Stev. 8. V Ljubljani, dne 25. tebraaS 1920. Leto XXXIII. m » ..................lil lil——mm........ —t—...........I I ..................I W DOMOLJUB Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izh.lt vi ak i — Cena mv Je iS K na leto. — Za Nem£i)o 18 K. - Za Ameriso in druga tuj« dri.v. 20 K. — Posamtzni it.vitka m prodaj, jo po M vinarjev. .r___ In dopUl t« polilj.jo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub* lana, Kopitarjev. ulica, — Naročnin., reklamacij« in Inserati pai Upr.vnlStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic.. Pogorišče. Liberalni in socialistični ministri, možje najnesrečnejšega spomina, so dovršili •vojc > delo«t ter odstopili. Razdrli so v dr- • žavi do tal, kar se je le dalo razdreti, požgali so, karkoli so mogli doseči, in sedaj ko niso ničesar več našli, kar bi uničili, ao odšli. Tako žalostne dobe Jugoslavije -i upamo, da ne bo več zlepa doletela, in Bog varuj, da bi jo, sicer bi bilo po njej. Novi ministri, ki so bili v soboto zapriseženi, so nastopili najžalostnejšo dediščino: Cgorišče in prazne blagajne. Sedaj pa de-... in zidaj, če imaš s čim. Nikdar nismo liberalcem in socialistom pripisovali dosti državniških zmožnosti, a da bi bili zmožni tekom nekaterih mesecev državni voz v tako blato zavleči, to se nam ni sanjalo. Novi ministri bi morali naravnost nadčloveške modrosti imeti, če bi hoteli — ne ; morda le kaj velikega ustvariti, ampak vsaj i popraviti ogromno škodo, ki so jo liberalci in socialisti napravili državi, in odstraniti < najneumnejše pogrcške, ki so jih prejšnji i ministri zakrivili. Pogorišče I Pogle/mol 1. Prehrana. Jugoslavija pridela toliko žita, da ga nima le zase čezinčez zadosti, temveč ga ji ostane celo zelo veliko za izvoz. In ko bi s pametno trgovinsko politiko znala država ta izvoz vzeti sama v svo-. je roke, bi si s tem zagotovila ogromnih dohodkov, in povrh tega bi mi jedli poceni kruh Saj danes že vrabci čivkajo po strehah, da nam je bivši prehranjevalni minister dr. Korošec ob najslabšem času, spomladi, dajal moko po 1 K SO v. Kaj pa da-> ne.*. Moka se že prodaja po 12 K, torej . osemkrat dražje, in izvoz so vzeli v roke • domali, mažarski, nemški in judovski ve-rižniki, ki so jeseni žito poceni pokupili, sedaj ga pa nam in v tuje države za ogromne dobičke prodajajo. Na stotine milijonov se je naredilo letos dobička z jugoslovatii Iskim žitom doma in na tujem — toda državne blagajne so prazne in hij plačujemo moko po 10—12 K, Vlada bi pri pametnem p gcspodarstvu samo z žitom petkrat več | dobila v državno blagajno kakor kmetje i plačajc dohodninskega davka, toda pre-f hrcnjevalni minister Bukšeg in trgovinski '. minister dr. Kramer nista v tem oziru niti $ z mezincem genila. Kaj naj stori sedanja vlada? Prepričani smo, da bo skušala re- šiti, kar sc bo dalo, toda žito so pokupili verižniki in državne blagajne so prazne, Da še več. Svoj čas je kupil dr. Korošec v Ameriki raznih živil in drugih neobhodno potrebnih predmetov za 40 milijonov dolarjev. Ko je dr. Korošec odstopil, je blago dožlo in ko bi ga Bukšeg takoj plačal, bi plačal dolar po takratni ceni po 35 K. Toda socialističri minister tega ni storil in danes so dolarji po 125 K, Že pri prehrani torej vidimo, da je li-beralnosocialistična vlada naše ljudstvo spravila ob stotine milijonov premoženja. Še hujše pa je 2, z valuto. Kljub najodločnejšim ugovorom iz cele Slovenije in Hrvatske je li-beralno-socialistična vlada trmasto vztrajala na svojem stališču, da se zamenja en dinar za štiri krone. Nove bankovce so prenatisnili in zamenjavo v nekaterih delih našega kraljestva že izvršili, pri nas pa se je začela 16, februarja in ko je nova vlada nastopila, je že polovico bankovcev bilo zamenjanih. S tem je bilo vsem kronskim posestnikom ukradenih iz žepa tri četrtine njihovega premoženji. In sedaj stoji vlada pred dovršenim dejstvom. Vendar upamo, da bo skušala rešiti, kar se da še napraviti. 3, Železnice so v takem neredu, da strokovnjaki, ki niso našega mišljenja, izjavljajo: železnice so v takem neredu, da je nemogoče kaj prida urediti. Se nekaj časa bi sedela liberalnosocialistična vlada pri krmilu, in ves železniški promet bi obstal. Edino le za judovske in mažarske verižnike, ki mastno mažejo posebno hrvatske železniške uradnike, deluje promet nemoteno, vse drugo zastaja vsak dan bolj. Lokomotiv ni, kupovat jih šel socialist Kristan, pa je kupij nerabno ropotijo, ki so jo morali poslej nazaj. 4, Zunaajji politika — pogorišče. Na zunaj «mo izgubili ves ugled, in antanta se iz nas norčuje. Ni čuda I Če liberalno časopisje vedi*o kriči, da smo vsi, ki ne trobimo v njihov rog, in to nas je velika večina, protidriavni, če ministri nočejo državnega zbora in vladat o samo z žandarji in silo, potem si morajo vse druge države misliti: »No, ta država bo kmalu razpadla, ker je večina ljudi proti državi in jih drži skupaj samo še bajonet. Čemu naj se je potem bojimo in kako naj ji zaupamo finančnih kreditov?« In tako bi naštevali lahko brez prene> hanja točko za točko, kako so se liberalci in socialisti trudili spraviti našo državo na rob propada in požgati vse, kar so le dosegli, Pri tem pa niso pozabili, da so d«f vrha napolnili svoje žepe in blagajne svo-» jih bank (ker je vsak minister imel svojo! banko) ter vse svoje ljudi ne glede na njih* strokovno zmožnost, spravili h koritom. Žalostno dedščino je prevzela nova vlada: pogorišče, s katerega bo treba pospraviti najpreje vso nesnago in nato zai četi od tal zidati. Težka in nehvaležna naloga! Zamenjavanje kron. Najslavnejše dejanje liberalno-socialistične vlade.je rešitev valutnega vprašanja. Kljub protestom celo Slovet ni je in Hrvatske je vlada trmasto vztrajala *pi'i svojem sklepu, da se zamenja en dinar za štiri krone, dala je premi tisniti vse nove bankovce z rdečo barvo, n. pr. 100 dinarjev — 400 kron, in v Srbiji že dovršila zamenjavo, pri nas pa jo bilo tudi že polovico dovršeno, ko se jc sestavila nova vlada. In »Domovina«, najbolj revolverski list v. Sloveniji, glasilo dr. Žerjava, itua Se zmerom žalostno korajžo, da hvali to rešitev. Po odredbi stare vlade preneha 15. mavca 1920 avstrijski 20-, 50-, 100- in 1000-kronski bankovec kot plačilno sredstvo v Jugoslaviji. Kaj storiti? Naša stranka in tudi resnejši možje nasprotnih strank so vedno stali na stališču, da valutnega vprašanja ne smo reševati 16 mož, ki so slučajno ministri, lemveč samo državni zbor, kjer pridejo ljudski zastopniki kolikor toliko do besede. Sedaj je državni zbor sklican. Čo se bodo vsi zagovorniki krone udeleževali sej v državnem zboru, je brez dvoma, da se bo valutno vprašanje moglo še pravilno rešiti. Če je liberalcem res ua tem, da se valutno vprašanje reši v našo korist, naj sedaj pokažejo. Naj gredo v državni zbor in glasujejo za zamenjavo 1:1. Če jih pa ne bo v državni zbor in bi slučajno radi tega odredba prejšnje libo-ralno-socialistične vlade obveljala, naj slovensko ljudstvo v£, kdo mu jc požrl jri Četrtine kron. Sumljivo je to, da »Domovina« hvali zamenjavo 1:4. Nekateri so pričakovali, da bo nova /lada zamenjavo ustavila. Ne glede na to, ia nova vlada brez sodelovanja državnega »bora noče ničekar ukreniti o valutnem vprašanju, bi bila ustavitev zamen,avanja »elo nespametna. Zakaj zdaj kroži po naši državi 5 vrst bankovcev kot plačilno sred-«tvo, na drugi strani pa so zanesli iz Avstrije in Mažarskc toliko tisočakov s ponarejenimi kolki, da tisočakov nihče več »eče sprejemati, niti državne blagajne, ker «0 ponaredbc tako dobre in raznovrstne, da jih šc strokovnjak težko spozna, Ker je na ta način resna nevarnost, da se število naših bankovcev v veliko škodo naše valute znatno pomnoži, zato je neobhodno potrebno, da sc avstroogrski bankovci zamenjajo z novimi, katerih vsaj v doglcd-»em času ne bo mogoče ponarejati, Pač pa bo treba odpraviti razmerje 14. To bi bilo mogoče na ta način, da se v celi Jugoslaviji računa pri novih bankovcih samo po kronski veljavi in ne v dinarski; torej bi nc imeli uradno nič n. pr, novih 100 dinarskih bankovcev, temveč samo 400 kronske, Stari srbski dinarji pa se lahko odkupijo s primernim številom kron. Na ta »ačin bi sc sedaj kljub nerodnosti liberalec rešitve valutnega vprašanja izognili zloglasnega razmeria 1:4. Treba pa jc dalje, dn se kronska vred-ftosl dvigne. Kako to? Ena pot bi bila, da proglasi vlada kronsko valuto v novih bankovcih za zdravo valuto. Dosedaj jc janireč vlada pri plačevanju canne drugih obveznosti posebno od inozemskih trgov ccv zahtevala plačevanje v zdravi valuti, recimo v Hrah. Ce se pa vlada postavi na stališče, da je tudi naša krona'v novih bankovcih zdrava valuta in sc morajo navede* »c obveznosti plačevati saino v kronah, Iotem bo takoj veliko povpraševanje po ronuh in krona se bo dvignila in s tem bo padla tudi draginja. Dosedaj se je vlada obotavljala proglasiti krono za zdravo va-krto, ker se je opravičeno bala še večje povodnji avstro-ogrskih bankovcev v našo državo, sedaj po zamenjavanju pa ta strah •dpade. Naši poslanct pa nai si vzamejo kot dolžnost, da spravijo tozadevno rešitev v državnem zboru v tek. Na ta način upamo, da bomo prešli fcrez večjih težav iz trenutnega dcnarrtejja poloma, v katerega nas je zapeljala nerodna in brezvestna liberalno-socialistična politika. Grm. Kmetijska šola na Grmu ni bila pri ljudstvu nikdar na najboljšem glasu. Vzgajala ni pravih kmetov, ki bi se doma res s pravo vnemo in ljubeznijo •prijemali kmetskega dela in gospodariva Gojencem je vcepljala napol xo-flposko miSljenje, ki jih je odtujcvalo domačt hiši. Večina je tudi odhajala z i0™ '»f oprijemala drugih nekmet-Bkih poklicev. Učitelji so menda videli tudi eno glavnih nalog v tem, da so Mencc kolikoi toliko prepojili s proti- Jjudskim liberalnim duhom. Videli smo tudi lahko vsepovsod, da so bili absolventi te šole po veliki večini vneti pri-gnnjači za liberalno stranko. Sedanjo vodstvo grmske šole jc golovo prepričano, da nc sme pretipati neslavne zgodovine in mora biti njemu podrejena šola nekako vzgojeva lisčc za strankarske agitatorje. Grm Je postal nekako gnjezdo za liberalno kmetijsko stranko. Skoraj vsi učitelj} te šole so sc vpregli v voz te stranue, ki hoče pomu-gati po ovinkih nekdanjim protiljud-skim elementom na površje. Največ žilavosti in poguma kaže ravnatelj tc Šole g. Vedernjak. On In njegovi tovariši se pehajo nedeljo za nedeljo po shodih, prirejajo zuupnc sestanRe in skušajo pod plaščem nesirankarstva in zgolj strokovnega kmetskega evangelija pripeljati dolenjsko ljudstvo potom te nove stranke tja, kjer ga hočejo žc od nekdaj imeti vsi mestni in podeželski liberalci. Kjer je ljudstvo politično manj izobraženo, sc jim posreči, da dosežejo začetne uspehe. Dolgo pa to slepomišenje ne bo moglo držati, Pri nos razmere žc tako dozorevajo, da sc bo moral prej ali slej vsakdo odločiti na desno ali levo. Stranke sc po celem svetu ločijo po tem, kako sc imajo do največjih vprašanj, do Boga, krščanstva Itd. Če jc po celem svetu tako, ho moralo tudi pri nas tako hiti. Plavati v kalni vodi boste mogli nekoliko časa, premotili boste tudi nekoliko poštenih ljudi. Kdor pa ni s slepoto udarjen, bo spregledal v kratkem, če prebira časopisje te stranke, da jc duh, ki veje v njem, tako tuj in do pičicc enak mišljenju, ki ga dnn za dnevom oznanjajo naši domači liberalni čuso-pisi. To je duh brezverstva, proti krščanske misli in sovražnosti do Cerkve in duhovnikov. Kar na svetu ni prav, tega so krivi duhovniki in Cerkev; o veri in Cerkvi hočejo sami soditi, predpisujejo tudi, knj naj duhovniki govore in uče. Kadar ne morejo duhovniki na to pristati, da bi odobravali duha in dejanja, ki jih širi ta nova stranka, tedaj jih mine »spoštovanje« do duhovščine, ki ga oznanjajo v svoji knjižici. Prav tako kakor pri liberalcih I Lc tisti duhovnik bi jim bil všeč, ki nc dela tega, kar zahteva od njega Cerkev. Mi smo že večkrat opozarjali ljudstvo na to prikrito proUversko rovarjenje. Pa glavni vodje vedno vep take očitke odločno zavračajo. Razumemo zakaj. Pa če tisočkrat taje, duha, ki preveva vse njihovo gibanje, ne morejo zatajiti* Pri ustanavljanju stranke so pozdravni Češko agrarno stranko; dobili so tudi jJrittčen odgovor od tc stranke. V svojem glasilu vedno poudarjajo, kako pri srcu jim jc ta stranka. In glejte! Ravno ta stranka vodi na Češkem v družbi s socialno-demokraško stranko protiverski boj Cim starejša je stranka, tem bolj odkritosrčno in tem bolj jasno kaže svoje svobodomiselno lice, ki ga je v začetku tudi skrbno zakrivala. Središče tega svobodomiselnega duha je sedaj na Dolenjskem na Grmu. Kaj učitelji kot »asebniki delajo, to nas - malo briga. Ni nam pa vseeno, kak duh vlada na grajski šoli, v kateri smorj vzgujojo svobodomiselno - snmostojnj učitelji te šole kmciske sinrne. Na grm. ski Šoli, kjer stalno bivajo gojenci, jj vršil shod samostojnih, katerega so sc udeleževali tudi grinski učenci. Doka-zov za to imamo dovolj. Od tod se šjrj po Dolenjskem svobodomiselni tlub čisto po vzoru češke agrarne stranice, To deio ima na sebi znak državne i ščite, ker je opravlja državna šola z državnimi učitelji. Šola skuša dalj temu razdiralnemu delu vsaj ta značaj. Ravnatelj Vedernjait vabi na shooe in na zaupne sestanke ljudi z uradnimi kuvertami. Vsakdo, ki dobi tako vabilo v roke, mora iuieii vtis, da sc vršj shod na vabilo državne kmetijske šole. \.sak mora biti potemtakem tudi prepričan, da je tatca stranka neka urauna stranua. Razmere, kakor smo jih opisan, to že naravnost neznosne. Kaj naj re.