice, omenjene v gornjem dopisu, bode slabo, ničvredno dekle, zanikerna gospodinja, ničvredna, slaba žena. Kriva pa je temu mati sama! Mi prorokujemo gori omenjeni materi, da bode na stare dni od svoje hčerke, gotovo pa od njenega moža, ako ga sploh ta deklica dobi, sama prav pošteno tepena. Gospod dopisnik! priobčili smo Vaš dopis Vam, ne pa našim naprednim kmetom na ljubo, ker vemo, da postopajo „Štajerčevi" s svojimi otroci, in s svojo živino tudi po  „naprednem"   geslu,   namreč
—   pošteno.)
Poročilo ptujskega Sejma. Dne 21. maja prignalo se je na živinski konjski in svinjski sejem: 651 komadov govede, 96 konjev in 408 prašičev. Kupčija razvila se je pri nekoliko nižjih cenah živahno. Prihodnji živinski sejem bo 4. junija in je pričakovati veliko prodajalcev in kupcev.
iz St. Lenarta nad Laškim. ., Dobro zino, pravi čas. rodna zemlja, zlati klas." Št. Lenarčani napredujemo. Zapuščamo svoje zaduhle zapečnjake, v katerih smo kaj radi čepeli. Kaj smo si hoteli? Nizki strop nam je zagrinjal vid v nebo, skozi mala okna smo dobivali le pičlo svetlobo v svojo mračno dušno sobo. Život nam je mehkužila topla peč, ki je dobivala svojo toploto le od „ Slovenskega Gospodarja", „Našega Doma" in „Domovine". Pri takšni toploti so je dalo dremati, saj je vse jedno ali gledaš živo kot miš, ali pa dremlješ kot stari maček; pameti si iz teh listov človek ne pridobi. Odkar je začela v naše hribe zahajati nova luč z imenom ,,Stajerc", smo se vzdra-mili, zapuščati smo začeli svoje zapečnjake, zagledali smo dobro zrno, katero seješ na rodno zemljo našega zatiranega ljudstva. Pri nas je bilo prej slabega zrna precej. V dremanji so nas zibali 3 „Slov. Gospodarji", 10 ,,Domovin" in n i č „ Štajercev". Torej smo prav dobro, po slovensko, dremali! Danes pa imamo le še 2 „Slov. Gospodarja", 2 Domovini in 11 »Štajercev". ,, Gospodarji" in „Domovinerji" torej ginevajo, -Štajerci" pa rastejo in se množijo. To in kar še imamo dobrega t St. Lenartu, se nam je zahvaliti našemu mnogozasluženemu župniku g. časlu, ki se kaže vedno in povsod pravega dobrotnika ljudstva, in kot takšen ne more in ne sme biti nasprotnik „Šta-jerca", kakor so nekateri drugi nespametni duhovniki.
— Naročniki ..Štajerca" so njegovi prijatelji zaupniki in prvi svetovalci, brez njihovega sveta on ničesar ne ukrene. Naš farovž ve torej ločiti dobro zrno od plev, in to je za nas kaj dobro. Drugi g. duhovniki si pa naj le za ušesa zapišejo ta lep izgled strpljivosti, in si naj zapomnijo, da s tistim svojim ropotanjem na prižnici proti „Štajercu" nič druzega ne dosežejo, nego — več naročnikov. Vsa čast torej našemu ljubljenemu župniku g. Fr. časlu, ki zna dobro zrno ločiti od plev, da skrbi prav razumno za nas in nam

—,  X
»Štajerca"   ne hrani brati.   Mislim, da povem najbolj jasno, če zapišem,   kako sta se nekega dne na poln iz Laškega trga domov prijatelja, naša rojaka. Dimov Martin in  Suha Južina, po domače Igla, poganjala za „ Štajerca*  in  »Domovino".   Dimov   Martin   si   je po svoji navadi navihal dolge brke,  kakor kak   cesarski lajtnant, potem pa jo zabrusi prav prepričevalno prijatelju  izpod brk:  „Ti ali sedaj verjameš, da bode v naši fari Hribarju in njegovi    „Domovini"  kmalu od-klenkalo?" Prijatelju Suhi Južini se je ta trditev vendar nekoliko neverjetna zdela; zato je uprl svoj pogled v Martina, rekoč: „Ni mogoče, župnik jo je hotel sicer pregnati in ji je dal ime, da je ^liberalna", paizgnatijeni mogel. Povej, če veš kaj več, o čem se plete prepir!" „Nie se ne plete prepir, pa »Domovina* bode odpravljena iz St. Lenarta" ,   reče korajžno Dimov Martin in po* tisne palico pod koleno držeč jo z obema rokama tako, da je sredi ceste le na jedni   nogi   stal.   Tudi   Suha Južina je obstal in gledal začudeno z odprtimi ustami v prijatelja.    »No,   no, jaz ti to vem, kaj misliš, da hodim zastonj k gospodu v farovž? Pa saj si na Jeif-nejevo nedeljo   slišal brati našega  župnika   pastirski list   auvstrijskih   škofov.   Tristo obupanih medvedov! Tam doli v Laškem trgu je kaplan ropotal proti ..Štajercu", daje bilo kaj, »Domovine" pa ni upal ugrizniti", pravi prepričevalno Martin, potem pa nadaljuje:  „Naš /.upnik je modrejši in tudi poštenejši. On se ni »Štajerca" niti z besedico dotaknil. Jaz si take reči prav dobro   zapomnim in   jih   premišljujem;   imam   dober spomin.   Vidiš,  župnik   Casl  je   rekel   iz  prižnice v svoji pridigi, da ne smemo brati »Domovine"  o »Štajercu"  pa ni ničesar omenil!   Vidiš, tak je toraj naš župnik, »Domovino" je zaznamoval s hudobnim duhom zato  je   ljudje  ne bodo več upali imeti.   