PRIMORSKI dnevnik vs2aCel iz^8iat' v Tr*tu 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-^“ 1943 v vasi Zakriž •d Cerknim, razmnožen "a ciklostil. Od 5. do 17. ■•Ptembra 1944 se je ti-*kal v tiskarni »Doberdob* J Govcu pri Gorenji Trebu-- * ^ 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v S2J1 ‘Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla za-Številka. Bil je edini "•Jeni partizanski DNEV- NIK v zesužnjeni Evropi. primorski! M. dnevni Poštnina p:ačara v gotovini Abb pof>ta-e 1 gmppn Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 272 (11.688) Trst, sobota, 19. novembra o 73 m a :z r_ 2> 7. Z c_ !—I m: •z. !—i O I> OD Ul ui 2> 23 1> O V ospredju pr iz a deva nja za globalno zaščito Razblinila so se upanja v prožnejši pristop v Ženevi § ro Sovjetska zveza vztraja pri upošt s francoskih in britanskih jedrskih raket °bveznimi točkami dnevnega da 'I Vsake8a občnega zbora je seve-n: tad* obračun preteklega delova-2aat° smo s tem vprašanjem tudi Drv01’ kraj®i razgovor, ki je bil sicer *edijUi s ku,tum’0 predsednikom Slovenske [K'“‘“o - gospodarske zveze Borisom , et°m. v nedeljo bo namreč v tr Kea} Kulturnem domu XIV. občni žašk ^'" ^ nedeljo bo namreč v tr-Z^r°SKGZlt nj, a nJem bo treba najprej, po mne-kg, Pre^sednika Raceta, preveriti, na 2v rem področju je bilo defovanje Po?ne morda pomanjkljivo. S posebno kai niost;j0 Pa bo treba analizirati, dim J<> “° si°rjeno v zvezi z zaščitna zakonom, ki seveda ostaja osred-oCen.vi?aa^nje celotne manjšine. Po PreR ■ °r*sa Raceta si je zveza od V(']iinjCga občnega zbora do danes s »n,0,.Prizadevala: iskala je stikov mi občnimi predstavniki, s stranka-gači j uPaj s slovensko enotno dele-osehi? obiskova a najodgovornejše y n®ii tudi na državni ravni. ze j ^ Pa kljub prizadevanjem zve-rodn ,8ih komponent slovenske na-sPomi ?-e .skuPnosti v Italiji, letos korrn 3< ' ^ Prišlo do obiska senatne ske Slie. ki bi morala preučiti zakon-2?®,nMfke- medtem ko naj bi se, kvi^f^djib podatkih, razprava v o-vpr . ssnatne komisije za ustavna radi f^.a začela prihodnji mesec. Za ce lak'h zavlačevanj, je dejal Raju 710 nek°bko nejevoljni, sp, « Perečimi vprašanji, ki zaradi hali j- krize- tarejo tudi Slovence v Sanji’ d° seveda gospodarska vpra sila k vtuaciia' Je poudaril Race, je lju , ritična in to na celotnem ozem-ena ;IOr Prt’bivajo Slovenci. Zato je lzr|at‘d najpomembnejših nalog stran- skrb za gospodarstvo: po eni delovn i0 *-° prizadevanja za obrambo tx»sn„- mest, istočasno pa je treba tetp vSCvati iskanje novih pobud. S da 0v zyezi je treba seveda iskati so-olajj anJe ob meji, kar bi nedvomno V nekatere posledice krize, krepj^ ovanje pa so lani posegli u-ta. j. Jugoslovanskega izvršnega sve-naravas'. so bili ukrepi gospodarske r°ku • ,i° menil Race, bi v daljšem neeati °b‘h poitičen pomen in to z sl(‘dic Vn° ''sebino. Vsekakor se po-Ha slo ukreP°v negativno odražajo Italiji Vensk° narodnostno skupnost v host ’ J1^ njeno vsakodnevno dejav-stikj ’n , je bila pretkana s stalnimi dolgn,ko meje. če bodo ukrepi še stili -u™. bodo, zatrjuje Race, pu Kar Oboke znake- lovapj z^k>va smernice za bodoče de-Še enJK SKGZ pa je predsednik Race de Van jra^ P055 ta vil v ospredje priza-Prj ^0Ja Za dosego zaščitnega zakona, Sinaj /nt'r bo zveza sodelovala z dru-ie sev^P°nentami manjšine. Nujno ena nadaljnje angažiranje v ADALJEVANJE NA 2. STRANI V Moskvi demantirali vesti o novih sovjetskih predlogih - ZDA so jih že zavrnile MOSKVA, WASHINGTON — Vsa zadeva v zvezi z najnovejšimi sovjetskimi predlogi o evroizstrelkih postaja vedno bolj zagonetna. Pred-sinočnjim je zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl vzbudil žarek upanja s svojimi izjavami o večji sovjetski prožnosti, ki pa sta jo včeraj «Pravda» in «TASS» najodločneje zanikali. Kohl je namreč spregovoril o neformalnih «signalih», ki jih je Moskva posredovala Washingtonu že pred dnevi. Po teh najnovejših predlogi bi Sovjetska zveza v zameno za preklic sklepa o nameščanju novih ameriških jedrskih raket «cruise» in «pershing 2» znižala na 120 število svojih raket «SS-20» v Evropi. Moskva je obenem pristala, da ne bi na sedaniih ženevskih pogajanjih upoštevali francoskih in britanskih jedrskih konic in da bi to vprašanje odložili na kasnejše globalne pogovore. V svojem včerajšnjem uvodniku pa je »Pravda* ponovno zahtevala, naj se v jedrskem ravnotežju sil u-poštevajo tudi francoske in britanske jedrske konice. Uvodničar pa ni niti z besedico navedel novih sovjetskih predlogov. To je napravila nekaj ur kasneje tiskovna agencija «TASS», ki je odločno zanikala, da bi Sovjetska zveza predlagala kaj takega. Po njenem pisanju je treba torej upoštevati tudi jedrske konice Velike Britanije in Francije. Ne da bi se spuščala v podrobno analizo razlogov, zakaj je kancler Kohl spregovoril p novih sovjetskih predlogih, je «TASS» vse te govorice ocenila kot «umazane metode* in »propagandističen manever* NATO, s katerim hočejo prekriti začetek nameščanja novih ameriških jedrskih ra- ket v Evropi. «TASS» je tudi ocenila kot «hinavske» zahodne zahteve, da bi se ženevska pogajanja nadaljevala tudi po namestitvi prvih ameriških raket. Nove sovjetske predloge pa so včeraj posredno priznali tudi v Wa-shingtonu. Vsekakor pa je Reaganova administracija poudarila, da so nesprejemljivi, že res, da je Sovjetska zveza za 20 raket zmanjšala zadnji predlog Jurija Andropova, a bi vseeno «ohranila raketni mono pob v Evropi, če ne bi NATO namestila novih jedrskih raket. Wa-shington vztraja, da mora v Evropi namestiti vsaj nekaj svojih jedrskih raket kot protiutež sovjetskim «SS20». V takem položaju igra Evropa ponovno vlogo nemočnega talca, ki ne more vplivati na končne odločitve obeh supersil. Kot predvideno bodo torej konec leta in v začetku prihodnjega pričel; z nameščanjem prvih a-meriških jedrskih raket, saj ni dvomov, da bodo vse zainteresirane vlade v to privolile. Sledilo bo avtomatično nameščanje sovjetskih raket «SS 22» na ozemlju ČSSR in NDR, kar bo bržkone ponovno porušilo «ravnotežje strahu* in se bo začela nova oboroževalna tekma. Ce torej vlade nemočno klonijo «*-notnim in soglasnim* sklepom NATO, pa dobršen del zahodnoevropskega prebivalstva vsemu temu nasprotuje. Zadnje proučevanje javnega mnenja v Italiji navaja, da je skoraj 57 odstotkov prebivalstva proti namestitvi ameriških raket in da to namestitev podpira le 28,2 odstotka ljudi. Še zgovornejši pa je podatek, da kar 78,4 odstotka Italijanov vali v enaki meri krivdo za sedanjo mednarodno napetost na obe velesili. Pred jutrišnjimi volitvami na Tridentinskem-Južnem Tirolskem v Neaplju in v Reggiu Calabrii NA 3. STRANI Med Longom in Andreottijem Polemika glede francoske politike na Bližnjem vzhodu V Ljubljani predstavili dejavnost ZTT in Drave RIM — Vse kaže, da so bombe, ki' so jih francoski lovci spustili na Libanon, pati e tudi na Craxijevo vlado: to bi utegnil biti smisel političnega incidenta, ki je razživel zadnji dan