čt iuo, če agitira uradniK tc šole v svoji muž betu lasinostl za določeno s rankoV kaj naj rečemo, če prirejajo vpričo gojencev v šolskih prostorih pod pokrovi.eij-stvom učiteljev strankarske Mhiue? Kaj bodo rekli starši, če vidijo, kako vlačijo njih sinove od drzuve jila^ani učitetji v svobodomiselno smerV < e fc tako poudarjate svoje agrarno stališče, ttga ne bosie nikomur, ki zna vanj do pet šteti, mogli utajiti, da je samo oblika vašega dela agrarna, jedro pj( svobodomiselno prav po češkem vzora. Mi tega ne bomo nikdar trpeli, da bi postali državni nas.avljencj URiifliorji te ali one s. run k e. Grm jc pa sedaj -rr-dišče take agitacije. Mi kmetje pa nc bomo pošiljali svojih sinov na Grm, da bi postali pod vplivom sedanjih vzgojiteljev priganjači samostojnežev. Dolgo so to rano prikrivali, v zadnji Žrjavovi dobi so jo odkrili v vsej gnjusobi. Mi bomo pa poskrbeli, da to rano zacelimo, če ne pojde drugač •, pa z operacijo. Dolenjski kmet. Ni treba vsega verjeli. (Dopis z dežele.) Dne 8. februarja je imela »Samostojna« javen shod nekje pod Krimom. Nastopili so trije govorniki. Po shodu je rekel neki mladenič: »saj so prav lepo govorili.' Pa zakaj bi tudi ne I Saj je eden govornikov sam povedal, »da ni treba vsega rer; , jeti«. Ni čuda, da so bili lahko vsi govori »lepi«, če lažejo. Gospod govornik je g®' tovo mislil, da to veljg le za druge, w njega samega pa ne. K«r znajo samostojni bratci povjtfj enako »lepcj« govoriti, in ker mnogi tudi slepo verjamejo lepim besedam, zato hočemo nekatere reči prevdariti, ali bi j"" i verjeli, ali ne. Nikdar in nikakor nc morejo pozabil' dr. šušteršiča in njegove vnovčevalnice ti živino, »Slepar je bil, in zato je tudi v*> » Ljudska Stranka sleparija.« Ne bom w govarjal v vseh rečeh dr. gusteršiča, P0' vem pa, da je v marsikaterem oziru mož fiilno veliko koristil slovenskemu kmetu. Če je krenil nazadnje res na napačno pot, žato še ni treba verjeti vseh mogočih laži o njem. Zdrav razum pravi, da je Ljudski Stranki le v čast, ki je bila toliko dosledna in močna, da je izločila iz sebe nekdaj tako zaslužnega moža, ki je zašel na napačna pota, medtem ko druge stranke trpe y sebi največje koritarje in propalice. Pa kaj dr. Šušteršič, saj je dr. Korošec prav tak, »Pomislite ljudje božji, dr, • Korošec je naredil za 40 milijonov dolga v v Ameriki, ki ga bomo morali mi, aH pa ;«naši otroci plačati v zlatu. Za 5 milijonov je bilo živil, ta so vsaj nekoliko koristila ■ ljudem, za 35 milijonov je pa bilo »špic«, " »knofelc«, »kampelčkov«, i modrčkov«, | »žajfce« itd. Tako nekako je bilo rečeno. Kaj pa, ali je vse to tudi res? V ladji, ki jo je naročil dr. Korošec, so bile samo pdtrebne reči, prej imenovanih reči pa tudi ene ni bilo. Polomil jo je pa edino dr. Koroščev naslednik socialni demokrat Bukšeg, ki ni takrat takoj prevzel in plačal blaga, ko je bil dolar vreden okrog 35 kron. Govori samostojnih so vsi polni ljubezni do kmetskega stanu. Samo to žele, du bi prišel kmet do veljave. Toda, kako haj pride, čc bodo samostojni tako delali, kot sedaj. Poglejte! Liberalci so določili, da bodo po volilnem redu volile liberalne Bospod'"ne in gospe, soc. demokratje so izprosili, da bodo volile tudi nastavljene (lelavke po tovarnah, samostojni pa nimajo besede, da bi volile tudi kmetske žene in dekleta, ki so med vojsko držale vse Stanove po koncu. Ti ljubitelji kmeta nočejo, da bi bile kmetske žene in dekleta enakopravne mestnim gospodičnnam in . delavkam. Na shodu pod Krimom, ki je trajal več ur, ni padla niti ena beseda o tej najnujnejši potrebi kmetskega stanu. J. Kaj mislite, zakaj ne? Vzrok je povedal neki samostojnež v gostilni: >.Če pride isplošna ženska volilna pravica, bo šla vsa Marijina družba za duhovnom.« Kaj kmet ■— s farško stranko proč, to je njih geslo! Slep mora biti, kdor tega ne sprevidi. Enemu izmed govornikov je bilo tudi silno hudo, ker so med vojsko pobrali zvonove. Lepo, tako sočutje glede svetih reči I Toda hudo je bilo govorniku najbrže zato, da je lahko pristavil: »Že veste, kdo.i jih je dal.« Zopet skrb za cerkvene reči zato, da se lahko udari po duhovnikih. Kaj pa, ali so jih dali prostovoljno? Če je po vojski prišel mož domov, pa je našel manj živine, ker so mu jo rekvirirali vojaki, ali je zato ženo nabil, ki jo je morala dati s solzami v očeh. Ali je katera žena po vojski nabila svojega moža, ker je šel le vojakom, češ, zakaj si pa bil tako neumen? No, pa če so že zoper duhovnike, zb-i per vero pa gotovo niso, vsaj tako zatr-l jujejo (če pozabimo nato, da je med glav-i nimi kričači samostojnežev veliko brezvercev), Že dobro! Kaj bi pa samostojni i rekli, če bi kak meščan trdil, da zelo ljubi kmetski stan, samo kmetov, pa kmetic noče? Ali moreš ločiti kmete od kmetskega stanu? Kako je pa treba to-le razumeti? Neki samostojnež je razlagal v gostilni, da so | najprvo nastala velika drevesa, iz teh so se sčasoma razvile živali in končno je iz najpopolnejše živali — opice, nastal človek, Pozdravljen g, »opica«! Drugi tak samostojen učenjak je zopet trdil, da Boga ni, da je Marija enaka drugim materam, S katero vero se pa to sklada? Pa bo kdo rekel; »Saj nismo vsi taki!« Prav, da niso vsi, sicer pa pravi pregovor; »gliha vkup štriha« in drugi, »če se za smolo primeš, se osmoliš?«. In da tem lažje slepe one, ki so še dobri, se tudi sami delajo pobožne. Še bolj goreči in katoliški, hočejo biti kakor papež sam. Zadnji »Kmetijski list<< prinaša poročilo, da namerava sv. oče dovoliti razporoko. Ker je pa zakon Slovencem sv, reč, zato protestira »Kmetijski list« proti namišljeni nameri sv. očeta. Čemu prinaša tako gorostasno' laž? Ali ne morda radi tega, da bi omajal zaupanje vernikov v sv. očeta in v duhovnike sploh? Zgodovina nas uči, da je rimski papež rajši pustil, da je cela Angleška odpadla od sv. vere, kot pa, da bi dovolil angleškemu kralju Henriku VIII. drugi zakon, ko je še živela prva žena. Papež je rekel: ne smem. Sedanji papež naj bi pa to dovolil? Ali ni to nesramno natolcevanje? Edino v svobodomiselnem časopisju so mogli samostojni pobrati tako laž. Čc črpajo v judovsko - svobodomiselnem časopisju svojo modrost, bodo tudi sami tja zašli, če že niso in očitno kažejo, kam da spadajo. Torej, kadar samostojni govore o veri in se delajo pobožne, ne verjemite jim, kakor sami trdijo, vsega! Shodi za žensko volilno pravico. Zapostavljanje kmetskih ženfi in deklet pri občinski volilni pravici je rodilo med kmetskim ljudstvom velik odpor in po celi Sloveniji so se vršili veliki protestni shodi, od koder so se odposlale resolucije brzojavno naravnost v Belgrad. Do scclaj smo dobili poročila o sledefih shodih: Struge, Štanga, Dobrepolje, Brezovica in Log pri Ljubljani, šmarjeta, Trebeljevo, Mirna peč, Sora, Ježica, Rateče-Planica, Šmarje pri Ljubljani, Črnuče, Cerklje na Gorenjskem, Špitalič pri Konjicah, Pameče, Št. Vid pri Grobelnem, Št. Jernej-Loče, Gotovlje, Za-vodnje, Frankolovo, Dramlje (Celje), Srom-lje, št. Jurij ob j. žel., Vrhnika, Kopanj, Kranjska gora, Sladka gora, Majšberg, št. Lenart nad Laškim, Preddvor, Sv. Križ pri Rogaški Slatini, Vodice, Rogatec, Št. Jakob ob Savi, Šmarje pri Grosupljem, Brez-nica, Podbrozje(1Škocjan pri Turjaku, Sela pri Kamnjku;' metliški sodni okraj. — Nekatere resolucije so zelo uspele. Tako "Se" glasi en"a"odHeh: VAkV imajo obHinsko volilno' pravico frajle, '^hFžhaJO SMigfega kot to, kako se po najmodernejši modi spletajo lasje, in ki ne govore nič drugega kakor to, kako je bilo na tem in onem plesu, bi bilo skrajno krivično, če bi pridelovalke živeža in one, ki dajejo narodu čvrst naraščaj, ne imele volilne pravice.« Kdor hoče vedeti, kdo je vojske kriv, naj bere knjižico: Primite tatu. Fižol in modrci dr. Korošca« Iz več krajev nam poročajo, da nai sprotniki po svojih shodih in tudi zasebna agitirajo proti naši stranki s tem, češ, daj* oškodoval dr. Korošec državo za več milit jonov s tem, da je naročil iz Amerike mno«* go starega in neužitnega fižola in celo lat dijo modrcev, naramnic, raznih pomad itd.' V širjenju takih laži prednjačijo predvsem samostojni liberalci, kateri danes rajše či>" tajo »Domovino^, glasilo JDS, kakor pa svoj »Kmetijski list«, ker ta še premalo udarja po klerikalcih. — O fižolu in o la-diji z modrci itd. je prinesel »Slovenec«: od 14. februarja točno informacijo, s katero j« bilo blatenje dr. Korošca od strani nasprot" nikov osramočeno. Ker pa oni s to gonjo š« vedno niso končali, zato pozivamo vse naš« somišljenike, da javijo nemudoma vse laži,-ki jih nasprotniki širijo, tajništvu Jug. Kmetske zveze ali pa tajništvu VLS v Ljulu ljani. Javiti je potrebno vedno, kdo in kje jc govoril, kedaj in kaj je govoril; navede-jo naj se tudi priče. Te lažnive tiče bo potrebno pitati z ričetom. — Kakor nam poročajo, širijo socialisti iste laži, in tako je v nedeljo, dne 22. t. m. nekdo govoril na shodu v Kresnicah. Tudi te rdeče možice bo potrebno naučiti drugače govoriti. Resnice ne marajo! Z ozirom na to, ker je bil moj članek v 6. številki »Domoljuba« cd g. državnega pravdnika konfisciran, pripominjam to-le; Neznosne razmere, v katerih se nahajajo naši kmetje radi dohodninskega davka, nepostavno postopanje davčno: oblasti; naravnost odurno postopanje proti mirnemu ljudstvu od strani uradništva mi je dalo povod, da sem opisal razmere, ki naše pošteno kmetsko ljudstvo v skrajno! nezadovoljnost pehajo. Ako meni g. državni pravdnik, da sem lažnik, ki hočem na nepošten način črniti oblasti in uradništvo, naj stvar preišče. Jaz sem se pod članek podpisal; ako mi dokaže laž, vem kaj me čaka. Zaslišijo se lahko vsi tukajšnji občani in izkazalo se bo, da je opis v članku čistqj na pravilnem stališču* Podpirati nezadovoljnost ljudstva: na obstaja v tem, da se vse, kar je krivičnega: od strani oblasti, opiše, ampak v tem, da Se z absolutizmom in terorizmom v kali zatre glas ljudstva. Če smo v svobodni državi, naj ljud« stvo svobodno potoži svoje težave, ki ga tareijo in se izrazi, kaj želi v izboljšanj« svojega neugodnega stanja. Če pa smo v državi, kjer se hoče