No,   Suha Južina,   ti si tudi kaj rad stikal po   »Domovini"   in vohal po   »Slovenskem Gospodarju",   zdaj   toraj veš. po čem ti duša diši! Glej, naš župnik ni  »Štajerca" prav nič okrcal, ker je dober list, vsi drugi so manj vredni, naroči si ga toraj tudi ti, ali pa si ga v Laškem trgu pri g. Hcrman-u izposodi!" To je bil za Suho Južino treskav dokaz. Necega dne, ko je v Laškem trgu vzel na upanje pri g.   Herman-u blaga, da bi deci hlače zašil, si je kupil tam   »Štajerca"   in ga odslej hvali kakor Dimov Martin. Jaz pa dodam to le: Mnogi vročekrvni naši slovenski duhovniki so po cerkvah pastirski list avstrijskih škofov po svoje   zavijali in   vmes   vtikali, česar v njem niti stalo ni.   So pač zviti in z vsemi žavbami namazani ti naši Petrovi ribiči. Lovijo namreč ljudi ne toliko za vero kakor za svojo posvetno moč. Ti ropoiajo proti »Štajerca".  Karkoli sem bil  doslej bral o takih in jednakih pridigah,   se mi je Caslova najbolj   dopadala,    kajti on   je   kot   Ijudomil   človek in   dober   gospod   priznal   očitno   »Štajerca"   za  dobrega, a .,Domovino"   za slabo.   Slovenci ravnajte se po   njegovih   besedah,   dobrega   zrna   so,   o   pravem času so bile izgovorjene, naj se posejejo po  tleh celega slovenskega Štajerja in  naj  obrode  obilo  zlatih klasov — prave pameti.   Do zdaj je romal „Štajerc" v 14000 fetiših,   zanaprej  ga naj bode 20000   in še več! To bode lepa setev in   zlata,   bogata žetev.  —
Kmečkisin.   —   (Opomba   uredništva:    To   le    dopi sodijo naj o njem bralci sami.)
Zunanje novice.
Slamnat tat  v kuhinji.   Kuharice   v restavral ljubljanskega kolodvora so  se dne 21.   maja   zjuh strašno prestrašile, ko so odprle kuhinjo in  pri mi zagledale možkega,   ki je držal   v roki   kos   papir] Zakričale so, da so sev zunaj   vsi   fijakerji,   speči d svojih vozih, zbudili. Ženske bile pa so še toliko pj vidne, da so kuhinjska vrata za seboj   zaklenile.   < bi jim Uit   ne    ušel.   »Tat je    v kuhinji",   je kričal vse na vskriž, in vse je vrelo skupaj, policaji, tijaker in kar je še bilo blizu.    Zastražili   so   vse   vrata j okna, da bi jim tat ne ušel. Potem jih je pa   nel dobilo korajžo. in ti so se podali s policaji v kuhinj Tat je še vedno stal za mizo, in držal listek   v rol ne   da bi   se   le ganil.   Tudi   potem se ni ganil.   1 ga je policaj pozval da naj pove,   kdo da   je.  in k hoče v kuhinji. Tat je imel na glavi cilinder,  na so lepo belo srajco z visokim kolirom,   belo   kravato frak.   Ker le ni ničesar odgovoril in se ni premakd planili so trije najbolj korajžni korenjaki  k njemu ga zgrabili za vrat in roke. Toda o joj.   hitro ^<> ; spustili in počili v smeh,   kajti otipali so,   da je t bil le — slama, na katero je bil oblekel neki šaljivi gori omenjeno obleko.   Smeha  pa še je bilo več. k so   iijakerji   zanesli   tega    »tata*    nekemu    svojem tovarišu,    kateri    še    je    vedno     spal    na    svoje vozu, v voz, in so   tega tovariša   hitro   dozvah.   i vstane, ker ima nekega gospoda v vozu. Fijaker sko gor in se globoko   prikloni,   gospodu v cilindru in fraku, ki je  sedel   v njegovem vozu.   ter ga    vpra najprej po nemškem, kam da se hoče peljati,  pote] ko ne dobi odgovora, po slovenskem. Gospod pa n česar ne odgovori.   Zdaj še zbere   tijakar   vso   svo italjanščino skupaj in ga vpraša po italjunskem,   kam želi peljati. Toda nobenega odgovora.! Ves besen f< raj skoči v gospoda in vidi, da je s slame. Drugi i se mu    smejali,   on   pa vrže  svojega gospoda z voi na tla.   Pa kmalu si vse drugač spremisli.   »Gospoda s slame sleče, shrani njegovo obleko v svoj voz. p tem pa se hitro odpelje* z obleko,   misleč   si;   „K<I se smeje zadnji, ta se najboljše smeje."
Pravi prijatelj. V Parizu so zidali veliko  palač Na visokem in slabem odru   (ruštu) je   stalo   mnoj delavcev. Ker pa so na oder nanosih preveč kamen in drugih   za stavo potrebnih   rečij, podrl  se  je,  i vse je padlo globoko na cesto.   Samo dva prijatelja nek mladenič in nek mož srednje starosti,  sta oM sela na trhli lati. A tudi ta je začela pokati od pre velike teže. Tedaj reče starejši delavec svojemu tova rišn: »Prijatelj, oba ne hode hlod zdržal. Eden se moil spustiti. Za tebe je bolj škoda kakor za mene, ker J še mlad. Pa prosim te, nsmili se moje žene in ubogiB mojih otročičev!* Mladenič se je milo   nasmehnil ifl se z besedami:   „Z Bogom prijatelj lu spustil na cest« kjer je mrtev obležal.   Očeta pa   so   pozneje   srečnfl rešili.