francosko italijanskega vrha, ki se je včeraj zaključil v Benetkah. Med Craxijem in Longom na eni stra- ' ni in Andreottijem na drugi, je spon kot kaže dokaj globok. Priložnost za incident, je bila francoska represalja proti Baalbeku, ki je bila predmet števinih vprašanj i-talijanskih novinarjev, ki so se udeležili sklepne tiskovne konference. Francoski predsednik Mitterrand ni hotel odgovoriti na nobeno vprašanje, ki bi zadevalo Libanon, češ da o francoskih zadevah govori samo v Franciji. Craxi pa je stališče svoje- * ga zaveznika zagovarjal. Med Italijo in Francijo, je menil predsednik vlade, je 60 mrtvih razlike ter s tem dat jasno razumeti, da bi se tudi I-talija obnašala kot Francija, če bi 'bili njeni vojaki žrtve atentata. Craxijeva izjava ni bila všeč zunanjemu ministru Andreottiju, ki je bil tudi prisoten v Benetkah. «Ko je leta 1061 padlo 12 italijanskih letalcev v Kinduju, Italija ni bombardirala Zaira,* je dej« dobesedno po koncu tiskovne konference italijanski zunanji minister. Slišal ga je minister za proračun Pietro Longo, ki je imel za svojo dolžnost, da zagovarja Craxija in francoskega predsednika. «Ne strinjam se s tistim, kar je rekel Andreotti, je menil in dodal, da je nesprejemljivo, da Andreotti vodi svojo o-sebno politiko, ki je povsem v nasprotju s politiko, ki jo vodijo drugi člani vlade.* Sinoči so v pos anski zbornici vztrajno krožili glasovi, sicer nepotrjeni, da bo Andreotti odstopil. Istočasno je predsednik demokristjanskih poslancev Rognoni dal zelo ostro izjavo glede francoske politike v Libanonu in na Bližnjem vzhodu sploh. R. G. LJUBLJANA — V okviru sloven skega knjižnega sejma, ki je te dni v Cankarjevem domu v Ljubija ni, sta se včeraj predstavila s svojimi najnovejšimi izdajami Založništvo tržaškega tiska in založba Dr a va iz Celovca. Temu je bila namenjena jutranja tiskovna konferenca, na kateri sla obe založbi prikazali številnim novinarjem in ljubiteljem knjige to, kar je svežega prišlo iz tiskarn. V imenu ZTT je prisotne pozdravil urednik knjižnih izdaj Mar ko Kravos, ki je poudaril vlogo in pomen založništva med Slovenci v Italiji i.* Avstriji. Bera knjig ZTT in Drave je danes tehtna, bodisi po številu, kot po kakovosti. Važno je tu poudariti tudi plodno sodelovanje med obema založništvoma. Potem je Kravos predstavil posamezne knjige, ki so pravkar izšle, in sicer pesniško zbirko Alenke Rebule Tute Mavrični ščit, zbirko e-pigramov Miroslava Košute Robidnice in maline in zbirko krajše proze Ivanke Hergold Pojoči oreh. Urednik založbe Drava Lojze Wie-ser je s svoje strani predstavil dve zanimivi knjižni novosti, in sicer Drabosnjakov Pasijon in prvenec mlade koroške pesnice Maje Haderlap Žalik pesmi. Drabosnjakov Pasijon je vsekakor dragocen, saj gre za dramo, ki je nastala v Linhartovem času, objavljena verzija pa je po spominskem zapisu Marije Kokot. Dušan Drolc, ki urejuje zbirko E-sejev, je predstavil dve brez dvoma svojstveni knjigi esejev, in sicer knjigo Vekoslam Grmiča Humanizem -problem našega časa in knjigo esejev Pavla Merkuja Poslušam. Kot zaključek je Kravos predstavil še spominsko knjigo Dorčeta Sardoča Tigrova sled, ki obravnava ilegalno delo primorskih Slovencev v medvojnem obdobju. V večernih urah so na uspešnem literarnem večeru, ki je bil prav tako v Cankarjevem domu nastopili avtorji, ki so v zadnjih dveh letih izdali knjigo pri obeh založbah. Nastopili so Florjan Lipuš, Andrej Kokot, Maja Haderlap, Ace Mermolja, Alenka Rebula Tuta, Ivanka Hergold in Pavle Merku. (am) Privabiti čimveč mladih Benečanov lvidern,,,cr° v življenju Slovencev v 'etih ff, . Pokrajini so se v zadnjih !,ejai °ono spremenile, je uvodoma ^ritori-,7*1' Viljem černo, predsednik lUrri0 Ine8a odbora Slovenske kul->k° Dni,g0?.P°darske zveze za videm-tfUrn vri*Pn°. ki smo ga pred ob-^erio f>0,ro.IT1 SKGZ povprašali za delnP .neSa stanja v Benečiji Priji Vanja slovenskih organizacij. Prodov^ ^ namreč do velikega na-t°čjij1 nja Slovencev na vseh pod-^I°šno'le nadaljeval černo. Vse bolj ^Oven, ‘Se Postavlja zahteva, da se Sotovi pinuV yidemski pokrajini za-t°rej nf , a'na zakonska zaščita in f>a U-^ost vsesplošnega razvoja tfsba Drf11? teritoriju, pri čemer je JPokratjA^.T^iti tudi uveljavitev de-p kih rir krajovnih uprav v Ne-doljni oobnah, v Reziji in Terski j®kt jL;Slovencev. da postanejo sub-4sodo’ se odraža v sa->? terit,/V-aniu slovenskih organizacij *ki dei: Nespametna naložbena poM^V’ati radi katere niso izkoriščeni Jfia-naravni energetski potenciali o $e vi, se zdaj maščuje. Kljub ternllT!'pot' vedno ni izdelan natančen nar,„To{e° voja elektrogospodarstva. Dolga \t program je sicer narejen, ni F f nadelan operativni plan. Izdelat’ Snega plana zavlačujejo dolflu* razprave o tem, kako naj bo /j dobno. Lahko bi zaključili- sLric6e jo (in stratege) imamo, eie zd. energije pa je premalo. Prema ijoh radi tega, ker moramo P°P' e M stare napake. Toda, vsiljujejo 0^e)° di nove. Vodilni energetiki PU ... fla-priznati niti starih niti neb0 pok, pač pa venomer gledalo in govorijo o dežj“ ŽE pETBOVČlC I Pred jutrišnjimi upravnimi volitvami v deželi Tridentinski-Južni Tirolski Silvius Magnago zaskrbljen za volilne izide SVP žolčno napadajo tako z desne kot z leve Vseeno pa bo Jumotirolska ljudska stranka skoraj gotovo ohranila absolutno večino SANDOR TENCE Vorii' lTVlus MaSnag°. 68 letni pravnik, ki že 27 let zelo uspešno sedu'UŽnotirolsk.° budsko stranko (SVP), celih 23 let pa pred- mi Je..avtor!ornni bocenski pokrajini, je pred jutrišnjimi upravni- ljen °‘llvami v deželi Tridentinski - Južni Tirolski precej zaskrb-Ve k ?ePrav vse napovedi in tudi takozvane predvolilne raziska- večiri J°' da SVP tudi letos ohranila v tej pokrajini absolutno zdru'° ®^asov’ bila južnotirolska «Sammelpartei» (nemška tudi Z0Val-na stranka) v zadnjih mesecih tarča zelo ostrih napadov strar.'ZnatraJ same nemške skupnosti, tako z desne kot z leve pom *• f rvič v povojnem času se bo morala SVP soočati in torej r0(j erit* Se s tremi izključno nemškimi strankami ter z eno na ške ° J116*300 listo, ki uživa precejšnjo podporo tudi s strani nem-e |madine. r'aln^^*:> 86 let°s predstavlja volivcem kot tipično nacio- sl5u a ln. medrazredna stranka, ki življenjske interese nemške ki Pknost!. Postavlja vedno in povsod na prvo mesto. V tej stran-v<’ 1 uživa podporo približno osemdeset odstotkov nemško go* nje e Posebnosti, ampak na stanovske ali zemljepisne intere-kon revladujoča struja, ki jo vodi sam Magnago, je katoliško in S°snfi!iVa^Vn0 usmerjena, s koreninami in močnimi političnimi in V zV~arskimi vezmi ha Bavarskem, zlasti med Straussovo CS1J. deu ,ajlb lotih pa si v SVP uLira pot tudi nekaka sindikalno -svJ, ska struja, ki jo vodi sam dosedanji predsednik deželnega Uživ^ jidentinske - Južne Tirolske Aichmiiller. Ta skupina ki na a°kajšnjo podporo nemške socialdemokratske stranke (SPD), f0rJ Pokazala nikoli prevelikih simpatij do Magnaga, čeprav je Vsehana yedno podpirala