S kruto silo zatirati klic trpečih, po krivici zatiranih, kjer ljudstvo ne sme ničesar govoriti, ampak trpeti, plačevati in molčati, potem seveda se mora vse, kar govoti b krivici, zaničevanju in zatiranju kmetske« ga ljudstva, zabraniti. In to se je delalo do sedaj. ; Dokler bodo v naši Jugoslaviji vladalo take razmere, ne bo zadovoljnosti in pravice, Josip Gaie, t. č. nač, K. Z. in bivši občinski tajnik' y Trebeljevem, Iz Kmetskih Zvez. MORAVČE. Naša »Kmetska zveza« jc priredila ba svečnico javen shod r.a Hribu pri Moravčah za občino Velika vas. Poročala sta kaplan Sušnik in posestnik Franc Novak iz Prekmice. Iz govorov so ljudje spoznali, kje imajo iskati ljudske prijatelje. Samostojni so med govorom agitirali, da bi .Vrgli »farja« ven. A naši so jim pokazali Svoje krepke pesti in jih je to veselje minilo. Dasi je bila ta občina do sedai v liberalnih rokah, se je vendar skoraj vse kmetsko ljudstvo zapisalo v »Kmetsko zvezo« in je s tem liberalnemu gospodarstvu od-zvonilo, za kar se moramo posebno zahvaliti vrlemu kmetskemu mladeniču Jožetu firvar. KRESNICE. Dne 1. svečana je sklicala tukajšna K.Z. shod. Govorila sta dva govornika iz Šmartna. Shoda se je udeležilo zelo veliko ljudi. Prišli so tudi železničarji. Sprejete «o bile resolucije proti škodljivi valutni reformi 1 : 4 in za žensko volilno pravico, kmetskih žen. Shod sc je izvršil mirno in dostojno. — Teden pozneje pa jc sklical mlinar, mladi Zaman v Jevnici shed samostojnih kmetov. Prišel je govornik Marinko. Pa jc padel med ose in sršene. Udeležili so se shoda samo pristaši K. Z. in železničarji, soc. demokrati. Zlasti rudarji 'mu niso pustili govoriti, češ, imamo dosti dve stranki, vaše ne maramo. Samo to je povedal, da je izkušen kmet in da je prišel brez farjev in advokatov. Več mu niso pustili govoriti in tako je bil začetek in konec ob enem. Pristaš samostojnih kmetov je bil samo mlinar Benčič. Človeku ni dobro, čc je sam, si je mislil, naredimo si stranko. Pa ni šlo. Čudno! Navadno ljudje vodo na svoj mlin napeljujejo, on, mlinar, pa narobe. Mislimo, da razume te besede. ŠMARJE. »Kmetska zveza v Šmarju« je imela 8. februarja sejo, katere se je udeležilo ludi okrog 60 drriiih zaupnikov. Po eno-urnem temeljitem predavanju, ki sta ga imela ob navdušenem pritrjevanju vseh udeležencev gg, Kamušič in Besednjak, so se soglasno sprejele resolucije proti liberalno - socialistični rešitvi valutnega vprašanja, proti izključitvi kmetskega žen-stva od volilne pravice, proti maksimalnim cenam za živino in proti razpuščanju občinskih odborov, PEČE, V nedeljo 15. t, m. popoldne se je vršil političen shod »Kmetske zveze«, katerega se je udeležilo okrog 300 naših pristašev in okrog 30 samostojnih. Poročal je poslanec Štrcin, Med njegovim govorom 80 samostojni silno kričali in razgrajali. Posebno se je odlikoval moravški samostoj-fcež Janez Lavrač. Kljub divjanju samostojnih so se stavile resolucije, ki so bile vse navdušeno sprejete. MORAVČE. Kmetska zveza je priredila v nedeljo 15. t. m. velik političen shod. Dvorana Ljudskega doma je bila nabito polna (okrog 800 udeležencev). Poročala sta Ivan Go-stinčar ml. in poslanec Štrcin. Iz njihovih govorov so navzoči zvedeli, kako velike »prijatelji« je imelo kmetsko ljudstvo v ministrstvu v Belgradu in pri deželni vladi v Ljubljani. Možje in fantje, žene in dekleta so bili vsi-ogorčeni nad bivšo vlado in klicali, kako je vendar mogoče, da taki izsesalci kmetskega ljudstva sede na odločilnih mestih. Prav veliko veselja so nam napravili samostojni, ki so se shoda udeležili in hoteli s svojim razgrajanjem preprečiti zborovanje. Pri glasovanju za predsednika zborovanja se je dvignilo dvanajst rok proti našemu predsedniku, dasi so cel teden pridno agitirali, da bi spravili vse svoje na naš shod. Zelo navdušenega za samostojne sc je pokazal vrhpoljski gostilničar Požar. Poslušalci pravijo, da je v svoji vnemi za vero venomer govoril: »Kaj pa farji, f..in to on, ki povdarja, da se bo potegoval za vero in duhovnike. Modri možje pravijo, da bi bilo zanj bolj pametno, da ostane v nedeljo popoldne doma in ne hodi v drugo faro na shod kričat, da mora v svoji hiši napraviti red in preprečili vsako pohujšanje. Posebno so se libcralci zamerili ženam in dekletom, ker so nastopili proti volilni pravici kmetskih žen in jih zmerjali z babami. Ko srno stavili resolucijo, da mora odstopiti brez-verska liberalno - socialistična vlada, so samostojni nastopili proti tej rcsoluciji. S tem so pokazali, da so res liberalci. Po shodu so sc udeleženci razšli, vsi polni navdušenja za ljudske pravice in zatrjevali, da tako zanimivega shoda še ni bilo v Moravčah. TREBELJEVO, Tukajšna K-nclska zveza vrlo deluje. Energično nastopa proti vsakomur, ki hoče zatirati in zaničevati kmetski stan. Kmetom se nalaga krivična dohodnina in K. Z. jim v tem oziru skuša pomagati. Na-pravlja prizive in kot zastopnica kmetov ugovarja pri oblastih. Dosegel se je uspeh, da je davčna oblast morala odbiti enemu kmetu dohodninski davek, katerega je pod okriljem očitne krivice napravila oziroma predpisala. Ker je črv napravil ogromno škodo, je K. Z. prosila za odipis davka, davčna oblast je nagajala. Prosilo se je za cenejšo nabavo živil na ministrstvo za iz-hrano v Beograd in na deželno vlado, odgovora seveda K. Z. ni vredna. Odbor je v seji 10. febr. 1920 deželno vlado pozval, naj vsaj toliko upošteva pomanjkanje trpeče, da blagovoli odgovoriti, V tej seji se je sprejelo več resolucij; glede krivične rešitve valutnega vprašanja, glede maksimalnih cen za živino, glede odredbe ministra prosvete radi monopoliziranja sokol-skega telovadnega sistema, namreč, da ne maramo, da bi se izvenšolska mladina po Sokolu sililo k telovadbi, dalje proti izplačevanju podpor brezposelnim, ki so kmetskega stanu in sposobni za delo a nočejo, kajti več ima kmet pravice govoriti kam gre denar, ki ga z davki daje državi, kot pa vlada, ki ni po volji ljudstva na krmilu. Glede uradništva, ki se surovo obnaša proti kmetskemu ljudstvu se je tudi sprejela primerna resolucija. Ker direkcije poste m brzojava prošn;i K. Z. za zboljšanje poštne zveze ni ničesar ukrenila, se jc na-pravila nova prošnja z resolucijo, naj sc upošteva zahteve ljudstva. Sprejme se je resolucija za žensko volilno pravico, Kmetska zveza prireja času primerna prc. davanja po posameznih župnijah tukajšne občine, priredila jc dne 2, febr. shod na Polici, ki jc bil vrlo obiskan, dalje pro-testni shod kmetskih žen na ^ Prežganjem proti krivičnemu volilnemu redu. Tako torej deluje naša K. Z. Zato sc ni čuditi, da je pri nas trdnjava, kamor sc vpliv samostojnih ne more vriniti. Kmetje, iščite sveta in zavetja v vsakem oziru v Kmetski zvezi, načelnik vam bo vsikdar z veseljem ustregel. SHOD NA HOMCU. V nedeljo, 15. februarja t. 1. jc bil shod Kmetske zveze lia llomcu. Prostorna dvorana Društvenega doma jc bila polna zbo-rovalccv. Govorila sta poslanec Sušnik lil Stanonik. Občinstvo j« pazno poslušalo in živahno odobravalo govore. Sklenile so se sledečo resolucije: 1. Odločno protestiramo proti maksimalnim conam živine in zahte-vamo, da sc tu naredba takoj ukiuc. Kadar bodo maksimalne cene za vse stvari, tudi li. pr. za obleko itd., so podvržemo tudi kmetje, 2. Zahtevamo, da sc dri tudi kmet-skini ženam ln dekletom volilna pravica za občino in državo. 3. Ogorčeni odklanjamo rešitev valutnega vprašanja v razmerju 4:1. 4. Skliče naj se takoj parlament. 5. Protestiramo proti italijanski grubeftlji-vosti. Meje so unj urede po narodnosti. G. Ugovarjamo najodločneje proti nameravanemu podržavljcnju sokolstva. KOPANJ. Dne 22. februarja jo sklicala KineUa zveza za župnijo Kopanj javon sliod. Shoda so jo udeležilo okrog 1000 ljudi. Govorila sta gg. Besednjak in Kamušič. Ljudje ko z občo pozornostjo sledili izvajanjem obeh govornikov, lo žal, da jo par neolikancev skušalo govornika motiti. Ob velikanski navdušenosti jo bila sprejeta sledeča rc< solucija: »Kmetje in kmetice, zbrani na shodu J. K. Z. na Kopanju na Dolenjskem, dne 22. februarja 1920, odklanjamo in zavračamo z vso odločnostjo krivični in proti* ljudski občinski volilni rod, ki daje volilno pravico mestnim gospodičnam in tovarniškim delavkam, jo pa na brezvesten in sramoten način odreka kmetskim io-nam. Zahtevamo enako volilno pravico za vso državljanko brez razlike izobrazbe in brez ruzlike stanu. Predloženi volilni red pomeni sramotenje in preziranje našega kmetskega ljudstva, ki jo steber in ?koro edini nositelj države.« Iz tajništva JKZ. Seja odbora Jug. Kmetske zveze se je vršila v nedeljo, dne 22. t. m. Obravnavale so sc razne tekoče zadevo, llazni odborniki so poročali, kako so vplivale maksimalne ceno za živino na ljudstvo, kakšne krivice so' se dogodile in se fie vedno dogajajo itd; Razmotrivalo se je vprašanje o sestavi nove ljubljanske vlade, kmetske zbornici o volilnem redu itd. KoledarCek. Tajništvo nima niti onega KoledarCka ve« na razpolago. Posamezniki se pa Se vodno oglašajo zanj. Na posamez nike se ne moremo ozirati in zato prosimo vse odboro Kmetskih zvez, da poagitirajo med svojimi člani za Koledarček tn nam nemudoma javijo, koliko izvodov bi potre bovali, da moremo zopet naročiti. Kot že javljeno, stane izvod po pošti 3 K 50 vin, Prosimo tudi one Kmetske zveze, ki so Koledarček dobilo, a ga niso Se plačale, da nam denar nemudoma pošljejo. Kmetsklm zvezami Opozarjamo zopet in zopet vse Kmetske zveze, da se ne obra čajo na tajništvo glede shodov komaj par dni prej, preden bi se moral shod vršiti, ampak vsaj 14 dni prej. Vedno naj se tudi sporoči, o čem naj se govori, kaj je najbolj potrebno. Kjer šc ni Kmetske zvezo, naj se nemudoma ustanovi in naj se pošljejo natančni naslovi odbora, predvsem pa onega, na katerega naj se pošiljajo okrožnice. Nabijajo naj se vedno novi član:. Odbori Kmetske zvezo naj imajo rodno svoje seje in sostanke, kjer naj se obravnavajo vse tekoče zadeve. Razgled po svetu. Jugoslavija. j t jDt. Pero Roflulja. Hrvatski dr. Krek, veliki organizator in voditelj hrvatskih kmetov, dr. Pero Koguija je 19. februarja ponoči v Sarajevu, kjer se je mudil na shodu Ljudske stranko, umrl. Mladi doktor je bil ves prešinjen krščanske misli in jc prvi začel delati, da se vse hrvatsko ljudstvo organizira v krščanskem duhu in je v tu namen neumorno potoval po vseli hrvatskih deželah. Več mesecev po vrsti ni spal zaporedoma na isti postelji. Bil je neože-njen samo zato, da bi tem lažje posvetil v*e svoje moči svojemu ljudstvu. Padel je kot žrtev svojih naporov. — Bog mu bodi večni plačniki j Liberalno - socialistična vlada je vse državno gospodastvo spravila v tako obupno stanje, da ni mogla več naprej ln je morala odstopiti. Regent, ki Je prej brezpogojno zaupal liberalcem in socialistom, je uvidel, da bodo ti gospodje državo pokopali, in jim je namignil, da naj gredo. In Šli so s sramoto. Novo vlado je sestavil radikale« Protič. V vladi Jo zastopan Jugoslovanski klub po treh članih, med temi je tudi dr. Korošec, ki je dobil ministrstvo za železnice. REKA. Wilson je odločno povedal svoje mnenje: ali boste mene ubogali, ali pa živite brez mene. In Nitti, italijanski zunanji minister se je baje izjavil, da Italija brez Amerike ne more živeti. Na drugi strani pa se poroča, da so Angleška, Francoska in Italija vdrugič poslale pismo v Belgrad in poživljajo jugoslovansko vlado, naj sprejme njihov predlog ali pa se bo uresničila londonska pogodba. Brezdvoma je, da bo vlada dala ententinim nasilnežem primeren odgovor. Baje se gospod Nitti pripravlja tudi na pot v Belgrad, da osebno izvrši, česar pismeno ne more doseči. AVSTRIJA. V Avstriji delajo novo ustavo. V tem oziru bodo Avstrija za nas dobra dola. Krščanski socialisti so za to, da dobijo posamezne dežele obširno samoupravo, ker bo s tem ljudstvo najbolj zadovoljno in ker bo državna uprava lahko veliko toč neje iu z ljudskimi željami vsporoduo delovala, socialisti pa zahtevajo strog cen tralizem: vso pravico imej saaio Dunaj Socialisti upajo na ta način dobiti večji vpliv na ljudstvo, da pa je vsaka centra listična uprava veliko bolj podvržena uradniškemu šimeijuu iu da radi nepoznavanja razmer pogosto ravno narobe ukrepa kot Jc prav, to pa socialistov nič ne motL Kavnotako kot pri nas: Belgrad je nezmožen danes, da bi sam Vodil vso državno upravo, a vendar liberalci tišče, ker upajo na ta način klerikalce pritisniti ob steno, za ljudstvo jim pa nič ni. Ameriška pomožna akcija na Dunaju je dognala, da je ua Dunaju 63.402 otrok nezadostno hranjenih; samo 3 odstotki dunajskih otrok dobiva zadostno hrano. Nič boljše ni v Gradcu in po drugih mestih, Štajerski kršč.