9 —
dopisf        Kdo je tašča?  Neki pariški list je razpisa] na
ado 20 frankov za najboljšo pojasnilo  tašče. Odgo-
rilo 80 je med drugim: Tašča je osat v svatovskem
opkn. — Grenka kaplja v piskrčku zakonskih slad-
ii.   —   Bacil    za   zakonske   ločitve.     —   Damo-
ejev meč nad zakonsko srečo.  — Madež na poročni
odbi. —   Zglasili   so se pa tudi zagovorniki tašč
so dejali: Tašča je jagnjc,   ki nase jemlje grehe
talili  zakonskih.   —   Tašča   je najbolj obrekovana
žena. Tašča je poštena žena, ki je na slabem glasu.
Brez tašče bi ne mogli živeti  površni   humoristi.
Tašča je lep (lim),   ki druži mlada zakonska. —
Tašča je desna roka mlade gospe ter   finančni   nad-
nik možev. Pametna tašča je previdnost za mlada
zakonska   in angel varuh za njune otroke.
PijailO meStO. V mestu Nitonu na otokn Wight prod dvema tednoma jako popivali. Francoska ladja nRnssie" se je razbila ob pečine in ves tovor iz barke — 90 sodov dobrega vina — so morski valovi izvrgli na obrežje. Takoj so prihiteli otočani k redkemu plena ter pili več dni, kar jim je »božja volja in previdnost" poslala. Povsod so se valjali ter opotekali pijanci, nekateri so se prepirali, drugi tepli, tretji v pijanosti jokali — dokler niso prišli obrežni stražniki, da pogledajo, kaj se godi. A našli so le nekaj praznih sodov, kajti česar niso mogli prebivalci izpiti, to so jako varno poskrili.
Gospodarske stvari.
Kaj je vzrok da so se začeli na nekaterih marelicah sušiti vršički: Tako poškodovanje letošnjih mladik povzroča na marelicah hrošec obrezač, ki raz* griža mladiko pri veji, da listje potem ovenc in se potem mladika tudi posuši. Sredstvo proti temu škodljivcu je pobiranje hrošča zgodaj zjutraj, ali v oblačnem vremenu, in pobiranje ter zažiganje suhih mladik. Mladike marelic pokončuje na podoben način tudi gosenica nekega ponočnega metulja, kateri leže jajca enake našim moljom.
Imam novozasajen vinograd, ki do njega vodi le
Steza, ter moram vsled tega ves gnoj znositi. Rad bi napravil vozno pot ter bi dotični svet odkupil ali pa plačal odškodnino, pa sosedje stavijo nezaslišane cene. Kaj mi je storiti? Odgovor: Na podstavi zakona iz 1. 1898., zadevajočega se dovoljevanja poti za silo, morete sodnjiskim potom priti do potrebnega kolovoza. V prošnji na okrajno sodišče je zahtevana pot popisati, povedati je njena vrsta in mera. katastrolno število in kako so obdelane te nepremičnine. Navesti se morajo stan, in stanovališča njih lastnikov, ter so razložiti vzroki sprožene zahteve. Ce so nepremičnine predmet zemljiške knjige, je navesti tudi vložke zemljiške knjige. Kako je prošnjo vložiti, v kolikih izvodih, in kakšno je nadaljno postopanje, je popisano v imenovanem zakonu.
Kako zabranimo, da plemenski biki ne postanejo hudobni. Pogostokrat se dogaja, da mora živinorejec bika, ki je postal hudoben, predčasno oddati, zakaj žival je postala nevarna vsem, ki imajo ž njo opra-
viti. Če je žival plemenite krvi, potem ima lastnik veliko škodo. Mnogokrat je napačno ravnanje in draženje vzrok, da bik postane hudoben in svojemu strežniku nevaren. Zato naj onemu, ki opravlja bika, nikoli ne pride na misel, da bi ga dražil, pa tudi nikomur drugemu naj ne dovoli, uganjati z njim nepotrebne burke. Ravno tako naj bo oskrbovalec plr-monsko.ga bika zelo previden, kadar ga kaznuje. Prijazno, pa resno ravnanje je nasproti biku najbolj umestno. Kakor uči skušnja, ostane bik krotak, ako ga že od mlada navadiš, da se da voditi na verigi. Tudi je svetovati hlapcu, kateremu je bik izročen v oskrbo, da ga skuša privaditi na svojo osebo s tem, da mu večkrat pomoli kosec kake slaščice, na pr. osoljenega kruha, na ta način mu postane mladi bik zelo udan. Ko se je bik po plemenitvi vrnil v hlev, tedaj mu tudi ponudi nekoliko soli, kruha, post detelje ali dobrega sena. Oc tako ravnaš, pojde veliko rajši v hlev, in se ne bo izlepa upiral na potu v svojo stajo. Skakališče naj bode na takem mestu, da ga bik lahko takoj ugleda, ko stopi iz hlevnih vrat. Ko se vrača v hlev, naj ima hlcvne duri pred seboj. Zelo zoprno in nevarno je, če mora žival prej iti še okoli par oglov, predno zagleda skakališče. Če namreč bik ne zagleda takoj krave, postane zlovoljen in napade strežnika. Zelo priporočamo gospodarjem tudi vprego plcmenjakov. Vpreženi biki ne postanejo nikdar tako divji in nepokorni. kakor oni, ki samo takrat pridejo iz svoje staje, kadar kdo prežene kravo. Na vsak način pa je treba mlademu biku vtakniti skoz hripelj nosni obroč, predno se rabi za pleme.