prizadevanja za celovito uresničitev kfajin » t ? «Paketa». SVP upravlja v bistvu poleg bocenske po-^kem ° tud‘ vse občine v narodnostno mešanem ali izključno nem-jujno|°z<'rn*iU’ ponekod ali v sodelovanju z nekaterimi manjšimi pa tu Vr°l'skimi strankami ponekod (npr. v Bocnu in v Moranu) k0 t Y zavezništvu s Krščansko demokracijo, kot večinsko stran-najvpA0 ™enovanega italijanskega bloka. Magnagova stranka ima Por0 C Voliycev med kmeti, malimi trgovci in obrtniki, močno pod-Pa uživa tudi s strani Ladincev in kar zgleda na prvi pogled „a Deželni svet Tridentinske - Južne Tirolske sestavljajo 1^ Pologi posebnega statuta bocenski in tridentinski po-avt"*nski svet, kar pomeni, da so pokrajinski svetovalci tudi •^Učno deželni svetovalci. Deželna skupščina bo v novi adatni dobi štela 70 svetovalcev (35 za Trento in 35 za dobn i V 0,K‘b pokrajinah pa bo vsak volilni upravičenec ra'1 b' eno glasovnico. Posebni statut tudi določa, da mo-enk predsednika deželne vlade in skupščine izmenično Ce at zastopnik Trenta oziroma enkrat predstavnik bo-Ijj J*6 Pokrajine. Deželni vladi je v prejšnji zakonodajni do-Predsedoval Panchcri (KD), svetu pa Aichmiiller (SVP). Predsednik tridentinske pokrajine je bil Grigolli (KD), enske pa Magnago (SVP). neverjetno tudi s strani nekaj tisočih Italijanov, ki so se iz tega ali onega razloga vključili v nemško družbeno tkivo. Kot smo že uvodoma omenili se bo morala SVP letos prvi.! na upravnih volitvah soočati s precej borbeno in polemično «kon-kurenco» v nemškem taboru, ki je izraz določenih teženj ter idealnih napetosti, ki se v zadnjem času pojavljajo tudi znotraj zelo premočrtne južnotirolske stvarnosti. V prvi vrsti bi tu omenil «A1 temativno listo za drugo Južno Tirolsko*, levičarsko in ideološko precej heterogeno grupacijo, ki je nastala na temeljili propadle «Neue linke - nove levice*. To skupino, ki jo uvrstila v svojo kandidatno listo mlade Nemce, Italijane in Ladince, vodi mladi in dinamični Alexander Langer (bivši odgovorni urednik dnevnika «Lotta continua* in dosedanji pokrajinski svetovalec, izvoljen na listi nove levice), ki je znal ustvariti okrog sebe nekako ^.alternativno vzdušje* volilni in politični premoči SVP, proti prekatom, ki ločujejo tukajšnje narodnostne skupnosti, za uveljavitev soži tja in medsebojne strpnosti. Zastavonoša te liste, ki računa, da bo izvolila v pokrajinski svet enega ali mogoče tudi dva predstavnika, je poleg Langerja tudi svetovno znani alpinist Reinhold Messner, ki mu Magnano še danes vedno zelo zameri, da je na vrhu Evere-sta zasadil le svoj robec in ne južnotirolsko narodno zastavo. Na povsem nasprotnem ideološkem bregu pa se je letos pojavila skrajno nacionalistična ter v marsičem tudi neonacistična «Heimatbund» (domovinska liga). Ta lista se je javno opredelila za samoodločbo in torej za odcep od Italije, njeni voditelji (med katerimi je mnogo bivših južnotirolskih teroristov) odkrito obtožujejo SVP, da je popustljiva na celi črti in da sramotno prodaja južnotirolske interese Italijanom. Na jutrišnjih volitvah sodelujeta še dve manjši nemški stranki: desnosredinska PDU (neodvisneži) in pa južnotirolska socialistična stranka (SPS), ki so jo ustanovili nekateri «odpadniki* SVP sporazumno, kot šušljajo v Bocnu, z avstrijsko socialdemokratsko stranko bivšega kanclerja Kreyskega. Obe omenjeni stranki bi morali po predvidevanjih izvoliti v pokrajinski svet vsak po enega zastopnika, medtem ko predstavljajo pravo neznanko volilni rezultati «Heimatbunda». Tako imenovani italijanski blok pa se predstavlja s tradicionalnimi strankami in s skoraj izključno kandidati italijanske narodnosti, medtem ko ima le KPI na svoji listi tudi nekaj Nemcev. Branilec interesov italijanske skupnosti je tudi tokrat, poleg zelo šibkega MSI, v prvi vrsti KD, ki poleg vseh razlik in nesoglasij vseeno sodeluje z SVP pri vodenju dežele, pokrajine in nekaterih pomembnejših občin (bocenski župan jr npr. sedaj demokristjan) a le na podlagi «etnične sprave*, medtem ko ni bil med strankama nikoli podpisan noben politični sporazum. V tej optiki se bijeta tudi PSDI in PRI, ki tudi tukaj upa na velik porast glasov. Vprašanje zase pa predstavlja v bocenski pokrajini levica, ki je tukaj dosti bolj šibka, kot drugod po državi. Razlogov za to je gotovo več, KPI in PSI pa v glavnem plačujeta zamudo pri splošnem dojemanju narodnih in tudi družbenih specifik, ki označujejo ta predel. KPI se je res v zadnjih letih nekoliko več odprla do nemške stvarnosti ter uvrstila med svoje politične cilje tudi polno uresničitev «paketa». PSI pa se predstavlja kot tipično italijanska stranka, ki vsekakor ne more računati na podporo južnotirolskih socialistov, ki so, kot smo videli, ustanovili svojo stranko. «Efekta Craxi» tukaj kot kaže ne bodo doživeli tudi zaradi tega, ker Južni Tirolci močno zamerijo ministrskemu predsedniku dejstva, da ni še sprejel v Rimu njihove uradne delegacije. IZIDI DEŽELNIH VOLITEV LETA 197S Bocenska pokrajina Tridentinska pokr. Skupno Stranka odst. svet. odst. svet. svet. KD 10,8 4 49,1 18 22 KPI 7,0 3 10,7 4 7 PSI 3,3 1 9,1 3 4 MSI 2.9 1 1,8 1 2 PSDI 2,3 1 3,0 1 2 PLI 1,1 — 1,8 1 1 PRI 1,1 — 3,5 1 1 SVP 61,3 21 21 PPTT 0,9 — 13,1 5 5 DP 0,4 — 1,9 1 1 NS-NL (1) 3,7 1 4,4 1 2 PSD ST (2) 2,2 1 ___ 1 PDU (3) 1,3 1 __ 1 SKUPNO 34 36 70 (1) Nuova sinis&ra - Neue Linke koalicija radikalcev in Bolta continua; (2) južnotiroiski socialdemokrati; (3) Stranka neodvisnih Nemcev Kriza Krščanske demokracije v Trentu in v okolici Na tridentinskem političnem prizorišču niso prisotne tiste narodnostne ali družbene specifike, ki tako globoko označujejo življenje v bocenski pokrajini. V Trentu in zlasti v njegovi gorati okolici je od vedno na volitvah prevladovala Krščanska demokracija, ki je imela do pred leti na pokrajinski ravni vedno absolutno število glasov in kar štiri svoje predstavnike v rimskem parlamentu. Tudi v domovini De Gasperija in sedanjega predsednika KD Piccolija pa katoliška stranka v zadnjih časih kaže vidne krizne znake, ki so prišli do izraza zlasti na zadnjih parlamentarnih volitvah. Mnogi demokristjani so se tako opredelili za avtonomiste Tridentinsko tirolske ljudske stranke (PPTT), ki jo je ustanovil Enrico Pruner v sklopu lokalističnega protesta zoper Rim in zoper rimsko vlado. Pruner je užival podporo bavarskih demokristjanov (CSU) in delno tudi Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki se je zbala prevelike konkurence KD na deželni ravni. Letos pa se je PPTT razklala v dve frakciji: prvo, ki se sklicuje na tradicionalne vrednote avtonomističnega gibanja vodi sam Pruner, «odpadnikh>, ki gledajo nekoliko bolj moderno na pojem avtonomije, pa se zbirajo okrog senatorja Fontanarija. Obe struji sodelujeta na jutrišnjih volitvah, prva pod tradicionalnim simbolom planike, druga pa pod uzposojenim» simbolom SVP. Absolutno novost na letošnjih volitvah pa predstavljajo pacifisti, ki jih vodi eden od ustanoviteljev skrajnolevičarskega gibanja «,Lotta continua» in bivši radikalni poslanec Marco Boato. (st) ^ Reeeio Calabrii kraljuje Mafija L°kraiin 'sta*no v krizi, prav tako ■ upravlja komisar, jh sori i° ub prireja v torek, 22. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu srečanje na temo «Slovenci in Jugoslovani)), ki ga bo vodil predsednik Sveta za slovenščino pri RK SZDL Slovenije Savin Jogan. V Trstu nad 30 zaposlenih brez dela? Stečaj podjetja Gondrand Gospodarska kriza v tem času ne prizanese niti špediterstvu. V Trstu je včeraj med špediterji odjeknila vest o stečaju špediterskega in prevoznega podjetja Gondrand. Stečaj je dan prej v Milanu odredilo tamkajšnje sodišče, potem ko podjetje ni našlo nobene poti, da bi se izmotalo iz nevzdržnega položaja, v katerega je zdrknilo v zadnjih letih poslovanja. Stečaj bo prizadel približno 2 tisoč uslužbencev, ki so delovali v sklopu podjetja Gondrand po vsej Italiji. Od teh jih je bilo več kot 30 zaposlenih v tržaški poslovalnici milanskega podjetja. Tem sedaj resno grozi odpust z dela. Po vesteh, ki so jih posredovali sindikalni predstavniki, kaže da je prišlo do stečaja zaradi «luknje» približno stotih milijard lir v poslovanju podjetja. K temu naj bi odločilno «pri pomogle» bančne obresti (približno 40 milijard lir), katerim podjetje ni bilo več kos. Julija meseca je vodstvo Gondranda sicer poskusilo dobiti partnerja, oziroma kupca, da bi izravnalo negativno bilanco, vsi poskusi pa so bili zaman. Tržaška poslovalnica Gondranda se je ukvarjala predvsem z izvozom in uvozom po morju, imelo je svoj tranzitni servis na Fernetičih. Delovanje tržaške poslovalnice je bilo po mnenju izvedencev zdravo. Do aprila je poslovalnica zaposlovala približno 50 ljudi. Zatem so številni kar sami od- povedali službo in si poiskali drug®' varnejšo zaposlitev. Ta «beg» vod' stvenega osebja in najbolj pripravlF nih uslužbencev je bil značilen tudi za druge italijanske poslovalnice in samo centralo v Milanu. V zadnjih mesecih je osebje Gondranda večkrat stavkalo, konec oktobra pa je bilo približno 30 zaposleni vpisanih v dopolnilno blagajno, tak da je ta mesec vodilo delo v tržask poslovalnici le nekaj uslužbencev. Sklep o stečaju podjetja je že sedaj hudo prizadel zaposlene. S stečaje1^ je bila avtomatično ukinjena dop®1' nilna blagajna; tako je ostalo 30 U**' di kar čez noč brez dohodkov. Se*,, v prihodnjih dneh, ko bodo jasnejs sedanji obrisi operacije milanske«, sodstva, bo mogoče izvedeti kaj ve o usodi tržaških uslužbencev Gon dranda. Tajnik KD De Mita obišče našo deželo Na povabilo deželnega vodstva K ščanske demokracije bo v petek, novembra obiskal Furlanijo-Julijs* krajino vsedržavni tajnik te stran _ Ciriaco De Mita. Med svojim obisk® se bo De Mita srečal ne samo s 1 kajšnjimi voditelji KD, ampak tu s predstavniki krajevnih uprav 1 družbenih dejavnikov. Včeraj cel dan gorelo od Trebenskega vrha do Ferlugov Suša in burja «ugodni» za požare Velik požar je v noči med četrtkom in petkom zajel področje Trebenske-ga vrha in se začel pod sunki burje širiti proti Ferlugom. Openski gasil ci, ki so jim priskočili na pomoč ko legi s tržaške centrale in Starega pristanišča, so imeli včeraj polne roke dela, da so ukrotili požar. Pri tem so se poslužili številnih cistern, ekipe gasilcev so se izmenjavale pri delu, kljub temu pa se ogenj tudi zaradi močnega vetra ni dal ugnati. V zadnjih dneh smo zabeležili na kraški planoti večje število požarov. V preteklih dneh je gorelo pod Kon tovelom, nad Barkovljami, na Trste niku. Ogenj se je zlahka razplamtel zaradi izredne suše in zajel suhljad, dračje in grmičevje ter se lotil tudi drevesnih debel. Gasilci ne izključujejo možnosti, da gre v podobnih pri merih za namerno podtikanje ognja, obenem pa opozarjajo predvsem nedeljske izletnike naj ne netijo ognja na Krasu in naj ne mečejo cigaretnih ogorkov med izleti na travnata tla. Isto opozorilo velja tudi za avtomobiliste. Kot rečeno imajo ognjeni zublji med suhim listjem in grmičevjem prosto pot. Pri tem gre opozoriti, da v na ših krajih že dolga leta nismo žabe težili v novembru tolikšne suše kot letos. Po analizah vremenoslovcev je nam reč v naših krajih november drugi najbolj deževen mesec v letu in le malo zaostaja za oktobrom, ki je s padavinami najbolj obilen. Letos novembra pa sploh še ni deževalo. Zadnji dežek se je ulil na naše kraje 30. oktobra in še ta je bil dokaj skromen. Tedaj je padlo le 3 milimetre dežja. Pred tem je zadnjič deževalo 17. oktobra. V več kot enem mesecu, ki navsezadnje «slovi» za enega najbolj deževnih, praktično ni deževa !o. Tudi zaradi tega se je tačas občutno povečalo število požarov pri nas. «Razveseljiva» vest za suplente V roku bodo prejeli novembrsko plačo, kaj pa bo z decembrsko?..* Letni in začasni suplenti bodo redno prejeli novembrsko plačo. Nadvse «razveseljivo» novico je posredovalo včeraj ministrstvo za šolstvo sindikalnim predstavnikom šolnikom; zagotovilo jim je, da bodo vsi uradi zaklad nega ministrstva pravočasno poskrbe li za izplačilo novembrske plače. ((Razveseljiva* vest pa ima, vsaj doslej, tudi svojo senčno plat: pokra jinska zakladna ravnateljstva, uradi splošnega knjigovodstva in šolska skr bništva niso izdali nobenih zagotovil glede decembrskih plač suplentov. Vse kaže torej, da se bo vprašanje plač suplentov ponovno spet zastavilo decembra. Šolski sindikati so že pred meseci opozorili na ta pereč problem. V začetku novembra jim je ministr stvo za šolstvo odgovorilo, da so pri zakladnem ministrstvu končno «našli» 100 milijard lir, s katerimi naj bi krili plače suplentov. Šolski sindikati so dokaj previdno odgovorili na tako zagotovilo. Po nji hovem mnenju bi potrebovali za plače suplentov do konca leta (novem ber, december in trinajsta plača) vsaj še enkrat večjo vsoto (200 mili jard lir), ki pa je zakladno ministrstvo, zaradi krčenja javnih izdatkov za šolstvo, «ne bi premoglo*. Od tu tudi njihovi pomisleki do ((razveseljive* vesti o (v roku izplačani) novembrski plači suplentom. Za izpla čilo novembrske plače naj bi porabili večino od razpoložljivih 100 milijard lir, decembrska in trinajsta plača pa naj bi ostali «nekriti». Dejstvo, da po krajinska zakladna ravnateljstva, u radi splošnega knjigovodstva in šolska skrbništva niso dala nobenih zagotovil o izplačilu teh plač, naj bi po njihovem le potrjevalo tako domnevo. Zamude v izplačevanju mezd šolnikov ni za italijansko šolstvo nobena novost. Naj pri tem spomnimo le na «križev pot* suplentov, ki so v začetku letošnjega leta dolgo časa čakali predno so dobili plačo za delo, ki so ga bili redno opravili več mesecev prej. Poleg tega so imeli suplenti, ki jih imenujejo ravnatelji, preglavice s plačo v poletnih mesecih. Tudi stalni šolniki niso bili izvzeti iz boja za plače. Šele pol leta po podpisu nove delovne pogodbe so prejeli predvidene poviške in zaostale prejemke. Še v vsakem od teh vprašanj se je ministrstvo skrivalo za «običajnimi birokratskimi