-soc. deželni kmetski svet je izdal na kmete oklic, v katerem jih poziva, naj darujejo živil za stradajoče mostne otroke in se no dado osramotiti od tujcev, ki si prizadevajo omiliti stradanje avstrijske dece. — Dunajska sodrga je popolnoma podivjala. Po mestnih in okoliških pokopališčih trga in odnaša lesene ograje in križe ter odpira celo grobove in brska med mrliškimi ostanki za dragocenostmi. Seveda so ta sodrga lahko sklicuje na še grše delovanje verižnikov in oderuhov, ki uganjajo svoje zločine nad prebivalstvom vpričo vseh oblastev in postav. FRANCOSKA. Svoj čas Je brezverska vlada na Francoskem izvedla nasilno ločitev Cerkve od države ter oropala Cerkvi vse njeno premoženje ter vzela cerkvam in duhovnikom vse dohodke in jih kratkomalo postavila na cesto. Sedaj se razmere izpreminjajo. Francija uvideva, kam pride ljudstvo brez vere in jo spoznala kakšna velikanska opora za obstoj srečne države jo katoliška Cerkev. In zgodilo 6e je, da je v francoski zbornici protestantovski duhovnik SulijG predlagal, naj Francija zopet vpostavi zvezo s papežem. In cela zbornica je bila istih misli. Kristus končno zmaguje vedno in povsod. RUSIJA. Dosedaj o generalu Brusilovu nI bilo veliko slišati. Svoj čas je bil lo mogočen mož, poveljeval jc milijonskim ruskim armadam in desettisoče ruskih vojakov izročil v Galiciji smrti. Po porazih, katero e doživel, je bilo kmalu njegove slave konec in do sedaj je menda proč od sveta premišljat o minljivosti vsega posvetnega. Sedaj pa si išče novih lovorik med boljševiki. Stopil je v rdečo armado, ki ima začeti ofenzivo proti Poljski. General Brusi-lov se je ponudil boljševikom na razpolago, ker je zvedel, da je bil njegov sin na povelje Denjikina ustreljen. ANGLEŠKA. Angleški gostilničarji in vinski trgovci se silno boje, da ne bi tudi na Angleškem kot v Ameriki prepovedali prodajo vsakega alkohola. Sedaj bo si izmislili gostilničarji izvirno sredstvo za agitacijo proti prepovedi alkohola. Sklenili bo, da dajo natisniti listke z napisom: »Če zmaga prepoved, tega ne bo več«. Te listke bodo nalepili na vsako steklenico opojne pijače tu ob vsa« kem požirku bo videl pivec ta napis, ki g« bo spodbode). Gostilne bodo opremljeno i velikimi napisi, na katerih bodo napisan« takšna svarila. AMERIKA. Socialisti so v Ameriki ravno tako ua« silni kol pri nas. Ker ne morejo doseči ničesar s svojimi prevratnimi in brezver« skimi načeli, so začeli s silo. Toda v Ameriki so ljudje drugače ponosni na svobod« mišljenja kot pri nas. Svoboda mišljenja je najdragocenejši zaklad, iu kdor g« skuša uropati, je zločinec. Zato Amerike stopa rdečkarjem zelo ua prste in jih je U mnogo izgnala. Delavski tajnik Wilsoo pravi: »Vsak ima tukaj v Ameriki pravico razširjati svoje ideje. Tudi za spremembo oblike vlade so lahko deia. Toda to pa ll na človeški način, na način, da skuša tak »apostelje pridobivati somišljenike za te svoje ideje. Ako pa tak rdeči apostol skuša s silo usiliti večini svoje misli in ideje in s silo doseči, da se to zgodi, kar želi — potem pa naj ne bode »hude, ako mu Združeno države plačajo »frej vožnjoc, ko ga bodo pripeljali v sladki objem žlda Trots-k.vja. V New Yorku so v mestni zbornici mestni očetje vrgli iz zbornice vseh sedem ta rdečih očetov — seveda samih čifutov. — Velikanski potresi in delovanje ognjene gore v San Miguel v zapadnem delu Vera Cruz v Meksiki so pobili tisoče ljudi. Že več dni bljuje ognjenik ognjeni plamen ia tolik prah, da je cela okolica cele milja daleč vsa uničeno. Goreča lava teče iz ognjenika kot goreča reka. Kaj vse se govori proti slove/tskim duhovnikom, zveš v knjižici: Primite tatu. Beri jo! Aii ste žc brali knjižico: Primite tatu. Stane samo 2 K. Knjižica: „ Primite tatuu se kupi v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Tedenske novice. Politične. p Vlada naj cenzurira pridige. Zadnji »Kmetijski list« piše: »Zahtevamo torej od vlade, da prepove v cerkvi politične govore.« Brez ozira na to, da je natolcevanje, da bi se vršili v naših cerkvah politični govori, zahtevajo, da naj se vlada vmešava v strogo cerkvene zadeve, zahtevajo to, kar so svoj čas izvrševale najbolj brezverske vlade, ki so hotele Cerkvi ubraniti, da ne bi opozarjala ljudi na nevarnosti, ki jim prete in da ne bi po- 5' Udarjala svojih pravic. Samostojni bolj in bolj kažejo svojo barvo, kljub temu, da gedno zatrjujejo, da »branijo vero.« p »Hoteli smo pomagati, da ohranimo Tero očetov in ji priborimo spoštovanje,« piše zadnji »Kmetijski list«. Imenitno! Kako pa? Ali s tem, da imate v svojem programu, da vera ne spada v politiko, da torej božje in cerkvene zapovedi ne amejo vladati v državni zakonodaji, ali s tem, da zagovarjate brezverski šolski na-jfcrt, ali s tem, da zmerjate naše najboljše duhovnike s »popolnimi, besnimi norci«? ©dgovori, premodri Matija Gubec! p »Najpoštenejše, najčistejše in globoko zamišljeno delo,« je liberalna samostojna kmetska stranka, tako piše zadnji »Kmetijski list«. To »najpoštenejše in najčistejše« delo obstoji, kakor vidimo v tem, da samostojni razbijajo naše shode, napadajo z nožmi naše može (Vavta vas, iVelesovo, Šmarje pri Jelšah), da s surovo rilo razbijajo naše shode, da najnesra/n-teje obrekujejo naše v delu za ljudstvo osivele duhovnike, da odrekajo kmetske-mu ženstvu volilno pravico, da zagovarjajo brezverski šolski načrt, da po.ipirajo najhujše svobodomiselce in brezverce ko-kor jc dr. Žerjav, da rujejo proti zadružništvu, da ustanavljajo za svoje velekapi-ialiste kapitalistične družbe itd. Naše ljudstvo bolj in bolj spoznava to globoko zamišljeno delo in obrača hrbet liberalni stranki. p Podlo obrekovanje. ^-Cerkev ni več kraj, kjer naj bi vsak vernik našel dušno tolažbo, marveč je mesto političnega go-spodstva, kjer se neti in vzdržuje strašno sovraštvo in prepir med prebivalci iste vere in iste narodnosti. »Tako piše »Kmetijski list«. Prosimo navedb onih cerkva, kjer se to dela. p Samostojne* PneelJ dopisuje tudi v dr. Žerjavovo glasilo »Domovino«. Gliha vkup «trilia. p Samostojni v Beiokrajini. Stari pristni liberalci prav pridno vabijo voditelje Samostojne kmetske stranke na shode. Dajejo jim nauke in navodila, kako naj nastopajo: naj ne zabavljajo prav nič čez »farje., naj pokličejo na pomoč Matijo Gubca in delujejo z geslom: »Kmet, kmeta!« Prav pridno naj udrihajo čez dohtar-je, sodnike in uradnike I Zviti naj bodo, le hočejo kaj doseči. Sami ne pridejo na shod, ker če bi jih ljudje videli, bi Samostojna kmetska stranka ne žela uspeha. — Pa recite še, da gliha vkup ne štriha! Pridite z barvo na dan, Samostojni in povejte, da sle liberalci. Najgrše je hinavstvo! V boj z odprtim vezirjem oko v oko! p »Že prihajajo.« že davno smo prerokovali, da je socialnim demokratom pri organizaciji kmetov predvsem za njihove glasove in za njihov denar, s katerim bi Colnili socialistične blagajne in podpirali ogate voditelje. In glej: Preden je socialistično »kmetskodelavska zveza« ustanovljena, že napoveduje »Ljudski glas«, da bo treba plačevati mesečno 2 K 50 vin,, letno 30 K, To so pa tiči! Na eni strani oznanuiejo socialisti, da je treba kmetom vse pobrati, na drugi strani pa naj še zato kmetje plačujejo v socialistično malho po 30 kron, 6' p Zapisnike sej narodnega predstavništva pošilja vlada našim županom tiskane v sami cirilici. Vlada si menda ne domišlja, da se bodo naši župani učili cirilice? Zahtevamo zapisnik v slovenskem jeziku! Domače novice. d Popolen in besen norec (»perfekten fanatičen norec«) je eden naših najodlič-nejših in za ljudstvo najbolj delavnih duhovnikov, ki je spisal knjižico: »Primite tatu. Tako namreč piše >Kmetijski list«, ki na drugi strani laže, da nima nič proti duhovnikom, Zakaj pa to liberalno glasilo Samostojnežev tako besni proti gospodu pisatelju? Zato, ker je sipisal knjižico: »Primite tatu«, kjer z najvestnejšo resnicoljubnostjo pojasnjuje vzroke hujskanja proti duhovnikom. In ker so ravno samostoj-neži najbolj zagrizeni hujskači proti du-hovstvu, jih je vest močno zapekla in so zarjuli. d Dolarji in banke. Z dežele nam piše neka žena: Moj mož mi je poslal iz Amerike 114 dolarjev 21. julija 1919, zdaj sem pa prejela 1000 K od zagrebške banke dne 20. febr. 1920. Mož mi je pisal, da bom prejela okrog 3000 K. Sedaj ne vem, ali je kaka pomola, ali je dolar manj vreden, kakor takrat, ko mi je poslal. Z globokim spoštovanjem! (Op. uredništva: Poprašajle na vsak način advokata, ker gre najbrže za večjo vsoto.) d škofijska kronika. Podeljeno so župnije: Lipoglav, Martinu Počariču, župniku v začasnem pokoju; Duplje, Francu Zvanu, župnik na Bohinjski Bistrici; Poljanica, Andreju Kraulandu, župniku v Polomu; Draga, Francu Lončarju, škofijskemu tajniku in kaplanu v Ljubljani. d Svarilo begnneem. Urad za zaščito beguncev javlja: V zadnjem času so oblasti ugotovile več slučajev, v katerih so hoteli nekateri verižniki iz zasedenega ozemlja zlorabiti določbe, ki veljajo za vračajoče 8e begunce glede izvoza njihove lastne živine, v tihotapske svrhe. Begunci se v svojem lastnem interesu svarijo, da se >ic dajejo takim ljudem zapeljati ln da tudi sami ne skušajo tihotapiti, oziroma verižiti z živino. Ako bi se slučaji, kakor gori omenjeni, ponovili, potem ni dvoma, da nc bode pristojna oblast, vkljub vsej dobrohotnosti več dovoljevala vračajočiin se beguncem jemati s seboj niti ono malo število živine, katoro so svoj čas pripeljali s seboj. d Vozne cene v Ameriko. Paroplovna družba Curiard Line< Je določila nove tarife za prevažanje potnikov iz Evrope v Ameriko. Vozne cene so na različnih par-nikih različne. Gibljejo pa se za III. razred med 64 in 88 dolarji; za I. razred med 1C5 in 205 dolarji. d Prepozna prepoved. Bivša deželna vlada je prepovedala do Velike noči vse plese. Prepozno se je spomnila. Seveda, kaj bodo pa potem liberalci delali predpustom v Ljubljani 1 d Tobak zopet podražen. Vsled odloka upravnega odbora monopolske uprave z dne 12. januarja 1920, št. 403, in odobrenja finančnega ministrstva z dne 19. januarja 1920, št. 180, sc bodo od 20. februarja t. 1. dalje prodajali: cigaretni tobak, tobak za pipo in cigarete za približno 10—20 odstot- kov dražje kakor doslej. Najfinejši turSkj tobak, ki jc stal dotlej 18 K 100 g, bo stal ' 52 K, fini turški tobak, zavojček po 25 g i 6 K, doslej 5 K; hercegovski, zavojček p0 25 g 5 K (doslej 4 K); srednje r.)i turški zavojček po 25 g 3 K; najfinejši ogrski, za.' vojček po 25 g 1 K 80 vin. (doslej l K 00 v.); domači tobak za pipo 25 g 80 vin, cigarete bodo stale, in sicer egiptovske 60 vin. ko-mad, dame 28 vin. komad, šporlke 24 vin. komad, ogrske 10 vin. komad itd. d Ponarejeni tisočaki. Ponarejenih tj. sočakov kroži toliko po naši državi, da si nihče ne upa sprejeti tisočaka. Zakaj ponaredb je 10 vrst In so nekatere teh tako dobro pogojene, da jih navaden smrtnik ne more poznati. Zato opozarjamo ljudi, naj se branijo sprejemati tisočake, ker ne vedo, kdaj lahko nasedejo. In škoda