Naše dopisnike prosimo potrpljenja, ker nismo priobčili vseh dopisov. Toda pri nas velja tudi rek; ..Kdor prej pride, prej melje". Nekatere ostalih dopisov priobčili bodemo prihodnjič. Prosimo, pošiljajte dopise vsaj 3—4 dni pred tiskom!
Loterijske številke.
Trst, dne  17.  maja:             2,    82,      3,    24,    48,
Gradec, dne 24. maja:      67,    17,    14,    32,    .">.">.
WW&
NANA
OSVEŽUJOČA pijača. Nepresegljiva zdravilna voda
71»
Ženitna ponudba.
Mož v najboljših letih, posestnik, trgovec krčmar. tabak-trafikant, katerega posestvo leži tik farne cerkve in je vredno Cress 7000 gold, Želi v zakon primerno ženo, katera ima premoženja o do 6000 kron in je slovenskega ter nemškega jezika zmožna. — Ponudbe pod naslovom „$rffno ŽivljenicnjC* na upravnigtvo »Štajerca"                 5G9
ki se razume na gospodinjstvo srednjega premoženja, je stara okoli 30 let, ima okoli dva tisoč" kron denarja, bi rad vzel za ženo SOleten mož. ki ima tri tisoč kron Stanuje v p tujskem okraju. Pismene ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: „J. P. upravništvo .Štajerca'".               5(58
Gospodinjo
premoženji
10 —
**!****-*** #3* ?k m »*&»£•» "ar^^^s^^g^-i-'^w^ai^'irA

Drcflcrija ali prodaja 2 dišavami
1
max (Uolfraiti d ItHaribo
Herrengasse št. 33, priporoča
#
-:-
•!-
-t-
•1: *
-I-
;-
K * rit
•1:
"S
nik Kneipp so frišna vedno v zalogi.
PokiajMo apno
za krave,   da se pridela  več  in
boljšega mleka in povzdigne jalovina.
Očetova ali jcsi-
bopa esenca: V* Hira le kisline da 10 litrov [močnega, čisto okusnega namiznega jesiha. Vsake vrste zelišča, katera priporoča žup-
Sitovi za mošt
za napravo zdrave domače pijače. En liter narejene take pijače velja 3 krajcarje.

A.. Thierry-jevcga
in se položi na votli zob, da se doseže bolečine po mirujoči 111 bolečine nehajoči učinek. — Pristno samo z zeleno* nunsko varstveno znamko in klo-bučkovim zatvorom z vtisjeno lirmo ,,Allein eeht" — Dobiva se v lekarnah. — S pošlo, poštnine prosto 12 malih ali 6 velikih steklenic 4 krone. Lekarnar Thien* (Adolf) LIMITED, lekarna pri „Angalju varhu;' v Pregradi p Rogački Slatini. — Svari se pred ponarejanjem in pazi na v vse kulturnih državah registrirano zeleno nunsko znamko.    53
401eten pošten kmečki mož
kateri je zanesljiv, vajen vsakega kmečkega dela,  vajen tudi pri kupčiji
z živino,   je dober voznik,   samec.   life primerne Sl.UŽbe pri  kaki  boljši
kmečki hiši. Naslov pove upravništvo nštajerca".           558;
Ugodno se proda posestvo.
ležeče ob veliki cesti, katero obstoji iz lope hiše z dvema sobama, e hleva, ene kuhinje, dveh kletij in ene kovačnice. Vse zidano in z « pokrito. Proda se ob enem vse kovaško orodje. To posestvo je 1 grajšcine in blizu mesta Ptuja. Cena prav nizka. Ved pove lastnik £( PlOger v Dornavi štev 99 pri Ptuju.
plugi iz jekla brane
Najizvrstnejši in priznano najboljši
4-rczala, za travnike in mah. razdeljene in diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje „Agricola",
stroji za košnjo in žetev, za ^ito'^0
f/rabUc za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Prese za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo,
mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja,
stroje za  re Ranico,
na   valjčkih   in  z   mazljivlml   tečaji, jako lahko za goniti pri cimur se prihrani 40% moči.
Mline za debelo moko, reznice   za   repo,
Cunaj, III
ctrnil^a mlatiti8   patentovanfmi valjčnimi,   okroglli Sli UJl Acl 1II1U.LILI jn mamljivimi tečaji na roko,   naviti
in za na par. -rr-f+(=n T     {hiinip\        7,a naPreg° ! d° 6 živinčet.
Najnovejši mlini za čiščenje žita  Uijerji za roiKanJc luršiee
Samoivorne patentovane
brizgalnice  za  pokonča-
vanje  grenkulje in trtne
uši
nSyphonia",
prenesljive
štedilne peči,
parniki za krmo,
preše za seno in slamo
na roko,   pritrdljive in za
prepelj ati,                  "u-: JU
kakor tudi   vse druge  poljedelske  stroje  izdeljujc garantovano najnovejši in pripoznano najboljši napravi