zaple i». Da bi bilo «enkrat za vselej* kor.ee podobnih birokratskih zapletov je m nister za šolstvo sen. Franca Falcuc-ci odredila vsem šolskim skrbništvom naj podrobno analizirajo obdobje od 10. septembra do 31. decembra glede suplenc na posameznih šolah. Na podlagi rezultatov te analize bodo opravili bodoče proračune za izplačevanje suplentov. Ministrstvo bo tako izvedelo, kolikšno vsoto potrebuje za kri tje plač suplentov, na ta način pa naj bi, seveda upoštevajoč vse tehnične aspekte vprašanja, poskrbelo za pravočasno plačevanje te kategorije šolnikov. Zasedanje odbora «sklada za Trst» 30 milijard lir prispevka od rims vlade, ki jih nato porazdeli ra&fj* ustanovam ih gospodarskim sektorj ^ tržaškega gospodarstva. Predse®" «sklada za Trst* socialist Gianfr® * Carbone je že napovedal, da b° , današnji seji, ki se je bodo kot nopravni člani odbora udeležili * prefekt Marrosu, predsednik PoK,0 rine Clarici in župan Richetti, » vor tudi o učinkovitejši vlogi te u nove v sklopu krajevne družbeno^ fitične stvarnosti. Župan Richetti sprejel Petrucca Tržaški župan Richetti je sprejel predsednika tržaške del®®«, je Italijansko - jugoslovanske o*®, ne trgovinske zbornice Giulia Petr^, ca, ki ga je seznanil s progra skorajšnjega letnega zasedanja .. šanih zbornic. Kot je znano, bo danje prvič v našem mestu, in s ^ 24. in 25. t m., udeležila pa se f?a ^ sta ministra za zunanjo trgovin beh držav, Bojanič in Capria. . ce b° • Zahodnokraški rajonski svet s ^ sestal v ponedeljek, 21. novembra-jg -n n7;, vrs' 18.30 na Proseku. Na dnevnem 0 ima sporočila predsednika in zadev upravnega značaja. Danes dopoldne se bo na tržaški prefekturi sestal upravni svet «sklada za Trst*, ki je bil, kot znano izvoljen na eni izmed zadnjih zasedanj deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na dnevnem redu ima proračunsko poročilo za leto 1984, ki ga bo prebral tajnik Vigini (KD). Kot znano dobiva omenjeni sklad vsako leto približno POJASNILO ,, Svetovalska skupina Slovenske- ^ nosti iz Doline nas je opozoril®' ^g. se ni udeležila onega dela ^^talinskega občinskega sveta, n® Vi' rem je bil govor o umrlem sel}„\giv daliju in da se zato tudi ni uCl spola enominutnega molka v njeg°v min. Poziv Enotnega odbora za mir in razorožitev Za utrjevanje kulture sožitja Ali Trsta lahko odigra aktivno vlogo pri ustvarjanju avtentične kulture miru? Pravzaprav si to vprašanje zastavljamo v Trstu od vedno. Njegova zemljepisna lega ga uvršča med nemirna mesta, izpostavljena stalnim trenjem, ki so prav zaradi tega bolj kot druga potrebna sožitja in miru, da se lahko družbeno, gospodarsko in kulturno uspešneje in skladne je razvijajo. Žal smo še daleč od tega, da bi lahko mirno rekli, da so se v tem mestu ob meji, ki ga označuje naglo staranje in vse stransko propadanje, izoblikovali pogoji za stvarno utrjevanje in širjenje kulture sožitja in miru. Sedaj, ko se zaradi naraščajoče mednarodne nape tosti, zaradi blazne oboroževalne tekme med dvema su persilama, zaradi vse številnejših konfliktnih žarišč v svetu, utirajo pot tudi številnejše pacifistične pobude, se je tudi Trst spet vključil z večjo vnemo v ta splošen tok zaskrbljenosti nad usodo sveta in razmišljanja o pravi vrednosti miru in sožitja med ljudmi. Zanimivo je, da se ob tem razmišljanju marsikdo naveže na specifiko mesta Trsta, ki nam nudi razlog več, da se zavzamemo za to neprecenljivo vrednoto, ki ji pravimo mir. Toda, ali se stopnja občutljivosti za utrjevanje kul ture miru in sožitja v Trstu, kakor drugod v državi in v svetu, res zadovoljivo dviga? Pravih dokazov za pri trdilen odgovor še nimamo, po občutkih sodeč pa ni razlogov za poseben optimizem. Nekatere politične sile in družbene organizacije so' se sicer premaknile, a so še vedno manjšina. Včeraj smo poročali, da je komunistična skupina v deželnem svetu predložila zakonski predlog, po katerem naj bi dežela zakonsko uveljavljala politiko miru. Pobuda je vsekakor zanimiva in spodbudna. Drugi živahen znak prihaja s strani Enotnega odbora za mir in razorožitev, ki je sprožil širšo akcijo na področju razvoja te tako imenovane kulture miru. Glavna značilnost tega odbora naj bi bila ravno enotnost. To pomeni, da so vrata odprta vsem, ki bi radi brez ideoloških in kakršnih koli drugih predsodkov prispevali svoj delež k širjenju ideje miru in sožitja. K odboru in njegovim pobudam lahko pristopijo organizacije in posamezniki. Skratka, odbor se zavzema za čim bolj množičen pristop, ker se bodo lahko le na ta način uveljavile pobude soočenja, informiranja in političnega pritiska. Enotni odbor za mir in razorožitev, ki izhaja v svojih pozivih tudi iz specifičnih razmer našega mesta, kjer napori za varnost in mir ne morejo mimo utrjevanja sožitja med slovensko in italijansko narodnostno skup nostjo, vabi vse občane in organizacije, da pristopijo k odboru. Vsi, ki nameravajo pristopiti, naj se javijo še danes in jutri na tajništvu odbora, ki ima svoji sedež pri pokrajinskem združenju ACLI v VI. sv Franči ška 4. Važno obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza opozarja vse vinogradnike, ki imajo več kot 1.000 kv. metrov vinograda in mislijo prodajati vino, da morajo prijaviti pridelek vina v letošnjem letu najkasneje do 29. t.m. Prijave vina sprejemajo za vsako občino pristojni občinski uradi in sicer: — zgoniška občina vsak dan od 9. do 11. ure; — repentabrska občina vsak dan od 9. do 11. ure; — miljska občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 16 v tretjem nadstropju) ; — devinsko - nabrežinska občina vsak dan od 9. do 11. ure; — tržaška občina vsak dan od 9. do 11. ure (soba 273 v tretjem nadstropju na Trgu Granatieri 2 ter v občinskih izpostavah na Opčinah, Proseku in v Križu). Dolinska občina bo v sodelovanju s Kmečko zvezo izpolnjevala prijave vina tudi v občinskih hišah po naslednjem sporedu: — Dolina: v ponedeljek, 21., od 17.30 Vido 19. ure na sedežu društv® Vodnik; .^30 — Ricmanje: v torek, 22., ®d do 19. ure v srenjski hiši; ^ — Prebeneg: v četrtek, 24., ®d do 19. uri v srenjski hišL .