Kako vost na sta rost, let. 26, št. 4, 2023, (76-78) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

ZDRAVA PREHRANA ZA ZDRAVO STARANJE 
Zdrava in okolju prijazna prehrana ter prehranjevalne navade za starejše so bile poglavitne teme mednarodnega projekta Convida+, v katerem je sodeloval Inštitut Antona Trstenjaka. Skupaj s partnerjemaAcufade iz Španije in ISRAA iz Italije smo raziskovali in skupaj s starejšimi na delavnicah obravnavali raznotere vidike zdrave prehrane. 
Staranje je naravni proces, pri katerem fiziološki procesi lahko vodijo v poslab­šanje kakovosti življenja in povecajo možnosti za kronicne in degenerativne bolezni, kot so npr. sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca in ožilja in arterijska hipertenzija. Eno od najmocnejših orodij za preprecevanje bolezni pri starejših je zdrava prehrana; po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko prepreci do tretjino smrti po vsem svetu in je bi-stvena za ohranjanje zdravja in dobrega pocutja v vseh starostnih obdobjih. 
Zaradi s staranjem povezanih fizio­loških sprememb imajo starejši ljudje razlicne prehranske potrebe. Pestra prehrana je pomembna za preprece­vanje osteoporoze in sarkopenije, to je s staranjem povezano zmanjševanje mišicne mase, posledicno tudi moci in zmogljivosti. Z uživanjem vlaknin in tekocin preprecujemo tudi zaprtje, ki je pri starejših zelo pogosto. S starostjo se znižujejo potrebe po energiji, medtem ko narašcajo predvsem potrebe po beljakovi­nah. Starejšim priporocajo uživanje cim vec hranilno bogatih živil (beljakovinska živila, sadje, zelenjava ipd.) in cim manj hranilno revnejših in energijsko bogatih živil (ocvrta hrana, slašcice). Priporocljivi so redni in enakomerno porazdeljeni obroki, pripravljeni iz raznolikih, svežih, sezonskih in hranilno bogatih živil. Sta-rejšim pogosteje primanjkujeta vitamin D in kalcij, zaradi cesa upada kostnagostota. Že v vec raziskavah so dokazali, da imajo starejši ljudje, ki se prehranju­jejo po sredozemski dieti, bogati s sad-jem, zelenjavo, ribami, oljcnim oljem in strocnicami, manjšo pojavnost kronicnih bolezni. Poleg tega lahko uživanje živil, bogatih z antioksidanti, vitamini in mi-nerali, pomaga preprecevati nevrodege­nerativne bolezni ter zmanjša tveganje za invalidnost in odvisnost od okolja. 
V projektu se je vsak od partnerjev po svoje lotil nacina prepoznavanja zdravih živil. Na inštitutu smo udeležencem na delavnici predstavili spletno stran in aplikacijo za pametne telefone Veš kaj ješ? (https://veskajjes.si/), ki so jo razvili v Zvezi potrošnikov Slovenije. Pokazali smo jim, kako si z njo lahko pomagajo pri razlagi oznak na živilskih izdelkih, s cimer se lahko pravilno odlocajo pri nakupovanju zdravih živil. 
Odnos do hrane in cujecno prehranje­vanje je bil drugi vsebinski sklop projekta Convida+. V zadnjih dveh stoletjih se je odnos do hrane korenito spremenil, med drugim zaradi lažjega dostopa do vecjih kolicin hrane in zaradi njene kakovosti. Zaradi teh sprememb se je spremenil tudi naš nacin razmišljanja o hrani. 
Razlikujemo med konceptom hrane kot gorivo za naše telo in hrane kot uži­tek. Kultura prehranjevanja se po svetu mocno razlikuje; v zahodnih družbah se hrana vse bolj obravnava kot gorivo, ki ga je treba hitro zaužiti in se nato vrniti k delu.  Hrana je zagotovo gorivo za naše telo in pravilno prehranjevanje preprecu­je utrujenost in razdražljivost. Vendar je hrana tudi užitek, kar nam potrjuje tudi nevrobiološki in evolucijski vidik; mož­gani so programirani tako, da uživamo ob tistem, kar potrebujemo za preživetje. V casu lovstva in nabiralništva je hrana pomenila preživetje, v sodobnem casu pa njena vloga ni vedno pozitivna, npr. ko hrana postane edino sredstvo za lajšanje stresa, preganjanje dolgcasa ali edini na-cin doživljanja prijetnih obcutkov. Zato je priporocljivo vzpostaviti pravo ravno­vesje med hrano kot gorivom in hrano kot užitkom: prepoznati, da je pomembno zaužiti potrebne hranilne snovi, hkrati pa cutiti zadovoljstvo ob uživanju zdrave in polnovredne hrane. 