je lahko ogromna. Nekateri trgovci v Ljubljani so baje oškodovani po več deset ti-sočev. Pozor! d Rekrutacija letnikov 1896- 1900 se prične nepreklicno s 1. marcem t. 1. K rc-krutaciji inorajo priti skupno in naenkrat prav vsi vojaški obvezanci letnikov 1896 do 1900, neglede na to, če in koliko časa je posameznik žc služil pri vojakih, kakor tudi vsi oni, ki so bili pod bivšo Avstrijo ali pa tudi v naši vojski že asentovani ali prebrani. Vojaški obvezanci, ki so svoj rok v kadru žc odslužili, bodisi v av stro-ogrski ali naši vojski, naj doneso naborni komisiji uradna dokazila o celokupni vo,aški službi, kar bo naborna komisiia v naborni listi zabeležila. Invalidi letnikov 18Si6— 1900 so naborne obveznosti oproščeni, če predložc svoje listine o invalidnosti svojim županstvom ali najbližji orožniški postaji, katera vpošlje tc listine pristojni politični oblasti na vpogled in zabele/bo v naborni listi, nikar se listine invalidu zopet vrnejo. Glede skrajšanega roka vo. jaške službe ali sploh kake olajšave se opozarja, da prinese vsak vojaški obveza-nec seboj vsa uradna dokazila, to je družinska poročila, katera so se že od strani okrajnih glavarstev izdala župnijskim uradom. Dalje si moia vsak obvezancc preskrbeti uradno potrdilo davčnega urada, koliko direktne in osebnega davka brez doklad plačuje glavar družine ali vojaški obvezancc sam. Čc mu to ni mogoče, naj prinese seboj davčne knjižice. Kdor si tega ne preskrbi, temu se na vsak način pri- Bjzna polni rok aktivne vojaške službe, a naknadno vložene prošnje se nc bo oziralo. Da se dožene delazmožnost moških družinskih članov obvezanca, naj se isti zglase z vojaškim obvezancem vred pri naborni komisiji, če rodbina prosi za kako olajšavo. Dan in kraj nabora se bo že razglasil. d Smrtna kosa, Poroča se, da je dne 9. t. m. po kratki in mučni bolezni umrl obče spoštovani posestnik in gostilničar Matija Novak v Brekovrah pri Žireh, v starosti 62 let. Pokojnik je bil znan po svojem blagem srcu in globoki vernost' N. v m. pj d Vlom v šiškL Na pepelnično sredo, 18. t. m. med 19. in 21, uro so dozdaj še neznani vlomilci pospravljali v sobi gosi»e gostilničarke Antonije Keršlčeve v Šiški-Pospravljanje se jim je prav dobro obneslo. Ukradli so bankovcev po tisoč kron, 6000 kron v različnih bankovcelr, več zlatega in srebrnega denarja, 8 zlatih prstanov, 2 srebrna z zlatom obrobljena obročka za servijete in več srebrnega jedilnega orodja. Keršičeva gospa ima škode do »0 tisoč kron. d Roparji v ljubljanski okolici. Na pustno nedeljo ee je izvršil pravcati roparski pohod po ljubljanski okolici. Josip Kosec, rojen v Železnikih, je organiziral roparski pohod. Pri Rešku se je preobleklo 8 roparjev v vojaške obleke in odkorakali ao \ Sela pri Pancili, kjer so vdrli, grozeč s samokresom in s sekirami ter z bajoneti mlinarici: »Denar ali smrt!« Mlinarico so roparji zaklenili v mlin in kradli v podstrešju, nato so sc vrnili k njej in jo prisilili z grožnjami, da jim je dala reči, ka-tfre so zahtevali od nje. Kar so izsilili in pokradli, so odnesli v nahrbtnikih. Kosec je prišel z nahrbtnikom v ljubljansko šent-petersko vojašnico k svojemu prijatelju Rešku, kjer jc pustil nekaj blaga. Vso zadevo je dobilo v roke policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, kjer so izročili Reška v garnizijski zapor, roparje Kosca in brata Plahutnika so pa Že tudi izročili deželnemu sodišču. Škode ima mlinarica 4500 K. d Uboj v Košanl. Pred nekaterimi meseci so se v Košani, okraj Postojna, fantje na vso moč hudo stepli: dvakrafali trikrat so se spopadli; pretepači so fanta Kranjca tako poškodovali, da je umrl. Posledic te-peža sta so pa brata Ivan in Jože Cužek tako ustrašila, da sta pobegnila v Jugoslavijo, misleč, v državi SHS naju ne ho nihče preganjal, toda zmotila sta se: naše oblasti so o uboju zvedele in detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so brata Cužek izsledili in ju aretirali. Priznala sta, da sta bila navzoča pri pretepu. Izročena eta bila državnemu pravdništvu. d fcrtev pusta. Na pepelnično sredo so našli v Ljubljanici poleg mesarskega mostu v Ljubljani truplo, ki je našlo na pustno noč v kanalu svojo smrt. Nesreča se je najbrž zgodila na ta način, da se je hotel podati na rob nasipa na malo stran in so Je skotalil čez zid in se pri tem na pilotih, ki mejijo kanal, nesrečno pobil. Ponesrečenec je bil Jurij Martinelli iz Gradca, po poklicu urarski pomočnik. Bil je brez stanovanja in brez dela. Drugače ni bil na dobrem glasu, bil je kaznovan kakih 30-krat, največkrat radi vlačuganja, ln je bil petkrat v prisilni delavnici. d Sin morilec svoje matere. Posestnik Jožel Lončarič iz Rosalnic pri Metliki je kaj slabo izpolnjeval svoje obveznosti do očeta in matere, ki sta živela kot vžit-karja pri hiši. Stariša sta morala iskati svojih užitkarskih pravic pred sodiščem. Na pustni torek je bila tozadevna obravnava. Zvečer je dal gospodar skuhati same krompir; staira dva, ki sta želela za ta dan kaj boljšega, sta ga začela zbadati z očitki, Sin se je raztogotil, vzel nož in ga zabodel materi v srce in potem Se v trebuh. Žena je bila na mestu mrtva. Oče 9e je podivjanemu sinu ubranil. 27-letni morilec je šel klicat mater svoje žene, da naj gre tolažit svojo hčer, potem se je javil sodišču, d »Država brez Boga«, Knjižica »Dr-Sava brez Boga«, spisal Jos. Debeljak, se dobi. Cena 3 K. V knjigi je mnogo važnih misli in podatkov. Najprej predoči državo v vidiku brezboštva. Kaže dosledno tudi z zgledi, kam da pride. Pojasnilo predoči »državo z Bogom«, obravnava »ljubezen do domovine« in »Cerkev in država«. _ Skupine, ki naroče po 30 izvodov, dobe 10% popusta. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni in v trgovini Ničman, Kopitarjeva ulica. Vsebina je velezanimiva za vsakega razumnika, d Poljudni list »Zdravje«, Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro začne v kratkem izdajati ta poljudni zdravstveni list, ki ga urejuje ministrstvo narodnega zdravja v zvezi z Društvom za čuvanje narodnega zdravja v Belgradu. Slovenska izdaja se bo za enkrat tiskala v .5000 izvodih. List izhaja kot mesečnik na 32 straneh in stane na leto 24 kron, Mladina vseh šol, vojaki in člani Društva za čuvanje narodnega zdravja v Sloveniji, kojega ustanovni občni zbor se v kratkem vrši, bodo dobivali list za polovično ceno. List bo prinašal poljudne Članke iz vseh strok zdravstva, n. pr. kako se čuvamo nalezljivih bolezni, kako naj postopamo pri posameznih obolenjih, kako je streči bolnikom, kako je negovati dojence in otroke itd. Naroča se ga pri zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Prva številka, ki v kratkem izide, bo tudi v slovenskih knjigarnah na ogled. d Darilo! Gospod Franc Miklavčič, župan občine Moravče, je nabral pri župljanih znesek 330 K za bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji. d Rokovnjače, to narodno igro s petjem v 5 dejanjih 8 slikah uprizori v nedeljo 29. februarja 1920 ob 4. uri popoldne Kat. slov. iz-obraž. društvo v Hrušici v n Našem domu«. Vstopnice se dobe od danes naprej v domu. i- Kdor izmed vračnf#iifc te k Kalife kaj ve o enoletnem prostovoljcu Jakobu Langer-holc, baon H. I. R. bh. 2. v. p. 220, komp 7. in ki je zadnjič pisal 22. oktobra 1918, nai sporoči maten Mariji Langerholc, Stara Loka. otroški se povrnejo. Cerkvene vestt. ,i ?«IZT,St' Jer,n?i«- Na dan Prikazovanja Ilirske M. B., 11. februarja, je bila v našem Lur-du vdrugič lepa slavnost, odkar so prevzvišeni knezoškoi otvorili našo mlado božjo pot Ob veliki udeležbi ljudstva je g. župnik imel za ta dan primeren govor in sveto mašo na Ma-rrmem oltarju. Preteklo leto 1919 se je opravilo v Lurdu 111 svetih maš, kar je veliko za tako mlado božjo pot. c Celje. Dne 8. svečana je priredila Mari-lina družba igro »Svojeglava Minka«, Igra je potekla dobro. Igralke, četudi nove, so povečini dobro igrale. Posebno nam je ugajala mati Mjnkina. Pred igro se je imel vršili shod ženske zveze, toda ker govornice gdč. Štupce m bilo iz Jnaribora, je moral imeti političen govor g. kaplan Lasbacher, Zakaj bi ne bilo iz vrst Marijinih družbenk vsaj ena govornica Kripravljena za vsak slučaj. — Marijina druž-enka. Gospodarska obvestila. g Srebro. Nemčija bo vzela srebro iz denarnega prometa, da s tem odpomore deloma denarni in gospodarski krizi. Plačala bo srebrni drobiž po ceni, ki daleč presega nominalno vrednost, ln sicer bo plačala srebrno marko 6 in pol marke; za stari tolar (Taler) pa 21 in pol marke. Ban-kovna srebrna zaloga je padla na Nemškem od 330 milijonov na 21 milijonov, V marki Jc nekaj manj od 5 gramov srebra. Cena srebra je v Londonu 83 pene na unco. Src« brna krona se ocenjuje danes po srebrni vsebini v avstrijskih papirnih kronah na 30 kron, v prometu se pa plačuje znatno cenejše. Cena za kovno zlato je v prostem: prometu 170.000 mark za 1 kilogram, po zakonu o valuti bi morala znašati 32801 mark. g Cena soli. Vsled sklepa finančnega! ministrstva se določajo od sedaj cene soli iz državnih skladišč po 100 kilogramov; mleta in kamenita sol po 392 K, bela mori ska sol po 364 K, siva morska sol po 336 K, industrijska denaturirana sol po 208 K, ribarska bela morska sol po 266 K in ribari ska siva morska sol po 226 K. g Vrednost (njega denarja. Generalno, ravnateljstvo posrednih davkov je določilo! za enkrat vrednost tujega denarja takole; 1 funt šterlingov . , , , 50 dinarjev 1 turška lira v zlatu . , , 50 « 1 turška lira v papirju . . 14 « 1 dolar...........13 « 1 rubelj ........ 1 < 100 nizozemskih goldinarjev 480 < 100 danskih kron .... 240 « 100 švedskih kron .... 270 « 100 norveških kron .... 250 < 1 Šiling....... , 2.50 < 100 mark ........ 60 < 400 naših kron...... 100 « 100 Čeških kron ..... 50 « 100 francoskih frankov . , 120 < 100 belgijskih frankov . . 120 < 100 švicarskih frankov . . 238 « 100 levov ........ 50 « 100 lejev ........ 60 « 100 drahem...... . 188 < 100 pezet ........ 245 « 100 italijanskih lir .... 115 < 500 perperov......100 « g Valute na zagrebški bord dne 20. febr. Ameriški dolarji (1) 125 K; avstrijska krona (100) 43 K; rtfblji (100) 125 K; nemške mar« ko (100) 165 K; Ieji (100) 182 K 50 vin.___ g Koruza iz Banata nI uporabna zal seme. Na to opozarjamo vse tiste, bodisi zadruge, bodisi posameznike, ki so dobili ali bodo dobili banaško koruzo. Ta koruza je sušena umetno in nima v sebi kalilne moči. Semensko koruzo se bo vedno iz« rečno označilo kot tako. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka. Gle| lnserat! Dooisi. IZ TOPLIC. V času, ko je polno zmot laži, prevar in krivil« naukov, se fe treba ie prav posebno cp.ijeti načel ali resnic, ki nam zamte la laži v.opo oblečenih besedah ali frazah kaj hitro rezjasnijo. — Kmetski straaki, Id se dane« potegujeta za kmeta, sta si ravno v načelnem vprašanju nasprotni. »Samostojna« pravi; »Ml m mamo nič proti veri.« In veatiarUhlev n ef lahko rečemo polovica, ki bi bih že takoj danes pripravljeni cerkve podirati in »farje« obešati. Druga polovicaJe zapeljana in v srcu ie koUkcrtoliko verna. Tem veijen Za vernega katoličana ni dosti, da ni proti veri, ampak je njegova sveia dolžnost, da se z* pravo vero tudi postavi in jo vsepovsod brani kot svoj t a dražja zaklad. S takimi frazami — da niso proti veri — nas hočejo spraviti najprej v rn.ačnost in versko brezbrižnost, potem pa v t-ezverstvo, ki napravi iz človeka zverino. — » Tietska i veza« pa je zgrajena na pravi verski pediagi. Ne le, da ni proti veri, ona je odločno za edino pravo vero Kristusovo, kakor io uči sv. katoliška Cerkev, kaker smo jo preje i od svojih očetov in fo hočemo zapustiti ti:JI svojim otrokom. »Samostojneži« gledajo po strani naše duhovnike. Pa zakaj? Ali morda irc izpolnjujejo svojih dolžnosti? Ali ne uče lepo naših otrok v šoli? Ali nam ne oznanjajo pravih naukov na priinld? Ali oe dobimo pri njih tolažbe in uteh* v spovednici in ra smrtni postelji? Kdaj jih jc Se kdo klicaL da ne bi šli redi in z veseljem? Ali niso dolžni tudi zunaj ceikve čuvati svoie črede, da je 'r.?