iPh. May far t h & Co,
C. fcr. Izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa In fužina  na par.
Taborstrasse št. 71.                  75° lM™c™-
l
Odlikovana ■ orez 450 zlatimi,   srebornlml   In bronastimi svttlnami na vseh vodjih razstavah. Ilustrovapi katalogi in mnoga    priznanska pisma brezplačno — Zastopniki In predajale! se radi  sprejmo.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
12
Stavbllisko Dietrich   Dickstein  & Wilhelm Higersperger
~^     "~                         arhitekta in mestna stavbinska mojstra, Celje, Rmgstrassc 10
§   P O Cf J © tj Ga      priporočata se za prevzetje in izvršitev vseh v njijn stroko spadajočih del. Pojasnil
-^—^——————.       na željo raclovoljno. Načrte (plane) in tehnične nasvete po najkulantnejših pogojih
"iT?**^> *i?/^ *i5^ *^* • ^- -sif^ *^Tr* ■ Sir' fcil?" * Iž^ "ii?* * il/^ *\D" "^ "i&* * ilr* *^* *^* *^Ir ■ Zr* * ij/""*^ilr'**^**i&> *^* * ilr"" J?" "ij^ "ilr-^iT^ *^J?* *il/^ *SI^*i^*^^*Sl^*^^*fl^*ii7**^* ^ffi" *I""
T3^^TT
Vsakemu poljedelcu se priporoča
„dr. P. Schuppli-ja navodilo za živino
rejske tečaje na Oberhofu".
V tej knjigi se nahajajo poučljivi predpisi in nauki o živinoreji in živinovzgoji, mlekarstvu in sirarstvu.
Dobiva se v vsaki knjigotržnici po nizki ceni
ž
Franc Sel
pri Sv. Trojici v Slov. gor.
zastopnik najboljše fabrike za stroje
Ph. Mayfarth-a iz Dunaja
prodaja
mlatilnice, stroje za slamo rezati, za jabolke mlet]
ter sploh vsake vrste.
Stroji  se   lahko   tudi   pri  njem   osebno   ogledajo in   se  lahko   plačujejo   na obroke (rate). Blago je vso zanesljivo. Pogoji so ugodni.
- IS —
Doktorja pi. Trnkoczyja
te maogo lot Izvrstno preskuiena zdravila, redllna in dieteticna  aredstvn, priporočena v stotinah zaftvalnic, priporoča in rszposllja
lekaraa Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.
■ajcecoje se dobivajo, če ae naroča po poŠti v te) lekarni, odkoder le ta zdravila
vsak dan takoj pojuljajo na vse strani sveta « povratno pošto a postnim povzetjem. tadi calo samo en komad z natančnim rabllnlm navodilom. lil ne gospodinje, dojenčke,   otroke,  nervozne,   okrevajoče,   slaliOturie, malo-krvne, Lledične, za vsakega bolnika, spluli za vsakega se namesto   brezmočne,   rnt-draiujočc kave in ruskega čaja Doktor pi. Trnkoczyjov
tfalraA  al o rini   ?0 4   priporoča kot tečno, krci'iltio, zdravo in najceneje J\aHaO  SiaarH   Cctj   ;iia,tii|1Q ,,clMvo.  Bolje kot sladna kava.  Zavojček
il 4 fcilo v-ebinej *0 h, H zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pi. Trnkoczyja
'/alArlerriA   kapljice. Iiborno sredstvo *a  želodec.   Deluje pomirjujoče, kre-iJClUUg^iJP     ,||10   bo](.sl llie|llj0Ce( tr.\i vzbujajoče, Cisti želodec in pospcSuje
prebavo! Steklenica W '', P'*i tucala 2 K.
TCrno-lirP     odvajalne, Želodec čistilne. Odvajajo blato brer vseh bolečin, ka-
~*~TQ*_^^^k.>r *e to ce.Mokiat pripeli pri drugih kroglicah. Ubran ju joče je to
•,™t'.\, iojht bolezni, ki morejo nastati vslcd lapehe,   napenjanja   ito.    Škatla
«2 h, l«*t Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80- h, i/i škatle 2 K.
pr.ni    pljučni in kaaljev sok ali zeliščni airup, prirejen   t  lahko  raztvarljivim 5JL_apneniin Seldom, utalujc  ka*e!j,  niitvarja slu,  lajb  bol   m bafielj, vzbuj* tek in tvori kri. Steklenica 1   K 12 h, pol tucata 5 K.
Tlva-nUni  ali «d°v cwet (Glehtoelst) priporočljiv je kot boli   utešujoče, UjM-1/lgllJiiu  .  .f .Ircnenje v iritu, rokah in  nogah,   kot novo poJivljajoce di
t« d
Joče drgnenje , ,..—, .-an hodu  in  težkem  deli
Steklenica 1 K, 4esi »tcVIeruc 4 K 5(J 1».
Tinktura za kurja očesa,
preskuicnos red.-! v o     proti    b
■Varstvena znamka.
kurjim očesom, bradavicam, roiemci, žuljem in ozeblinam. Irfla to veliko prednost, d;i je treba • priloienini čopičem bolno mesto zgolj nura.i-Tati. Steklenica 80 h, (est steklenic 3 K 50 b. Ker je vodna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd- obrnjena na vzdrževanje zdrave In krepke Živine, opozarjamo late posebno na doktorja pi. Trnkoczyja redilne pripravka za Živino.
3lB
Doktorja pl. Trnkiczja
Živin niči   t-edJIni praiek ta notranjo rabo pri /jiVU"™   kravah   volih in konjih.    Že   blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljcvan, kadar krav« nočejo ireli, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, .vojekov samo * K.
PraŠl6i 1   rtdi,B' in k™H"l prašek.   Vamve
v     "■> in dietetično sredstvo za praSi-
cc. Zi notranjo rabo, sinil ia tvorbo meta in
toHče. Zavojček SO h, pet zavojčkov samo 2 K.
Varstvena znamka.
Pozor! Ta prašičji prašek  in   Kakao sladni čaj dobite tudi v vseli prodajalnicah, če pa nef potem po posti.
Razglas.