Zanimivo, da v slovenskem jeziku za oba koncepta (hrana kot gorivo in kot užitek) lahko uporabimo isti glagol – uži­vati hrano in uživati v hrani, kar verjetno kaže na povezanost obeh konceptov v naši prehranjevalni kulturi. 
Cujecnost je ena od metod, ki jih psihologija uporablja za obvladovanje in spreminjanje navad, tudi prehranjevalnih. 
Gre za zavedanje in pozorno sprejemanje sedanjega trenutka, osredotocanje pozor­nosti, kar omogoca, da se clovek v popol­nosti zaveda svojih dejanj in preprecuje rutinsko delovanje z »avtopilotom«, med-tem ko imamo v mislih skrbi ali druge motnje. Z uporabo koncepta cujecnosti lahko dosežemo, da prehranjevanje ne bo vec samodejna navada ali rutina, temvec da se bolje zavedamo, kako in zakaj jemo ter pridobimo pozitiven odnos do hrane. 
Zdrava prehrana za bolj trajnostno in okolju prijazno življenje je bil tretji vsebinski sklop projekta Convida+, saj pot do trajnostne družbe ni mogoca brez spremembe nacina prehranjevanja. Hrana je vec kot to, kar jemo. Je ena od osnovnih sestavin naših družb in kultur, našega sveta, ki pa ga vse bolj prizadenejo posledice podnebnih sprememb, ki se ka­žejo v višjih temperaturah ter pogostejših in hujših ekstremnih vremenskih pojavih, kot so nevihte, suše in poplave. 
Dobra hrana nas ohranja zdrave in aktivne. Vendar pa nacin proizvodnje, prodaje in uživanja hrane škoduje na­šemu okolju, kar se mora spremeniti na globalni in osebni ravni. Hrano je treba pridelati in predelati, prepeljati, distri­buirati, pripraviti in porabiti, pri tem pa nastajajo toplogredni plini, ki povzrocajo podnebne spremembe. Približno tretjina emisij toplogrednih plinov, ki jih povzro-ca clovek, je povezana s kmetijstvom in rabo zemljišc. Številne države, institucije in podjetja so se zavezale, da bodo zmanj­šale svoje emisije, EU pa si je zastavila cilj, da bo do leta 2050 »podnebno nevtralna«. 
Raziskave kažejo, da so starejši ljudje fizicno, financno in custveno manj od­porni na posledice podnebnih sprememb, obenem pa ima prav ta generacija najvecji ogljicni odtis. Starejši so sicer zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, a vecina jih meni, da jih neposredno ne bodo prizadele in da sami ne morejo veliko prispevati k reševanju tega problema. Zato je osvešcanje pri starejših, da so del problema in so lahko tudi del rešitve, še posebej pomembno. 
Podnebju prijazna hrana je rastlinske­ga izvora, pridelana na trajnostni, eko­loški nacin, lokalna in kupljena cim bolj neposredno od lokalnih pridelovalcev, sezonska, cim manj predelana, cim manj pakirana in ki ne konca med odpadki. Podnebju prijazno prehranjevanje po­meni preusmeritev na nov nacin prehra­njevanja, ki je bolj zdrav za planet in za naše telo, zahteva pa spremembe v nacinu pridelave, prodaje in uživanja hrane. 
Projekt Convida+ je tudi med podpi­sniki Manifesta zdravorazumske prehra­ne, ki so ga sprejeli na Evropskem sim-poziju hrane (European Food Summit) novembra 2022 v Ljubljani, saj imenitno povzema prehranska nacela in koncepte predstavljene v projektu Convida+ (glej https://common-sensitarian.com/sl/).
Alenka Ogrin