■»klicani volkovi ne trgajo? Zakai jih torej r 'Težite? O saj sc poznamol — Žalostno, da •c jim da celo nekaj dobrih ljudi prt motiti in (ti svejo dušo zapisat libcralcem z. — par j irc-nikov koruze. Tem kllčemoi "Odpovejte , se :n ne mašite svojih krščanskih hiši. Koruze ; t'. M'e dovolj tudi v »Kmetski rvezf«, lei bo delala za kir.cta tndi po volitvah. Toptičan. | BOHINJSKE NOVICE. OJ Ajdovskega gradca do slapa Sarice. Gcstinčariev shod. V nedeljo 15. februar a je imel posiacec Gostinčar shod v Srednji Vasi. Cbrazložil je vzroke sedanje dragima in potr.tinikauja, priooročal samopomoč p*tom zadrug in Sc marsikaj. Mnogoštevilni 1 zborovalci so mu navdušeno pritrjevali, pa tu®Mnjske pesmice pa podtikalo celo Skalovčevl mami. — »Samostani« ima|o ze pripravljene maščevalne na- sJS'** Az Bo^infa spodili in naročil oženjene iz Češke, učitelj bo moral delati pokoro na Ajdovskem gradcu, iotograhi bodo od kazali bivališče v Alaževem domu na Triglavu tudi dobri Skalovčevl mami bo — trda predla. — Tako trde in tako tudi bo, zakaj, kar samostojni« pravijo fe vse »gola ia čista res"len« — — — Is Koprt vnlka. Tudi k nam, na Ko-prlvaik eopred kratkim prttli agitatorji libe-EfceV - Ji kakor se lepie UaenuWo - samostojnih kmetov. Ljudje trpijo aa Koprivniku veliko pomanjkanj žirtl zato so se mno£ zapisali v »samostojno«, misleč, da bodo tako preskrbljeni vsaj c oajpotrebnefii«. Pa dobili so člani samostoine stranke le po 17 kg koruze in to po tako visoki ceni, kot ni bde ie nikdar v Bohinju, niti pri aprovfcacHI nlti pri trgovcih, dasi so samostojni ohltebovalt Urila pol zastonj. Ko (e bi nai dr. Koroiec minister za prehrano je pa bilo žita in moke dovoli. Kam je neki Hberalno-socijalderookratlčna vlada spravila vso žetev pretekle jeseni? — Zdaj pobirajo socijalnl demokratje po Gorjo-iah, Koprivniku in Nomenju podpise ra konsum. Nam se zdi, da tudi Iz te moke ne bo kruha. Soči alnodemokratfčni voditelji lovijo naše Ijodi ca bodoče volitve s konsumotn, »samostojni« pa c moko in sladkorjem — Treba bo pač poslati tja v Belgrad može dr. Koro-ščeve sorte, drugače bomo Koprivničanje naprej in naprej le podpisovali — želodec pa bo ' prazen. Lesna zadruga. Tndi bohinjski samostojneži so za lesno zadrugo, ki jo bodo ustanovili — kot piše tibcrr.ini -Krneli ski list« — pa šele takrat, ko dobijo erarske gozde v svofo InsL Ta je pa Imenitnal Kdaj pa bo to? — »Samostojni« se namreč sami hvalijo, da jim jc škofjeloški Hajnrihar — ta zagrizeni nasprotnik razdelitve veleposestev — posodil denar ca agitacijo in jih tako nrivezal na svoj milijonar^ki žep. Če bode v Belgradu na krmilu liberalca vlada, pri »samostojni" stranki pa denarno odločevali podeželski veleposestniki — ki so celo naše poslance v Jugoslovanskem klubu prosili, nnj ne glasu!ejo za razdelitev veleposestev — boste ubo*l bohinjski samostojneži še dcsetletfa čakaH na razdelitev — erarske^a gozda. Do takrat vam bodo domači Io tuj! lesni trgovci odpeljali lz Bohinja že lahko — nosledn'1 košček lesa. — Gasilno druitvo na Boh. Bistrici je priredilo 8. lebr. predstavo. Igrali so »Domena«. Gosp. nadučitet a opozarjamo, da ie bilo pri tej, ca otroke gotovo neprimerni predstavi — precej šolske mladine. ČATEi POD ZAPLAZOM. Dne 8, febt. ie bil pri nas shod Kmetske zveze, na katerem je govoril g. Ljud. Baiec in petočal o krivicah, katere mora prenašati zlasti kmetsko ljudstvo. Na shod je prišlo veliko »samostejnežev« Iz Velike Lcke, Št. Lovrenca in Trebnjega, k so s pomočjo mesarja Puclja iz Velikih Lašč skušali motiti govornika. Ko [e g. Baiec končal — je nastopil kot govornik liberalnih kmetov mesar Pucelj. Povsdal ni nič novega, isto laino kakor vsi liberalni me- i šaril ln Hrti, je vrtel tudi Počel'. »Duhovniki in klerikalci so krivi vojske, draginje, lakote, bolezni Itd.« to je glava — trup ln noge govorov liberalnih kričačev. Priznal ie pa v najhitrejši svoji razburjenosti naslednja dcfstva: 1. Da so mu dolžniki pred vo rko prodali tri grunte — pa da jih je med vojsko zooe1 nazaj dobil. Pozabil le pa povedati. zakaj so šla posestva na boben — kakor tndi, k:e ie dobil denar, da fe poravnal tako ogromen nredvojni dolg. 2. Da je kot liberalni agitator ljudi pred vosko f bi bal. Velkolaščani. ki poznate dobro mesarja Puclja, ali bf ne bilo dobio, ako bi malo opisali n:egovo delo za kmeta pred vojno. med vojno ia po vcjnl. Ko je g. Pucelj končal, se je oglasil k besedi zopet g. Baiec, da bi dokazal Puclfeve laži in ga osramoti! tako, kot zasluži. Toda mesar Počeli in n egovi pod-repnikl so se zbcll in ušli lz shoda. Resnica je huda teta, oči kolje, kaj ne, mesar Pucelj, zato je boljše pred njo bežati in vreči puško v koruzo. STARITRG PRI RAKEKU. .Naša pošta. Od vseh krajev beremo pritožbe zoper poštne razmere v Jugoslaviji, naj še mi nekaj dodenomo. Ker 'e promet z Kakekom zaprt, dobiva Loška dolina svo'o pošto cez Vel. Lašče. Podjetnica Iz VeL Lašč vo-zi s postnim vozom do Nove vasi za prav majhno odškodnino. Ker ji ni mogoče vzdrževati konj, včasih poitrajka, ker jI uprava ni hotela zbo.,5?tl. In zgodilo se je že parlrrat, da po več dni n ,mo imeli nobene zveze s sve- tom. Naie pošilfatve so pa stale v Novi v«t| in čakale odrešen a, ki se je zgodilo na u a*, čin, da se je par srn, ki so bil«. namenjen« ne-prej, pokvarilo, au ne pošiljatve pa eakasniU, Poštna uprava naj nikar tako ne Itedi, taj vendar nosimo vsa bremena davkoplačevalci in ne bo noben uradnik pri tem nič prikril, ian. Neka posebnost n v muzej — pa sam* avstrijski — je pa naia poštarica. Kake sitno, sti in zapreke fe delala I udem ca časa vojske, Sovemo v eni prihodnjih številk, samo neka) anes. Vlada fe Izdajala različne odloke u sprejem .nje denarja, toda naia poštarica »e k ravnala samo po svojih odlokih in ni hotela slabo žigosanega denarja. Denar pa so lind« te hoteli oddati, zato le marsikteri bankovce romal pri kolekovanju v koš. Kdo fe tega kriv? Poštarica, ki bi ga bila morala sprejemati, p« ga ni hotela, med seboj so ga po liudie le razširjali. Ali je poštarica radi ljudi, atl 1 udje radi postarice 7 Protestni shod zoper nasilstvo Italijanov, ki se je vršil na Svečnico v konsumai dvorani, je bil dobro obiskan. Kmetska zveza, ki fe Bhod sklicala, pa je protestirala tudi proti nainovejši rešitvi valutnega vprašanja in soglasno manifestirala za žensko volno pravico kmetskih žena in dckleL Lesna zadruga je začela z naktipo-vanem lesa. Prvi njen uspeh pa je to, da les dobil zares ceno. Kapitalisti so ga prej dobili skoro zastonj, cdaj gi morajo precej dražjs ^UčcvaH. Ljudje, pa nikar nc rcislite, da ii ubcznl do ljudi plačujejo les draž e, ampsk zato, ker ga je zadruga dražje nn^tavila. Zsto pa naj se vsak, kdor ima prodati trame, deske ali stoječ les, obrne na zadrugo. IHAN. Svojo snkolsko oliko je pokazal mNdi iantalinček Lndovik Flerin, ki ic nekega cl-.c zlezel v cerkveni zvonik io ta.n nad c:lin'm zvonom rn&sa! svojo sokolsko podiv anost- l'o ga jc g. župnik pozval, naj zvenik zapusti, sc je mladi mož Izjavil, da ima vej pravic kit »iar«. Živio Sokoli in njihova vzgoja! — Ibao-ski fantje. IZ RIBČ (MORAVčEL Na pustno ncjcljo '.t bil naznanjen shod samostojnih v Ml :rh. Ker govornika ni b' i, so se Dapredrf Rlbčani med sebof pogovorili, h kateri etrankl bi sci'ai pristoni'1. Kmet Vo zvezo so zavrgli, ker ta je za kmete. Drutfe so im šc prccef vkcč. Ker pa v vseh naenknt ne morco biti, z?to bsdo polagoma vse pokosili. Lapi po leti so bili še sta-i liberalci, ese-ni so im^i shod naredn^socialisti iu so s temi potegni!! fn si »Domovino« naročiti, zdaj pa zimi pred puslom so postali samostojni. Kak5-nc barve bc:!o snoic'adi, bomo še sporn:ilL Torej vsake kvatre dru"Je burve. Vstopite v K. Z. fn nc bo vam treba več uarve spremi, njnti. SREDNJA VAS V BOHINJU. Samostoinežc pri nas že dtie časa bode v oči »Kmetijsko društvo« zato ker trdno stoji in jepo napicduje. Dokler se je borilo za rb-stoj, so stal« ob strani in težko čakali, kdaj bo propadlo, ko so pa uvideli, da si e vrlo opomoglo, so dobili skomine po njem. Na občnem zboru 1. 1918 so si bili svesti zmage, a so U<' samostojni« naše lfudi tudi osebno sovražijo. J- iudje, ki gro/e zlasti Žužku z noži, nobojeoi in zahrbtnim: napadi, pa dobivaio svojo dušoo brano in podpihovanje v prostorih znane gostilne oa Vidmu, v kateri |e svoje dni med polnofnico tekla kri. S. Zanimivo je dejstvo. da so sc kolovodje samostojnih- zbrali dne 3. t. m. v gostilni pri »Kročiču« k šefi. Giavni smoter vsega pa fe bil, kako bi žužka vtakniti v luknfo. 6. Pucelj fe defa!, da so Rib-ničanje in Dobrcpoličani najbolj neumni. To dokazuje, da ima voz »samostojnih« cokljo pod kolesom. — Ljudje trumemn odstopefo od »samostojnih«, kar jc zdrav pojav in najlepši dokaz, koko — ma!o časa drži oa zunaj blesteča beseda. ŠMARTNO PRI KRANJU. Dne 2. t. m. so imeli samostojni shod v 0osti'ni na Gaštaju. Govornik ICurolt iz Sco-čurfa pri Kraoju je bil zelo sl..bc volje Govornik se fe r&zsrdil nad enim poslušalcem in še ta revež oi bil semostojen in tf* je v veliko za-d-ego spravil. Opravičeval ie kmete na vse načine, prvega, da je bolan, drugega, da je hil na ženitoinf iu tretjega, da £e ni doma itd. Preostalo ni d.uttega. da sta sklenila, ako bi bilo mogoče dohiti toliko snmosto'nih. da bi šli od hiše do hiše s korobači kmete skupaj gooiti. KRANJ. Na pustni rondeljek so sV';cali samostojni liberalci v Kratiti v dievoredu shod. Agitacija po mestu fe bila velika. Tudi naših mož se ie precei udeležilo shoda iz radovednosti. In res otidil sc nam fe len prizor, zopet smo takrat videli zbrane vse stiire liberalce naše-tfa okraja katere smo r>ozna'i še tzored vojsVe in polercorlčan sem, da sta ga dobro preštudirala. Možje, mislim da mi ne moremo pustiti, da bi naše otroke v šoli poučevali krščanski nauk učitelfi, kar dovoljufc novi Šolski zakon, ker vemo, da nekaterim le samim manfka ve« re.« Že med temi besedami so Brodaifa motiti,-aalo pa pričeli samostofni vpiti in kričati ia predsednik Kuralt Brodarfn vzame besedo. Naši somišljeniki so zahtevali, da Brodar go« vori naprej, in ker mu niso postili govoriti to-di naši niso pustili Ažmanu. ki je hotel zopati govoriti, in shod se je moral končati v blama-zo samostojnim. Naši so pa vpili: »Bofite se, da bi kmetie nc izvedeli resnic«, in zato niste pustili Brodarju govoriti!