Dne 1. oktobra 1902 pričel se bo na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Mariji-ZelI 11 mesečni kurs in se bodo v to svrho razdelilo šest deželnih (denarnih podpor) štipenpij po 500 kron in štiri štipendije po 400 kron.
Prosilci za te štipendije morajo svoje prošnje vložiti pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu najpozneje do 1. julija. Pridjati je:
1.   Krstni list, s katerim se dokaže, daje prosilec že 17 let star in da 22. leta svoje starosti se ni prekoračil.
2.  Zdravniško spričevalo od okrajnega zdravnika o popolni fizični sposobnosti za službo gozdarja v visokih planinah, osobito tudi da imajo prosilci dobre oči in dober posluh. Spričevalo okrajnega zdravnika ne sme biti starejše kakor z dne   15. junija t. I. ali  pozne j.
3. Potrdilo, daje prosilec dovršil z dobrim uspehom kako meščansko šolo, ali pa najmanj 3 razrde realke ali gimnazije. To se mora dokazati z clotičnimi spričevali.
4.  Potrdilo, da se je prosilec vsaj eno leto praktično v porabljal pri delu različnih opravil pri gozdarskem, gospodarskem in njega postranskem obrtu.
5.  Domovinski list.
6.    Spričevalo o nravnosti in spričevalo dobrega zadrževanja, če ta izkaz že ni doprinešen pod. štev. 4.
7.   Spričevalo, da prosilec nima premoženja,
8.    Svojci ali pokrovitelji prosilca se morajo zavezati s pravomočno izjavo, da bodejo, ako bi morda še bilo treba vzlic dosežene štipendije za ednajst-mesečni pouk plačati, več kakor štipendija znese, to poplačali iz svojega. Ti zneski se bodejo po določilu šolskega vodstva in  ravnateljstva v obrokih plačevali.
Ta izjava se more podpisati od tistega, ki se je zavezal plačati in še od dveh prič. Mora se sodnijsko ali pri notarju legalizirati. Dalje je na tej izjavi od občinskega urada potrditi, če je dotični zavezanec zmožen, plačati prispevek, ki bi se v gori omenjenem slučaju zahteval. Na prosilce, kateri zgoraj pod 1—8 navedenih pogojev ne morejo izpolniti, se pri podelitvi štipendij ne bode oziralo, ker se taki pogoji tiuli za sprejetje v c. kr. šolo v Gusswerku postavno zahtevajo.
Opomniti je, da skupni stroški za hrano, oskrbovanje, snaženje perila, potrebščine za podučevanje in male nabve v teku ednajstmesečnega poduka znašajo približno 600 kron.
Približna določila o uredbi te šole, poduku, hišnega reda in digcplmi, zamorejo se pozvedeti pri Mk. k. Forst- und Domanen-Verwaltung, Gnsswerk bei Maria-Zcll."
Gradec, 8. maja 1902.
Od štajerskega deželnega odbora:
Edmund grof Attems ». P.
— 14
Styria becikelni 220 K.
(Strassenrad).
Styria becikelni 240 K
bolj fini.
Styria becikelni 280 K
najfinejši.
Styria becikelni 300 K
(Strassenrad).
Styria becikelni 320 K
(Luxusntodell).
Že rabljeni, a še prav dobro  ohranjeni   becikelni od
80 do 120 kron. Vsakovrstni deli (Bestandteile) vedno
v zalogi. Cene na obroke (rate) po pogodbi.
Ceniki  brezplačno in poštnine prosto.                        **83
Fabriška zaloga:
Brata Slawitsch v Ptuju
florijanski trg. Trgovina s špecerijo, moko (melo) in barvami.
V. Schulfink,
Ptuj
priporoča po najnižjih cenah nafinejšo ogersko moko, rozine, vamperle, sladkor, kavo, riž, žajfo, različne cikorije, olje i. t. d. vse najboljše vrste.
Čudež iz Švice.
Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti postnemu povzetju za ceno, kakor je Se ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo
2 kroni 60 vin.
carine prosto, izvrstno, 24 ur ločno idočo
g»gr nro -3N
s triletnim jamstvom. Vrhu lega dobi vsak naroCitelj elegantno, fino faconirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le
zastopstvo za švicarske ura v Krakovu J/l
poštno predalo št. 29.
307
gProda ali na več let v najem da
se trgovina (štacuna) in gostilna, ledenica ter lep sado-nosnik zraven farne cerkve. V slučaju prodaje se odda tudi celo pohištvo in sicer do 30. maja. Kje, pove upravni&tvo »Štajerca*
Pozornost!!!           Colnine  prosto!!!         Pozornost!«
Prekosi vsako konkurenco::
&
Mi pošljemo vsakomur „Colnine prosto" 3 m štofa dobrej močne kvalitete, za kompletno jesensko moško obleko sveti« ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceni od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moSkj salonsko obleko gl 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali zimsl moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.3Ci vse colnine prosto.
Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitetj naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ki se neprikladno radovoljno zamenja ali denar nazaj pošlje! D( bavlja se proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošljf samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakai Postfach Nr. 29.                                                      m
Brata Slawitsci
v Ptuju           ^
priporočata izvrstne šivalne stroj (Niihmaschinen) po sledeči  cenil
Singer A ...   70   K -
Singer Medium    90   „   -
Singer Titania   120    „   -
Ringschifchen  . 140    „ — Ringschifchen za
krojače .   . 180    n -
Minerva A............100   „ -
Minerva C za krojače in čevljarje .   .   . 160   ,, —
Howe C za krojače in črevljarje   ...    90   „ —
Cylinder Elastik za čevljarje.....180   „  —
Deli  (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.
m
si
_-e
Dobre ure in po ceni
proti 3lctni pismeni garanciji, prodaja in razpo
šilja
JMersnanit,
urar, trgovina 8 zlatnino,   srebernino  In ^*tt optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju.
i
Dobre nikelnastc remontoir-are
od gl. 3.50 Višje.