^30 — Mačkolje: v petek, 25.. °d do 19. ure v srenjski hiši- fl. Za vpisovanje oziroma 7a,jnj b® vor o razporedu osmič v . va-prirejen sestanek na katereg® .. se-bljeni vsi zainteresirani osmič® J stanek bo: ^ \f. —- v Dolini v ponedeljek, ^l-' jnik uri na sedežu društva V. v ^jjiO Za devinsko - nabrežinsko 0 gjl)l-bo Kmečka zveza organizira* vjn® bo, ki bo izpolnjevala priJaY 0-, po vaseh z naslednjim sporeo od — v Medji vasi v ponedeljek. ,oVjč; 18. do 19. ure v gostilni K® 3O — v Mavhinjah v torek, 22-> a. [Jši-do 19. ure v bivši občins® Vsi zainteresirani morajo fi-s seboj davčno številko (c°° scale). Napori CGIL za boljšo organizacijo ki mora ustrezati sedanjim potrebam Odlična uprizoritev Puccinijeve opere «Dekle z Divjega zapada» Z obširno debato, v katero je pose-l ° P^ko dvajset delegatov in repli-Pokrajinskega tajnika Roberta „ se je sinoči v gledališču Fran-j "rešeren v Boljuncu zaključila. Cp Področna organizacijska kon-■"enca sindikalne organizacije CG n 'Prirejena je bila ravno v tre-tud'U’ x ne samo CGIL ampak * enotna sindikalna zveza morata °cati z vrsto važnih problemov ne v*2? na krajevni, ampak tudi na sedrzavnj ravni. jj. r8anizacijska konferenca CGIL je m rala predvsem pokazati, kakšna n iir® biti vloga organizacije v seda-J dražbi spričo hudih gospodarskih de' -ov- ® vseb ieh vprašanjih so jih'e^at* obširno razpravljali, v svo-nio Pa so predvsem razčle- J Va*i številna vprašanja organizacij-3>.a značaja, da bi CGIL res iz-ra-, Cva'a sv<>jo nalogo. V ospredju praye je bilo tudi vprašanje odno-lav’ ki bi morali potekati med de-gaifem’- ^e^°Sai°m in vodstvom or-sk) 1Zac‘je Pri sprejemanju raznih 5a,ep0v tako na krajevni kot vsedr-avn> ravni. S tem je tudi povezano vprašanje notranje demokracije, pri čemer so se delegati v včerajšnji razpravi obširno zaustavljali. Sicer pa je bil v debati zelo občuten problem miru; kot je že poudaril tajnik Treu v svojem uvodnem poročilu, je CGIL sprejela malo pobud v korist miru; to vrzel, je ugotavljal, je zato treba zapolniti in se mobilizirati za čim večji uspeh vsedržavnega dneva miru, ki ga je vsedržavni svet CGIL oklical za soboto, 10. decembra. Če naj se sedaj še na kratko povrnemo k tajnikovemu poročilu moramo dodati, da je Treu odločno poudaril, da dogodki, kakor so na primer vojaška invazija Grenade in množični pokoli Arafatovih Palestincev, ne morejo mimo, ne da bi CGIL zavzela svoje jasno in odločno stališče. Precej je bil govor tudi o vprašanju slovenske komponente v sindikatu, ki jo je v uvodnem poročilu razčlenila Ivana Placer. Teh vprašanj so se v svojih posegih dotaknili številni delegati italijanske narodnosti, žal pa je treba zabeležiti, da je v razpravo poseglo le malo slovenskih delegatov. Ivana Placer je v svojem poročilu načela precej vprašanj, na katera bo morala odgovoriti ta pod ročna organizacijska konferenca CG IL. Predvsem je podčrtala, da je treba začeti novo politično delo s slovenskimi delavci na terenu; pri tem je tudi nakazala nujo, da je treba izbrati človeka, ki bi se polno-časno ubadal s to stvarnostjo, sicer bi vsak trud ostal brez rezultatov. Organizacijska konferenca CGIL, ki se je včeraj nadaljevala pozno popoldne, se bo morala izreči tudi o tem vprašanju; zaključki obširne diskusije na osnovi poročil pa bodo zaobjeti v dokumentu, ki so ga sinoči še pripravljali. Naj k temu še dodamo, da je v razpravi spregovoril tudi predstavnik sindikalne organizacije CBL Tersar, medtem ko se predstavniki UIL na tej konferenci sploh niso prikazali. • Združenje obrtnikov v Trstu je obnovilo svoje vodstvene kadre. Za predsednika je bil izvoljen Giorgio Ret, za podpredsednika pa Gianni Ferrante. Puccinijeva opera «.Dekle z Divjega zapadav (La fanciulla del West), u-stvarjena v petdesetih letih njegovega življenja, je po šestih in sedmih letih spet prišla na deske tržaškega gledališča Verdi. V spominu sta nam še obe prejšnji, ona iz leta 1976 s Carlom Cossutto v vlogi Dicka Johnsona, in ona iz leta 1977 z Radmilo Bakočevič v vlogi Minnie. Tokratna uprizoritev prekaša obe prejšnji, morda niti ne toliko zaradi drugačne zasedbe solističnih vlog, čeprav tudi zaradi njih, kot predvsem zaradi izredno plastičnega muziciranja orkestra pod vodstvom dirigenta Daniela Orena. Gre namreč za to, da sloni glasbena teža te Puccinijeve opere v pretežni meri prav na orkestralni muziki in sorazmerno manj na vokalni, torej malodane v obratnem sorazmerju kot pri ostalih njegovih operah, zlasti pa pri «La Boheme-» in «Madama Butterfly», ki sta nastali neposredno pred njo. Orkestralna muzika pri «Dekletu z Divjega zapada» je vseskozi opisna v smislu ambienta in v smislu odrskega doga jan ja, ustvarja razpoloženjsko sliko Srečanje župana Richettija s predsedniki rajonskih svetov jon ,aosj med občinsko upravo in ra-z0sveti so bili v središču po-chett?' srečanja med županom Ri-svet Jein 'n predsednik rajlonskih V' Na srečanju sta prišla do iz-nie z*asti dva prob ema: pomanjka-siab?Se^a v občinskih izpostavah ter t(>r ,p°vezava med rajonskimi sveti krezb ■*Sk° upravo, ki je večkrat cije rizna za probleme decentraliza- upravnega življenja. V svojem skušal°rU žuPan zagotovil, da bo k.l.iiv t- uprava odpraviti obe pomanj naj . • Predsednike pa je pozval, praVoe naPrej tvorno sodelujejo z u- ^enatorka Gerbčeva 0 krizi Italcantierija b®c (>|tlUn*sitičr»a. senatorka Jelka Ger-ka * Vferai naslovila na predsedni-žavj,g c Craxija, na ministra za dr-stra ^s°udeležbe Darido ter na mini-brž„j a. trgovinsko mornarico Carto 'feoost’ V katerih izraža zaskrbita, ‘aad usodo delavcev obratov daljg ntleri v Trstu in v Tržiču. Na-šen Parlamentarka zahteva takoj-'adiM vlade za rešitev krize v P^Gniškem sektorju. v v (*etrtek podelitev Zlatega sv. Justa» bi 24. novembra, bodo. v sej- ta sia ratl’ tržaškega občinskega sve-(0 ga -Pustno podelili «zlati sv. Just», ko ]g. aruženje tržaških kronistov vsa-Ijeriim narnenja zaslužnim in uveljav 81edn Osebnostim, doma iz Trsta. U-•>i rn-,naSrado bo 'etos prejel zna ^lavn kreator Ottavio Missoni. Pole„ umnega podeljevanja se bodo dih a Predstavnikov oblasti in krajev-v^Prav udeležili tudi člani vodstva kporus.avnega združenja italijanskih Vt^tv(>V' Delegacija omenjenega Pier* a' ki jo bo vodil predsednik s »sr^Jsi se bo v Trstu srečala kiso^ujinn kronisti, v Vidmu pa bo Ue>;eg °yaa prvi seji novoustanov-stov. ' ^druženja furlanskih kroni- aagraj^ek pa bodo tržaški kronisti iraške S Pusebnim odličjem tudi pergoiga časnikarja Massima Della 'Javil a’ ki se je s svojim delom uve-Uaf0cinia vsedržavni in tudi na med 7l i , . r^-na rergtia, ki je Pri (in ot\ bil dolga leta zaposlen SP°rt» ^Vtl'ku «La gazzetta dello danes pa je tajnik mednarod druženja športnih novinarjev. Piknik v Kri s tvojo ženo» rizu in Nabrežini dreuj Alberta Sirka v Križu bo piknik 20.30 na sporedu komedija (*rejQ . s vtvojo ženo» v režiji An-'?ahi j*na. Delo izvajata režiser JJunje . žena Marija. Gosto- te 0(j 'r.eia K D Vesna. Jutri popol ^dija 17 ■ uri pa bo omenjena ko TQbj v ^JJrogramu v Grudnovi dvo- t ’zda'iftr?