« Mi pa pristavljamo: Hinavci! Pred ljudmi udrihate čez vlado, ter slepite kmete, a v resnici ste bili ofe najožji zavezniki in podporniki. Ne bodete oaših kmetov več slepUi, tudi v našem okraja vam je ž« odklenkalo. Preskrbite nam umetnih gnojil za ajdo. Preskrbite nam umetnih gnojil za ajdo! Vsepovsod se danes sliši zabavljanje in pritožbe čez sedanje razmere, posebna pa čez neznosno draginjo vseh izdelkov, ki jih kmet potrebuje. Največ je temui kriva lanska slaba letina in nizka crednostl našega denarja proti tujemu denarju. Vsakemu jc dobro znano, ako kmet ne pridela čez svojo porabo, nima kaj prodati; ako pa ni blaga na trgu, je cena istega visoka, bodisi te ali one vrste blago. Kdor je že rabil umetna gnojila, tisti vč ceniti njih velikansko vrednost za povzdigo vseh kmetskih pridelkov, kajti le z boljšim gnojenjem in pridnim delom bomo dosegli, da se vinejo boljše razmere v našo državo* kakor jih imamo sedaj. Mi kmetovalci posebno pogrešamo, Thomasove žlindre in rud. superfosfata. Pred vojsko smo dobivali večino umetnih gnojil iz tujih držav, dočim smo danes vezani Ic na domačo produkcijo umetnih gnojil. Doma imamo sedaj na razpolago le nekatere vrste umetniii gnojil, ki so sicer, jako dobra ali so pa le po večini težko! raztopna, t. j. da učinkujejo dolgo časa4 ampak počasi. Pri ajdi pride pa v prvi vrsti v poštevi rud. superfosfat. Ajda namreč potrebuj0 za svojo kratko rastlinsko dobo, veliko in v vodi lahko raztopne fosforove kisline« Ker smo pred vojno dobivali po večini rud. superfosfat iz Italije, je danes težko kaj dobiti. Ampak po mojih mislih bi sg mogoče dalo vsaj manjše množine dobiti tega gnojila za ajdo proti kaki kompenza* cijski pogodbi, to je za zameno kake naša vrste blaga. Dolžnost vseh kmetijskih organizacij je, da delajo za povzdigo kmetijstva, in za večjo produkcijo naših pridelkov. Posebno prosimo našo JKZ, da naj ukrene vse potrebno, dogovorno s Kmet« družbo ter naj nam preskrbi tega gnojila« Sicer je še daleč čas do ajdove setve, toda pot iz Italije je tudi dolga. Torej nat delo za prospeh kmetijstva, kajti kdor dela za povzdigo kmetijstva, ta dela za dobrobit vseh stanov v državi, Vide, Letošnji Pastirski list. Posledice grozne svetovne vojske na* še vedno neizrečeno mučijo, dobljene rane le niso zaceljene, srčnega miru, pokoja in veselja še ne uživamo, vedno novi strahovi pred bodočnostjo nas pretresajo. V novi državi smo, ki bi po dovrlenl pravi ureditvi mogla biti med najbolj srečnimi državami. Žalibog do sedaj še ni urejena; sli- t i jo sv glasovi, kakor du bt bila v nevarnosti tiafia krščanska družina, naša krščanska Šota, riuSu svetu cerkev; pripravlja so ncku ureditev /.emljiikegu posestva, zahteva se razdelitev veleposeitva; povdarja se ljudska volm, po Jkiitori nuj se uravna vse družabne) m polilič-fio življenje; liri tke tožbe slišimo o podivjanosti in posm ovelosti v nnSili družinah. Kili ni-, lo »o glavna vprašania, ki pli pretresamo vsak dan. O da bi Ic vse te /a nas tako pomenljive zadeve mogli prav presojati in sicer v luči večnih po Gospodu Jezusu Kri-»tusu nam razodetili resnici Prav gotovo vsi tako želite in sle v vedneni upravičenem strahu, da v leli življenjskih vpraSanjih ne bi zabredli jr ii.smlcpiilne zmote. Morebiti, da, skoraj gotovo pričakujete »■saj mnogi, naj 1 »i jaz o vseh teh vprašanjih izpregovoril, Vam do pravega presojevanja pomagal, ali Vas vsaj v nlem potrdil. Tem Valim željam nameravam ustreči v tem pastirskem listu, zaupajoč na pomoč božjo, ki naj me vod/, ila Vam morem vso in čisto resnico povedati točno, jasno in razumljivo. I. Pretresljivi svetovni dogodki do razpada Osrednjih držav v Evropi so Vam znani. Avstrija je ra/padala, vrhovna oblast je pešala In oh pulotmi popolnoma obnemogla; bivSi vladar sam ju io polagoma dajal iz rok. Kaj |>a sedaj? Ali naj ostanemo brez zakonite ob-asti, ki nuj čuva potrebni mir? Kaj bi bilo >rc/ močne, zakonite oblasti, so nam žalostno dokazali v nekaterih deželah začasne nasilne vlade nekaj mož. Ne, da se vse ne zmeša in firvkucne, jc hila in je nujno potrebna zakoniti \rliovna oblast. In, hvala Rogu, du so bili naši vodilni možje v stanu tako zakonito oblast hitro zasnovati. /brali so se, sestavili vlado iz vseh strank, združili se z enako vlado na Hrvaškem in v novembru 1118 pohiteli v Belgrad, kjer naj bi se s srbsko zakonito vladarsko ro-dovino in vlado dogovorili za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi. II. Sedaj pa poglejmo bolj natanko, kako potrebna jo drŽava in močna v rhovna državna oblast i Mi smo po svoji človeški naravi Iako ustvarjeni, da ne moremo živeti vsak za sc ncurcicno, kakor kaka čreda živali. Moramo se združevati in združenost modro urediti, da moremo mirno živeti in primerno napredovati. Pa saj po volji Stvnrnikovi pridemo že na svet v dobro urejeni družini. Staiši nas vzgaiajo in nam za vse potrebno poskrbe, dokler ne do-Tastemo in moremo sami za se skrbeti. Otroci morajo stari« ubogati in ljubiti, pa bo v hiši mir, napredek, zadovotjnost. Tod« družina nc zadostuje za vse potrebo Povsod najdemo družine vnovič združene v občino. Občina skrbi za ceste, vodovode, šo-U, »Vrbi za javno varnost, dobrodelnost, re.l in poStenost, skrbi za razne skupne prispevke v občinsko namene. Na čelu občinam je župan, ki mora s pomočjo izvoljenih odbornikov skrbeti no za svojo osebno, ampak za splošno občinsko korist. Pa tudi občino no bi zadostovale vsem Mtrobaiu. ako so njih \oč ali manj no bi združilo v večio družbo. To večjo družbo imenujemo državo, ki io cesarstvo, kraljestvo ali tjudovlada, republika Država torej sestoji iz Obvin m družin, ki so v državi za to združene, ua morejo s skupnimi močmi bolj lahko in bolj gotovo doseči vse, česar potrebujejo ra mirna blVtfostanVe " v,c,tr»n,ko Uarn° ««'' .sami združeni v celoto. da bi boli lahko in boli gotovo dosegli svoi« časne in svoje večne namene. Da bomo ra v celoti ostali in delali tako primemo, da bomo zares dosegli svoje življenj, ct n.*TBC m°r»n>o imeti na čolu vrhovno Oblast la vrhovna oblast mora biti taka. da mor« posesati do naše volje in jo ravnati na p«, ki r.j).io co skupnega namena Da, ta vrhovna oblast mora biti taka, di nas zavele v vesti in io n,i moramo ubogati, drugače bi gro- Tako oblast zahteva družabnost naše človeške nurave. In zares, še razna prostovolma društvu, ki si jih ljudje samovoljno snu|e|o, da bi skupno kak namen dosegli, n. pr. pevska, kmetijska, denerna, verska društva, si ko| iz-bero vodnika ali predsednika in odbor, ki nai društvo ramenu primerno vodi m kateremu morajo vsi čluni rokorni biti; kdor m pokoren, inora izf.topiti. Celo roparji si izbero svoiega roparskega poglavarja, da jih vodi in naiveč-krat -s kruto silo vlada. , ., , . Č-- io vodnik in zapovedmk, ki jja moraio ubogati vsi, potreben pri prostovoljnih društvih, kako potreben bo šele pri društvu, ki ga naša človiška narava zahteva, brez katerega ne bi mogli živeti in napredovali kot pametni ljudje in r,e doteči svojih življenjskih namenov. Videli pa smo, da je tako društvo država. Imeti mora torej vrhovno oblast, ki jo vlada, pa ji morano vsi državljani biti pokorni in sicer s popolno volio in v vesti. Ako nc bi bilo take oblasti in take pokorščine, država ne bi mogla živeti, razpadla bi. Saj to še v družini viti K. Kako lepo jc v družini, kjer oče pametno zapovedujejo otroci pa ubogajo, ter vsi složno in v llubezni združeni delujejo; kako grozno pa je v družini, kjer otroci ne ubogajo, pa vsak po .>voji glavi in trmi delal Ni miru, ni sreče, ni blagostanja; družina razpada in bu gotovo t • trt i kmalu razpadla. Ako jc tako |'ri mali družini, kako bo še Ic v tako velikanski družini, kakor je državj, ako nc bi bilo v n,ej prave, cdkrite. radovolj-ne pokorščine do vsili postav, ki so postalo pravomočne in zato veitio naše vesti in bi jni grešili, žalili Boga, ko bi jih prestopuli javno ali tajno (Dalje.) junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Dalje.) Mati Švertnerica je bilu zelo slabo volje, ker so njene naile tako hitro splavale po vodi. Štefana je Sla po svojih opravilih. Niti najmanjši ntlček ni kalil miru njenega pobožnega srca. Sto drugih štajerskih deklet bi bilo hodilo celi dan v sanjali, ponoči pa bi ne bile spale od samega veselja in hrepenenja, čc bi jih bil kakor Stelano poljubil na čelo najlepši in najpogumnejši mož, kar jih ima Štajer. Štefane pa ta poljub ne moti nič bolf, kakor čo bi jej bil sedel na čelo metuljček ali i1 jf 'c . dotaknila čebelica. Kaj je zemska sladkost, kaj je moška ljubezen za deklico, ki ie nostlu v rokah našega Gospoda? Nanj, na božjega ženina, misli podnevi, nanj misli ponoči, preden zaspi na svoji revni pernici. V njenem srcu, ki cvete liki iilijeva gredica, žari samo ime .Jezus. Pozabljen jc poljub zemskega moža, ki v tej uri hrepeni po njej z vsem og- dova SV0,ClJa srca' S,cfana ie nevesta C.ospo-II. Naslednji dan ie bil za Štcfano dan bridke muke in gorja. Saj so ta dan oboroženi možje odpeljali patra Alberta, njenega duhovnega vodnika, v St. Florijan. da ga izroče duhovski gosposki. Zjutraj na vse zgodaj ie Štefana šla ta dan v Viarsten. tiho ie upala, da bo še enkrat videla gospoda Alberta, prejela njegov blagoslov, četudi le skozi zamreženo okno; pa'se |e bndko varala. C« \>dela. niti ni zvedela o njem najmanj tokžilne novice. Pater Erteiij, ki je bil ■? Sl?be .volie in, ki ie s trudnim korakom prilezel v upovednico, jej na vpraša-me. kako ie s patrom Albertom, ni odgovoril drugega, kakor to. da pater Albert noče. da bi pazila nam. ko ga bodo peliali v St Flori- jan, in poskušala govoriti z njim, ker bi ga (0 zelo *znejevoljilo. Tudi v Garstenu nai ne čaka, dokler d« nc pripelje stotnik, ker bi ljudje lahko kaj sl» beda mislili. — Bog, ki jo doslej še ni bil „i! koli zapustil, bo ž njo tudi zanaprej, z.anj pa, ki ie bil nekdaj njen izpovednik, naj pridno moli. Težko ii je bilo pri srcu, trdo so zvenele le besede. Brez slovesa hoče odtod, in vendar je on tisti mož, ki ga za Bogom ceni najvišje, ker ji je ozaljšal dušo z vso lepoto in krasoto nevesle Kristove. In kako zvesto mu je vsikdar po svojih skromnih močeh izpolnila voljo, kadarkoli in kjerkoli je le mogla. Li ni prinesla v stolp Najsvetejše, ki je je zahteval za kužnega bolnika? Toda on že ve, kaj hoče — on pač bolje pozna svet kakor ona... in če mu |e bila vsikdar pokoren otrok, mu tudi v tej uri ne more in no sme odreči pokorščine. Samo eno prošnjo ima še za ubogega moža, ki ga je zatajil ves svet: >0, vprašajte gospoda Albertu, če dovoli, da zvedo v Štajru, kako velikodušno je stre-get v stolpu kužnemu bolniku. O, da bi to vedeli, potem bi ga ne izganjali, marveč bi mu poljubljali roke in noge, bi ga na svojih rokah nesli nazaj v samostan. Erteiij pravi: > Dete, saj scin mu že tudi jaz to rekel, toda noče. Ve, da bi bil ves svet od strahu in groze ves iz sebe. če bi se zvedelo, da je pred kratkim časom nekdo tu umrl na kugi; od strahu pa jc le en korak do kuje. Tudi bi Hendel iti njegovi prijatelji ne hoteli verjeti, da jih je menih prekosil v junaškem pogumu, marveč bi vse skupaj razglasili kot farško slepilo. Morda bi šli res tja kopat, da bi se prepričali, je-li res tam mrtvo truplo zakopano, pa bi je izkopali v groznem stanju s kugo vred — in, dete moje, vse, kar je dosegel junaški čin Albertov, bi splavalo po vodi. Albert hoče prinesti popolno daritev. Daroval se je za Štajer v žgalno daritev in ga niti najmanj ne boli, če ga ves svet, če ga celo njegovi bratje proglašajo za sanjača, norca in krivo verca. Bolje Kakor jaz boš ti umela. koliko popolnosti je v takem ravnanju, toda midva oba morava spoštovati njegove želje. Prav imate, duhovni oče. • jc ponižno zašepetala Štefana. Poljubila je starčevo rr>ko in je odšla Toda zelo jc bila žalostna, ko se je v lepem, cvetočem pomladnem jutru vračala v Štajer. Rosnati biseri so se ii zdeli kakor sni-ze, ki jih pretakajo trava, cvetje in drevje zato, ker ieml|e slovo zvesti apostol. Drevesa se jočejo, ker so ljudje tako nehvaležni, tii ne vedo, da največjega dobrotnika pehajo od sebe proč. Kaj bo sedaj s teboj? se je vpraševalo pobožno dete. Čc pride nevarnost, izkušnja-va, kdo ti bo stal na strani? Če ne boš vedela, gre li pot na levo ali desno, kdo te bo vodil- — Res jo' že dolgo ni vodil, "kar ic bil ujet v stolpu, pa jc bil vseeno v njeni bližini, vedela je, da gori v stolpu moli zanjo, in ji je tumlam po patru Erteliju kaj izporofril. O. kako I« bila takrat vesela, kakor bi ji bil sam Izveli-čar poslal izporočilo. Kako srečna je bila tudi takrat, ko jc imel pri sebi kužnega bolnika in je mogla po svojih slabih močeh obema streči do one ure, ko je smela nesti Izveličarja v stolp. Sedaj je vsega koncc, sirota bo ostala zapuščena v Štajru. Res je, kar je rekel, da je Bog_ ne bo zapustil, pa Bog je dostikrat tako daleč. taKO daleč in vsak človeški otrok potrebuje človeka. Kako hudo jc. če človek nima človeka, da bi sc nanj obrnili — Kaj bo, če jo bo mati silila v možitev in jej bo pomagal pater E«e' lij? — Nikogar ne bo, ki bi te podpiral in ti podžigal pogum, nevesta Kristusova? — da si še. ji je nekoč rekel gospod Albert, m se še lahko premisliš. 