Dobre sreberne reaontoir-iire od
gl. 5.50 višje.
Dobre prave zlate renontolr-ure
od gl. 15.— višje.
Dobre stenske are z btiem
od gl. 2.50 višje.
Dobre pendel-ure z bitjem ur gl. 6.50 višje.
Pristne   sreberne   verižice   ot
gl. 1.20 višje.
Pristne sreberne porotne prstai
par od gl. —.80 višje.
nikelnaste ure,  budilke od i
2.-  višje.
Vse druge ure, zlalenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi v v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni.           !
Dobro idoca trgovina
ob okrajni cesti in blizu neke fabrike ležeča,   se d
v najem ali pa tudi z hišo vred proda.  Naslov povj
upravništvu  ^Štajerca*.                       w
Malo posestvo se proda.
Tisto obstoji iz hiše,   hleva,   dveh njiv  in  enega  vinograda Podprežinu   Sv. Lovrenc blizu tovarne v fttorah. Cena se izv« pri lastniku Martinu Mastnaku, tesarju v Storah pri Celju. ;i9l
15
11
Posestva vsake vrste        |Re(j $far Ljne   AlltWerpeil
ila Gospodarstva- in obresti ncsoče niše, brez Lreovinc ali str-                                                               r                                    r
^^■o mala gospodarstva, in obresti nesocc hiše, brez trgovine ali str-Bf   najbližji    okolici  mariborski.  o'l H(XX)  gld. višjo, priporoča v nakup, koncesionuana pisarna 308. Kadilk v Mariboru.        521
Ustanovljeno 1876.
Ustanovljeno 1876.
lajem naznanje cenjenemu občinstvu,
itatn zniraj po najnižji ceni najboljše blago
kakor:
vrstna semena, vrtna, rožna in poljska,
Jg, zajesti (Tafel- in Speiseol) amerikanski petrolej, repično in  leneno olje, gol, Štirivoglato in za živino, kislo vodo (Rogačka in .          Badeiner).
Jfislino,   sadni  iti vinski jesih,  (Essigsprit) za jesili ^^   delati,
Qppno za živino,   grenko   sol (Bittersalz),   žvepljeno ie         cvetje, glanbersalc, prah za konje, govedo in svinje,
gpiritus, (\Vcingcist) za žganje delati, spiritus za po-" [      lituro; |mam zalogo več vrst kave,   sladkorja, riža,  proseno in ječmeno kašo, " nioko   (nielo).   pšenično.   rženo in   koruzno,   žpeh, celega   in   zasekanega,    paprika-špeli,   svinjsko " m     mast, maslo, sir
" |u salami,   kakor   vse   špecerijsko   blago   v največji izbiri,
|"aiio, galicijo,   žvepleno melo,   gumi za cepiti trsje.
io Portland-in roman-cement, vsake vrste barv, firnajza, pinzeln, kelje i-rr  kurbolinej,   smolo   za   barke,   ladje,   kovače in črevljarje, kakor vse reči za barvarje in mizarje, mazalo za vozove, ||snje in tudi vse tukaj ne   posebej   navedene   reči po nizki ceni; % ijaz posebno opozarjam,   da ni potrebno od agentov ^ P iz trsta  kavo kupovati, ampak jaz oddajem kavo posebno fino z dobrim okusom franko   na vsako že-M [eznicno postajo postavjeno od gld.  1.10 do gld.  1.60 iko se naroČi vsaj pet kil.
c Zaloga pivovarne Bratov  Reininghaus v Steinfeldu.
'i Tudi kupujem vse  deželne pridelke kakor:
jajca, puter, sir, vrhnje, maslo, pšenico, žito, koruzo,
ječmen, oves,   vsakovrstno   zelenjavo,   sadje,   črešnje,
BteVme, jaUnke, hruške,   sVive,   kutino,   i. t. ti.   po
najvišji   ceni.
i:> Zastopstvo c, hr. splošne tržasRe zavarovalnice in I. dunajske zavarovalne družbe za nezgode.
iT) Posebno si dovoljujem   uljudno   naznaniti,   da    HlOJa
" trgovina ni nI na vogli zraven Kavarne, kjer som
imel 20 let štacuno v   najemu,   ampak   imam   mojo itacnno V lftStlti   hiši   zraven  ^Štajerca"  in gospoda l(>          Sadnika, kjer je bila poprej tabak trafika.
^                        J os. Kasinrir v Ptuju.
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philarielphijo. - - Dobra hrana. Izborna oprava na ladiji.      Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Rod Star Line, 20, WiedenerGiirtel, naDunaji
ali
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.   537
• •••
mestna
1.  Celjska mestna hranilnica nahaja se v lastnem zavodnern poslopju, Ringstrasse Štev.  18.
2.  Hranilni vložki obrestujejo se s 4*/» nimi obrestmi; rentni davek trpi hranilnica. Stanje vložkov znašalo je koncem leta K 8.888.56042.
3.  Posojila na hipoteke se s 5% nimi, manična posojila s 5l/iVo nimi in zastavna posojila proti 5% nimi obrestmi oddajajo.
4.  Hranilnica daja v najem železne blagajnične predale pod zaklepom najemnika in pod sozaporom hranilnice v varno shranjenje vrednostnih papirjev; prevzame tudi odprte depote.