*Vo 711 zunanjo trgovino t ,nazari okrožn>co št. 39/83, v kateri pet jn 'a Pustopek za uvoz vzrejnih ‘aVn0 inrt1.r?],jene govedine za prede-PusehrUStr'-i° *z držav nečlanic EGS 10 ugodnih pogojih. Količina govejega mesa in število telet, ki ju navaja okrožnica, veljata za letošnje trimesečje oktober - december. Nadrobnejša pojasnila prejmejo interesenti v uradu za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu. Prazniki KPI KPI ima danes na sporedu dva praznika včlanjevanja: ob 17. uri na sedežu sekcije za Greto v Ul. Baseg gio 73 (govoril bo član pokrajinskega vodstva Fausto Monfalcon) in ob 16. uri v Ul. Carli 8 na pobudo sekcij D. Cuffaro in ATSM (prisoten bo pokrajinski tajnik Ugo Poli). Ukradeni predmeti iz Barkovelj do Kopra Koprska milica je v preteklih dneh izsledila jugoslovanskega državljana, pri katerem so miličniki našli več dragocenih predmetov. Moški je priznal, da jih je ukradel 20. septembra letos v nekem stanovanju v Barkov ljah. V stanovanje se je bil pritihotapil potem ko je razbil šipo na enem od oken. Koprski preiskovalci so poslali tržaški kvesturi album s fotografijami ukradenih predmetov (ogrlice, zapestnice, uhani, kolajne, ura in drugo). Lastniki dragocenosti naj se zglasijo na tržaški kvesturi, kjer jim bodo posredovali nadaljnje informacije. Pristanišče ima 86 milijard dolgov Tržaško pristanišče ima v tem trenutku nad 86 milijard dolgov. Tako je včeraj sporočil članom deželne svetovalske komisije za prevoze predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti, ki je tudi dejal, da je treba zaskrbljujoč finančni položaj pristanišča v prvi vrsti naprtiti neelastično-sti tarif za posamezne pristaniške usluge. Dohodki tarif, je še poudaril Zanetti, lahko pokrivajo le približno sedemdeset odstotkov stroškov za osebje. Kljub hudi finančni krizi pa je predsednik pristaniške ustanove optimist kar zadeva prihodnost tržaške luke, ki bi morala po predvidevanjih čez tri leta izravnati svoj proračun. Kako je z javno razsvetljavo? Z javno razsvetljavo v tržaški občini je prav gotovo marsikdo nezadovoljen. Kako pa odgovarja tržaška občinska uprava na negodovanja, ki se odražajo tudi preko pripomb in predlogov, ki jih posredujejo posamezni rajonski sveti? V tiskovnem poročilu, ki nam ga je uprava včeraj posredovala, je rečeno, da sega splošen načrt za okrepitev javne razsvetljave daleč nazaj, da pa zahteva velike finančne izdatke, zaradi česar mora občina najeti znatna posojila. Zato lahko uresničuje načrt postopoma. Prva faza del se je začela leta 1981 in zanjo so nakazali poldrugo milijardo lir. S tem denarjem so uredili ali pa urejujejo razsvetljavo v Rojanu, na Kolonji in pri Školjetu, pri Sv. Ivanu, na Pončani, v Skednju, pri Sv. Andreju, v mestnem parku, na Trgu Perugino in na Kjadinu. V letu 1982 so odobrili nadaljnji dve milijardi za dodatno okrepitev razsvetljave v že omenjenih mestnih predelih ter v Gropadi. Predvidevajo, da bodo dela lahko izvedli v teku prihodnjega leta. V letošnjem letu pa so odobrili načrt tretje faze del, ki predvideva šest milijard lir izdatkov. Dela se bodo predvidoma pričela šele leta 1985, z njimi pa naj bi občina zagotovila boljšo razsvetljavo v že omenjenih predelih ter na področju Valmaure in Proseka. Srečanje ZSKD - kulturna društva Delegacija predsedstva Zveze slovenskih kulturnih društev se je v četrtek zvečer v Domu Alberta Sirka v Križu srečala s predstavniki kulturnih društev, ki delujejo na področju zahodnega Krasa, devinsko nabrežinske, zgo-niške in repentabrske občine. Zastopniki KD Vesna, Igo Gruden Devin Nabrežina, Kraški dom in Rdeča zvezda so orisali delegaciji ZSKD programe in težave, s katerimi se dnevno srečujejo pri vsakdanjem delu na kulturnem področju. Govor pa je bil tudi o skupnih pobudah med društvi in samo zvezo. Padec vespista: pridržana prognoza Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice se od včeraj zjutraj bori s smrtjo 17-lelni Dario Gavinel iz Ul. Romoii 15. Mladenič se je hudo ponesrečil v Ul. hlavia ob 3. zjutraj, ko je iz še nepojasnjenih razlogov padel z vespo v višini hišne številke 19. Pri padcu se je močno udaril v glavo; zdravniki domnevajo, da si je pri tem tudi prebil lobanjo. V bolnišnico so ga pripeljali z rešilcem Rdečega križa, ko je bil v komi četrte stopnje. Njegovo zdravstveno stanje je nadvse zaskrbljujoče. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo. Zlatnina zamikala stanovanjske miši Tatovi spretno izkoriščajo odsotnost lastnikov iz stanovanj. V četrtek so «vzeli na piko» stanovanje 41-letnega Renata Grigolata v Ul. Romagna 107, in sicer med 15.30 in 19.15, ko seveda Grigolata ni bilo doma. V stanovanje so se pritihotapili po terasi, potem ko so vlomili dvojna vrata, ki peljejo iz dnevne sobe na teraso. Sistematično so prebrskali tri sobe in dnevno sobo ter ob koncu stikanja odnesli številne zlate predmete (uro z zapestnico, zaponko, ogrlice, kolajne, prstane, uhane, zlat funt šterling in druge dragocenosti). Lastnik ni vedel povedati, kolikšna je vrednost ukradenih predmetov, vsekakor pa znaša več milijonov lir. Mladenič napadel in okradel žensko Mlad moški je v četrtek ponoči pred vhodom v njeno hišo v Ul. Bata-gelli 15 napadel priletno Ido Paternostro Giovannini. Presenetil jo je od zadaj, jo vrgel na tla in ji s silo vzel torbico, v kateri je imela denarnico s približno 50 tisoč lirami, osebne dokumente in ključe stanovanja. Ženska se je javila na karabinjerski postaji v Naselju sv. Sergija, da bi prijavila krajo, odgovorili pa so ji, naj se vrne drugega dne zjutraj. Z moževo pomočjo je prispela malo zatem v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in seznanili z dogodkom agente letečega oddelka tržaške kvesture. Leti so opravili nekaj izvidov v bližnjih ulicah, a zaenkrat brez uspeha. Žensko podrl na prehodu za pešce Na prehodu za pešce v Ul. Revoltella nedaleč od cerkve je včeraj popoldne autobianchi podrl 42-letno Bianco Allessio Zambon iz Ul. ^Pasteur 36, ki je takrat prečkala cesto. V hudi nesreči si je ženska prelomila mečnico in desno piščal, zaradi česar se bo morala zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice. Avtomobil je po Ul. Revoltella navkreber upravljal 42-letni Marino Kobek iz Ul. Marin 13. Ulovili tata ki je okradel trgovino II lavoratore Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prijavili sodišču zaradi tatvin v obtežilnih okoliščinah 33-let-nega Anselma Clozza iz Ul. Caprin 5. Moški je bil znan policiji že prej zaradi podobnih prekrškov. Že v začetku meseca so hoteli agenti preiska ti njegovo stanovanje, ker so sumili, da je sodeloval pri nekaterih tatvinah. Takrat ga niso našli, pač pa sa ga izsledili v sredo. Med pregledom avtomobila so odkrili vrsto predmetov (kramp, daljnogled, žepno svetilko in klešče), s katerimi si je moški najbrž pomagal pri svojih nečistih akcijah. Še posebej so pritegnile pozornost agentov klešče. To pa zato, ker so se spomnili na tatvino za 15 milijonov lir v veleblagovnici 11 lavoratore na Korzu Saba, med katero so si tati utrli pot v trgovino prav s kleščami. Tatvino so «neznanci» opravili 22. oktobra letos. Na domu Clozze so agenti dobili vrsto potrdil o številnih nakupih, ki jih je bil opravil Clozza (avto ford granada, metanska peč, predujem za nakup stanovanja v Ul. Caprin), večina od teh potrdil pa je nosila datum 23. oktobra (dan po tatvini) ali nekaj dni kasneje. Na podlagi teh indicov so Clozzo aretirali. Moški je med zaslišanjem priznal tatvino. Vso akcijo je koordiniral namestnik državnega tožilca dr. Coassin. na nek izrazito neposreden način. Nekateri raziskovalci Puccinijevega opernega opusa ugotavljajo celo, da je «Dekle» edina skladateljeva opera v stilu «naif» prav zato, ker je njena glasba krojena po