0 le premisliti si* ne, o le Kristu nc postati nezvesta, raje v smrt m v *rob- -O Izveličar. kako sladek si v presveleia Zakramentu, o ostani mi vedno najslajši!* 1e molilo dote, na čigar nedolžnem licu so včeraj hrepeneče in vroče gorele moške ustnice. Nevesta Jezusova ničesar več o tem ne ve, Nasproti jej pride učitelj Lindner, ki si, odkar jc Hendel zaprl katoliško šolo, slu;1 vsakdanji kruh s tem. da hodi po vaseh "> pite pisma ljudem, ki ne znajo pisati. Sicer se la je vedno izogibala, danes pa ga je nagovorila, čc mu je znano, kdaj bo stotnik M po gospoda Alberta in po katerem potu ga bo peljal. _ ,,, Žalostno ji jc odgovoril Lindner: »Deklica, liudo vam je, pozna se na vaSih lepih očeh. Kajpada, kdo ne bi žaloval, Štajer izgubi svojega Pavla, dobro je le, da ostane tu Tabita.« Povedal ji je, da je slišal, da bo popoldne od dveh do treh stotnik peljal gospoda Alberta skozi štajerdorf. Oj, potem poide mimo nas, potem ga bom lahko videla, četudi ne bom mogla ž njim govoriti, je pomislila Štefana, žarek veselja je prisijal v njeno žalostno srce. Ob treh popoldne, ravno takrat, ko je Gospod umrl na križu; takrat bo Sel ujet skozi mesto, kakor je' šel Jezus nekoč skozi Jeruzalem — — Se bo U stotnik spomnil, kaj je obljubil? Gostje so tisto opoldne priha|ali v gostilno in odhajali, Štefana je točila vino in pivo in je materi pomagala v kuhinji; toda n;ene žalostne misli so bile venomer pri svetem duhovniku, ki ga čaka tako težka pot. Ko je ura bila dve, se je iz mesta sem slišal trušč in hrušč, je rekla materi s pojemajočim srcem: »Sedaj Šele si lahko nekoliko mislim, kako >e bilo pri srcu naši ljubi Gospej, ko so njene<0, ti sedaj dostt psu|e'o svetega moža, nlkur ne psuj šc ti žnjimt vredl Kaj hudega misliš, da me ie zadelo? Sramotni oder7 Še enkrat bi hotela stati na mestnem trgu na sramotnem odru,« je šepetala z bledimi ustnicami in se je vsa tresla, kajti hrošč je že prihajal od mosta sem, 'če bi mo<>Ia na ta način oprostiti svetega moža in Štajercem vrniti sveto katoliško vero.« Ma'i Mihaelca se ji je obesila za predpasnik in ie lepo prosila: »Ne hodi na mestni trg, Štefka, ostani pri nas,- Krištof je stisnil malo pest in je rekel: »S palico ga bom, ki ti skrivi lat m »Otroci, PneJjte me pri miru.* je žaloetno reklo, inič se mi ne bo zgodilo,« šla je v kuhinjo pomivat krožnike, Krištofa pa je poslala na mestni trg, naj pazi, kdaj bodo pripeljali gospoda patra Alberta, ter mu je naročila, naj jei pride takoj povedat. Poklekniti, prositi ga blagoslova, tega iej ni §repovedal, nič ne bo govorila ž njim, samo za Iagoslov >Tukaj je; vse nas je hotel zastrupiti, proč ž njim, proč z menihi, izže-nite farja, udarite v samostan, to so sovražniki, to so Turki, to so grobokopi države.- Paglavci so žvižgali na piščalke, glavnike in ključe, ženske so mu kakor coprnlce žugale z metlami in ponvami, ki so iih imele v rokah, z oken so se mu režale mlade deklice in so možu v meniški kuti kazale jezike. Vedno glasneje se je razlegal klic: »Kržni menih, kužni menihi« Albert je stopal naprej in obraz mu ni postal niti bolj. bled, niti boli rdeč. Stotnik se je čudil tej mirnodušnosti tega moža, ki ga je sovražil iz dna duše, ker je s svojo versko blaznostjo zasejal v Štajru razdor in je pahnil v nesrečo najlepše dete. Vendar mu je oa srda vzplamtelo srce vsled prostaškega obnašanja podivjane sodrge. Spomnil sc je. Kaj je obljubil Štefani. Ustavil je kon:a in kakor meč je udaril njegov glas v peklenski hrušč: »Fejl Kaj je to7 Ste li luteranski Štajerci, ali roparji in cigani? Sedaj divjate, ko ga peljemo pred sodišče: to je lopovsko in nespametno. — Kugo da je zasejal, kdaj ie bila kuga v Štajru? Norec bi bU, če bi jo bil hotel zasejati, saj bi bila njega zagrabila najprejc.-_'_(Dalj« prihodnjič.) Razno. r Ob lastni krsti fe pogasil sveče kmet Jožef Schvvarz v VeHki Moravi. V težki bolezni je nekega dne izgubil zavest. Ko ga zdravnik ni mogel obuditi, so bili vsi prepričani, da je umrl in so ga položili v rakev na mrtvaški oder. večer pred pogrebom, ko ni bilo ravno nikogar v sobi, pa se jt zopet prebudil in je mirno vstal. Prva skrb mu je bila, da je pogasil sveče, ki so gorele okrog rakve — tudi v češki državi je hudo za razsvetljavo — potem pa je šel v sosedno sobo, kjer 80 se domačini ravno posvetovali o podrobnostih pogreba. Ali so se ga bolj za-veseHli ah bolj razžalostili, se ne ve; pač pa so se ga pošteno prestrašifi. Ste preveč občuti !vi ca mrzli srak? Vsakovrstne bolečine se tako! pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu ublažujeio bolečine io utrjujejo telo masaže s Fellcrjevim pravim El% za fluidom! 6 dvojnatih aH 2 veliki Špecijalni steklenici 27 K. Potrebovali bi odvajajoče, želode« okrep-čujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevih pravjh Elza-krogljic, 6 skatljic 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje.. — Eugen V. FeJJer, Stubica donfa, Elza trg št. 16, Hrvatska. F Preklic. Podpisana naznanjam, da ni res, kar se ]e govorilo v teku 14 dni o Janezu Brank, po domače Mokvavžovec u Repen). Aiaru a Brank, Bokruša. Na dri posestvu v Ma flokt se »prejme v marcu in aprilu 1.1. več krepkih detkov v dve.etni, praktični kmetijski pouk. Poiasnild daje Ofkion s vo dri. posestev v MaiUokl, j/. Vel Loka, Do eolsko. 718 Družina zakonska s odraslimi otroci, ali brea otrok za vrtnarska in kmetska dela, se sprejme takoj; plača po dogovoru. Vprašati je pri giaMlnskeni oskrbnistva grad Brdo pri titan .a. 699 Kmečka družina ali majer z 3—4 delavskimi močmi se išče na večjo posestvo pri Celju. Stanovanje, zemlja ali deputat in plača po dogovoru. — Ponudbe in vprašanja na upravo »Domoljuba« pod »Pa« itena in delavna atnilna 743«. 2 pomočnika, Podgoršek, Sr. Gauo enega za veliko delo in ene- ____> ga za malo sprejme Anton Gameljne 4, p. St. Vid n. Lj. Iščejo se t poltena (gdčna) iz dobre kmetske hiše, gospodinjstva in kme- "S 1-2 siažkiDii in Hlapec Ljubljano c doenmiljrnsk'm imetjem ln s stal« nimi mesečnimi drhodkf. Ponudbe s podatki sprejema upravniMvo tega lista pod šifro VELEPOSESTNIK št. 720. DRVA. Par vagonov STOJEČIH DRV, večina hrastova, se proda pol ure od železniške postaje Krmelj. Je tudi hrastovega lesa notri za drugo rabo. Cena po dogovoru. Kdor jih želi prevzeti in posekati, naj so obrne na RUDOLFA MESAR. KOLUDERIJA, p. ŠT. JAN 2, DOL. Ženske lese rezane in mešane kupole v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, LJnblfaaa, Sv. Patra cesta 32. Agitirajte za »Domoljuba* Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V MU9UANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za živijenska zavarovanja. Sprejema: V itvljenskem oddelka: zavarovanja na doftivetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna ia ljudska savarovanja pod najugodnej širni pogoik v požar, jm oddelka! zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. >i OLM, Breg, 13. Zopet ogromno pošiljatov manufakture naravnost iz mofomstva io prejela tvrdka R. Stermeokl v Celju in sicer volne, cefirje, tlskanine, etamina, hatista za ženske obleke, sukna knm-gnrna in hlačevine za moško obleko, belega in pisanega platna za perilo, klo-ta, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blagu, katero se prodaja, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega vedno velika zaloga lastnega izdatka srajc, predpasnikov, bluz. kril, ženskih. moških Jn fantovskih oblek, ro z'lo nizkih cenah Čevlji, lensUi. moSui in otročji vedno v velikanski Izbiri, pristno ročno delo od lastnih Čevljarjev. Ilustr.cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadstr. Veletrgovina D cinrmcrlfi Celje štev. 305. razpošiljalo« R. Olfcl IIICLRI, Slovenlia. Nočete nMfoii svcie lejoli? Hoteli! imati Hahor torSua met! ke iKži? msoptiM mm m osrcev ? Uporabljajte Fetlerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado Občudovani bodete! Za-vidanil t lonček 0- K. No. HI. močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 15 K. floMeiieli lepe, zdravi lan? Fellerjeva p ava KI za Tannochina pomada za rast las dosege bujne lase! Zapreči prliai. pre-rano osivenje. Zabrani pleoO'. 1 lonček ti K. No. III 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sarnpon 1 b. Mazilo za brke 1 K fO \ in 2 K 50 vin. čutijo M kurja očesa? Fellerjev pravi turistov ski oblii učinkuje brez bolečin, hitro ln zanesljivo 1 Nobenih kurjih očes ve$! Nobenih žuljevt Nobene trde kože! Mala >ka-tljlca 3 K 50 v, velika škatlja 5 K 50 v. Zelilese kai? Fellerjove Elza umljvalne pa- stilje (Kolonjska voda) 1 škatla 5 - K. Fellerjev usipalnl prašek proti potenju 1 ška'lja 5 K. Fellerjev montoini frtnik zoper glavo- ia zobobol l škatljica 3 K 50 v. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatlh atl 8 veliki steklenici špeetjalni 27 K. Najboljši Parfum z najfinejšim duhom od 8 E naprej. Najftnejši Hega-ruder Dr. Klu-geL « • 1n ruroeu- 1 vel, škatlja 12 K. . /rancovka ▼ steklenicah po 6 K In 16 K. Ovoj in poštnina posebej a najce-neJe- - Feller, lekarnar, Stablca Do« a, Elzatrg St. 1», Hrvatska. PrlmeiaJ Krmi Mastln enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krme ko se uporabljajo nadomostilna srodstva ta krmila na se primoSa dvakrat na toden. Prašek Mastin, diototično sredstvo, za živino, jo dobil najvišjo kolajne na razstavah v Londonu, \ 1 a-rizu v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašička ali vola. Ako so Mastln pri vas v lekarnah la trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 6 zavojev Mastina 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh ln živini, garje, lišaj, srbečico, kožue bolezni, izpuščaje, No smrdi, nemaže perilo. 1 loučekG kron. Po pošti kron 9'50 v. Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Zraven iptovža. Trgovski učenec Ui ima veselje do trgovino sc sprejme pri tvrdki MARTIN PLUT, Črnomelj, Belokrajina. Zalogo pohištv« ln t»p«t. B^ATR SEVEt* lijubljana, Goapoavetaka eesta (Kolla«jJ pplpopolla vaakoUfatsno pohtltvo - - - po zmiKtilh osn&h. - - H Vabimo na ogladt Vabimo na o3i,4| Cenjenim starim in novim odjemalcem uljudno naznanjam, da sem ravnokar dobila veliko izbiro volnenega Mi cvilha in druzega moDufokiurneoa klan, dalje nogavic, sukanca V krovai. Uzorci se ne pošiljajo zaradi prehitrega menjavanja druzega blaga. 8 spoštovanjem se priporoča Marija Rogelj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 38. Brinje Fran Pogačniku v samo prvovrstno blago, se dobi pn Ljubljani, Dunajska o. 31 Cementne cevi, strešnik, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. • • nudi F. Banda & drag, LJubljana, Earlovska c.9, Bukov, hrastov, smrekov les posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi celo gozdne parcele v kamniškem okraju kupuje tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištvi I. Babovec nasl. Duplica p. Kamnika. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plača. Cebelni vosek suhe satine ln odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v LJnbljani, Gosposvetska c, 90. Sp. Šiška. Pozor I *.esnt producenti la posredovalci i dežele. Ponudite trarae od 3 S do 9/11 od t in naprej. Ponudbe pod ..Stavbeno podjetje" na Anončni zavod Drago Beseilak, Ljubljano, Cankarjevo nabr. 6. najbolj trpežne vrsto ce dobi pri tvrdki loan Jeiačln, Ljubljani Emonska eesta 2. LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. S obrestuje hranilne vloge po čistih 31 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 mi-lijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. bdafe konzorcij »Domoljuba«. Odgovorni urednik Anton Saiaik v Ljubljani Tiska Juforiorantka ««karoa.