5.  Vplačila v Celjsko mestno hranilnico zamo-rejo se tudi potom vložnega lista ali čeka postne hranilnice na račun Štev. 807*870 zvrittti. Vložnice se oddajajo na zahtevanje.
6.  Podružni zavod in Giro-Conto avstr. oger-ske banke.
7.    Kreditno in posojeno čruStro «CeJjske mestne hranilnice* daja menična posojila proti S1///« nimi obrestmi.
8.   Uradne ur« za stranke s« ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica.
Ravnateljstvo.
Osle
brusne kamne za srpe in kose priznano najboljše blago
100 kosov 8 K, en poštni zavoj z 15 kosi franko K. 2.50 •    razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. na Kranjskem.                              522
Dobro vino.
Proda se 40 polovnjakov dobrega vina od 15 do 25 krajcarjev liter. Več pove  Janez Ullsenlak,  obč. predstojnik v Žamanjeih,   pošta Možgaujci
pri Ptuju.                                       562
— 16 —
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica.
Vsaki dan kopeli v banjah, prsne kopeli
in mrzle kopeli.
Vsaki torek, Četrtek in soboto soparne kopeli. — Soparne kopeli imajo take učinke kakor krapinske toplice. Bližnja pojasnila daje gosp. 30$. Kaši«"* in v kopališču samem.
■"■■.
■

'-' :■: v
< v
Carl Hantich
državno izprašani nadlcgar, gozdarski zemlje-merec in oblastveno potrjeni civilni zemlje mereč
v Maribora
priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično
&43          in gozdarsko svrho spadajoči!) del.
Učenec ae takoj sprejme
v trgovino z mešanim   blagom pri Franc Krajnc-U pri sv. Martinu blizu Vurborga.             r>4a
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Prodaja in prevzetje
vsakovrstnih popravil optičnega blaga
kakor nanosnikov (Zwicket) oČalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino. žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd.   pri
KARL ACKKRMANN-U, urarju
trgovina   z   arami,   zlatnino,   srebrnino   in   optičnim blagom v Ptuju v gledališkem poslopja.  *82
C. kr. priv.
tovarna za cement
Trboveljske premogokopiie družbe v Trbovljah
priporoča svuj pripoznano izvrsten Portland-ccnifnt v vedno judnakotiierni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise gled6 tlakovne in odporne trdote dalcČ nndkriljajoti dobroti, kakor tudi svoje priznano iz vrstno apitO.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so ua razpolago. Centralni urad: Dunaj, III. 3 Rennweg 5.             :«u
Redka prilika.
Čudovito tdo ca
400 komadov za I old. 80 k
1 dražestno pozlačena ura z verižico, s Sletnim jamstvom. 6 kom. prii žepnih rul. 1 svetovno patentovani žepni tintnik od nikla, 1 mičen al za slike, obsegajoč 36" najlepših slik sveta, I mašina za račun i ti „Patnii|J katera izračuni samo najležejše eksemble, k temu eno navotlilo, 1 sovnik za pisma, poraben za vsakogar, o kom. najlepših razgledi 5 kom. čudovitih prerokovanj egiptovskih prerokovalcev, lei vzbd veliko smeha, 1 garnitura manšetnih in srajčmh gumb iz double-zlata tentovana zapona H% zlata, 1 prijetno dišeče toiletno milo, 1 fino že zrcalo, X prakt. žepni nožič, 1 ff nastavek za smolkc ?- jantarom. 1 inod^ moški prslan s imit. žlahtnim kamnom, 20 komadov pisarniških d metov in še HOO raznih v gospodinjstvu neizogibno potrebnih predme Vse skupaj z uro, Iki je sama vredna tega denarja, velja proti poŠto* povzetju aH če se denar naprej pošlje, samo 1 gld. 80 kr. skoz raifl SiljavničO Ch. Jungwirth, Krakav, A. Risi k o izključen. Za neugajaj se vrne denar.
Sadna drevesa
iz preskušenih   lastnih   dre yes hum sicer: jabolke po K 1.— do K 1
hruške po K 1.20 do 1.60.
boren jabolčnik iz lastnih kletij od 14 do 18  vinarjev  za   liter m
OskrbltiStUO   marcilbcra   (Gtitsverwaltung  Mahreuberg). Tam   dobijo
tudi jorkširski plemenski prašiči.                     'M
parna žaga
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Pi
zraven klalnice in plinarske biše postavljena je n3
parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les blodi i. t.   d.   po  zahtevi   takoj- n žaga.  Vsakdo pa sme tudi sam oblati,  vrtati   in si hati i. t. d.
Stavblnsko podjetje.                                                                                 Stavbinsko podjetji
Iiadislaus Johann  Both           i
-------                                          s<
inžener in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster
Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss)
n
b
Stavba cest  in P0l0v\ kakor tudi traciranje taistih.        al
Podzemska   dela:  (Tiefbauten)   kanaliziranje,   polagaql
cevij, vodovodne stavbe. StaObe na po vrti U   (Hocbbauten) in surer: vile, hiše M gospodarska   poslopja,   tabrike   in   javna   poslopji adaptacije vsake vrste. Kazen teh del prevzeralje ta firma tudi  brezhibno  postavljanje  masin  in  druga   fundamenlna  dela iz petona,   trotoarje  M petona.  petonska tla, tiakanje z ali brez da bi se plosee priskrbele, kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela   — Pojasnili in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih.                                      b<
Stavbinsko podjetje Ladislaus Jo h. Roth   I
523                                                                                                                        inžener in oblaslv. aul. mestni slavbinski mojster.            )»j
StilPba fflOStOO iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo.
Ucdlia Staobdi stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko.
Tiik-  W.   lllunkt;  v Ptuju

31