njenih osebah, ki so v svojem globokem bistvu preproste, nekomplicirane v svojih čustvovanjih, pa naj že gre potem za množico rudarjev - iskalcev zlata, ali pa za šerifa, bandita Johnsona in samo Minnie. Puccinijeva muzika se prav iz tega razloga izmika kolikor se da lirično romantičnim izlivom, ker enostavno ne bi bili v sozvočju s psiho junakov, je pa zato vsa uglašena na nekoliko krepkejšo melodiko, še vedno spevno, tudi ko se prilagaja recitativom, vendar v izrazito scenski funkciji. Ima pa ta Puccinijeva edina «a meriška» opera, nekateri jo zaradi vsebine celo primerjajo klasičnim «westernom», (ta njena podobnost s tovrstnim žanrom prihaja do izraza tudi v glasbi), še drugo, za skladatelja izjemno značilnost. Zbor sestavljajo izključno moški in tudi v solističnih vlogah je Minnie (ob kratkem vložku indijanske žene Wowkle) edina ženska. Očitno je tu že v samem libretu poudarjena surovost ambienta v odnosu do ženske nežnosti in sposobnosti obvladanja prostora in ljudi. Navsezadnje je precej izjemen v tej operi tudi njen zaključek, saj se dejanje izteče srečno kot apoteoza ljubezni, kot moč odpuščanja v nasprotju s tragičnimi junakinjami iz drugih Puccinijevih oper. Kot rečeno je tokratna tržaška postavitev opere slonela na orkestru, iz katerega je dinamični dirigent Oren znal še enkrat s svojo vehementnostjo, ki pa ni nič manjša od izredne muzikaličnosti, iztisniti največ, kar je očitno mogoče. Pod njegovo tak tirko je muziciral z dognanim pred-našanjem najfinejših odtenkov parti ture, z redko izraznostjo in zvočno barvitostjo. V solističnih vlogah je glasovno izstopal tenorist Giuseppe Giaccmini s prodornim, kultiviranim in lepo oblikovanim tenorjem herojskega prizvoka, enako pastoznim v srednjih legah kot v višinah. Sopranistka Ma rilyn Zschau je bila zahtevni vlogi kos z velikim smislom za karakterizacijo lika Minnie, kajti prav gotovo predstavlja za vsako sopranistko, tudi najboljšo — in Marilgn Zschau sodi nedvomno med take — določeno težavnost uskladiti nežno bistvo njene narave z videzom ženske, ki živi v svetu «divjakom in ta svet obvladuje. Njena Minnie je bila v pev skem in igralskem oziru vseskozi prepričljiva kljub občasnim nihanjem v moči glasu. Šerifa Ranceja je pel baritonist Giampiero Mastromei z u streznim glasovnim podajanjem. V o-stalih vlogah so v lepi ubranosti na stopili še Manlio Rocchi, Carlo del Bosco, John van Zelst, Fernando Ja copucci, Angelo Nardinocchi, Ubaldo Carosi. Ermanno Lorenzi, Dario Ze rial, Emilio Curiel, Carlo Micalucci, Giovanni Savoiardo, Corinna Vozza, Vincenzo Sagona, Vito Susca in Ivan del Mando. Zbor, ki poje skoraj ves čas enoglasno ali v oktavi, je pod vodstvom Andrea Giorgija tudi tokrat odlično opravil svojo nalogo. Scena je bila tradicionalna, režija Carla Maestrija pa je poskrbela za v celoti lepo scensko postavitev s premišljenim obvladanjem množičnih prizorov in ustreznimi odrskimi efekti. Premiersko občinstvo je izvajalce, med njimi zlasti tenorista Giacomi-nija za arijo v zadnjem dejanju in dirigenta Orena nagradilo z aplavz i tudi pri odprti sceni, (jk) • Predsednik deželnega sveta Turel-lo bo v tem mesecu sprejel delegacijo gibanja «Demokratični Čile», ki skrbi za odnose med demokratičnimi vladami in notranjo politično opozicijo v tej južnoameriški državi. • Tržaška občina obvešča, da je treba prošnje za sežiganje dračja na zasebnih zemljiščih vložiti na pristojnih občinskih izpostavah od 28. t.m. dalje; slednje so namreč zadolžene za izstavljanje ustreznih dovoljenj. • Pevski zbor Alabarda proslavlja danes 10. obletnico delovanja. Jubilej bo proslavil s koncertom ob 20.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost. • V Avditoriju bo danes ob 20.30 koncert godalnega orkestra od Korošcev, ki ga vodi Liliano Coretti. Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje družini Pertot ob izgubi nekdanjega godbenika PAVLA Hira« 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK 19. novembra 198^ Gledališča CANKARJEV DOM - Ljubljana Srednja dvorana Jutri, 20. novembra, ob 20. uri: Fanny in Aleksander (švedsko-francosko-nem-ški filmi). Velika dvorana Danes, 19. novembra, ob 20. uri: Simfonični orkester bavarskega radia. Mala dvorana Danes, 19. novembra, ob 10. uri: Maria Clara Machado «Mali strah Bav Bav* -Lutkovna skupina Horjul. Razstave Do 21. novembra: VI. knjižni sejem. V sklopu sejma bodo tudi strokovna srečanja, predavanja in okrogle mize. Danes 19. novembra, ob 16. uri: Srečanje s slovenskimi pesniki. Jutri, 20. novembra, ob 18. uri (Okrogla dvorana): Svetlanina pesem (avtorski recital). Od 23. do 30. novembra (I. preddverje): Razstava likovnih del s tematiko iz NOB. ROSSETTI Danes, 19. novembra, ob 16. uri (red prost) in 20.30 (red 2. sobota) v gledališču Rossetti nastop gledališke sku pine «Cooperativa Teatro mobile* Giulia Bosettija s Pirandellovim delom «Sei personaggi in cerca d'autore». V abonmaju odrezek št. 1. Od 23. t.m. bo skupina «La Fonda-zione A. Biondo* nastopila v Shakespearovem delu «11 mercante di Veneziao z G. Santucciom. VERDI Jutri, 20. novembra, ob 16. uri ponovitev Puccinijeve opere «La fanciul-la del West» (red G). Dirigent Daniel Oren, režiser Carlo Maestrini. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V ponedeljek, 21. t.m., ob 17. uri: N. Robertovič Erdman «Mandat» (satira). Predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Kino La Cappclla llnderground 18.00, 20.(0 ii 22.00 «Un anno con 13 lune*. Režija: R. W. Fassbinder. Ariston 16.00, 17.30, 19.00. 20.30, 22.00 «Fuoco e ghiaccio*. R. Bakshijeva risanka. Eden 16.00 — 22.15 «La chiave». S. San-dr.lli. Režija Tinto Brass. Prepoie-dan mladini pod 14. letom. Fenice 15.00 — 22.00 «Octopussy - Ope-razione piovra*. R. Moore. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Zero in condotta*. Primeren za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «11 ras del quartiere». Diego Abatantuono. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.10 «A.A. of fresi Veronique». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 «All'ultimo resnim*. R. Gere. Prepovedan m'adini pod 18. letom. Mignon 15.00 — 22.15 «Flashdance». J. Beals, M. Nori, B. Bauer. Aurora 15.00, 18.15, 21.30 «Gandhi*. B. Kingsley. Capitol 16.30 — 22.00 «Psyco II.». Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 — 22.00 «Sing Sing». A. Celentano in E. Montesano. Radio 15.30, 17.00. 18.30. 20.00 in 21.30 «Sogni proibiti di una coppia partico-lare». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 — 22.00 «Povero ricco». Renato Pozzetto. Lumierc 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 «Bamby». Alcione 15.30 —• 22.00 «Ufficiale e genti-luomo». R. Gere. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 21. t.m., ob 20 30 diskusijski večer posvečen pastoralne mu dokumentu «Naša Cerkev v službi tržaškega mesta*. KD Slovan obvešča pevke in pevce, da bo skupna pevska vaja v torek, 22. t.m., ob 20.30. Mladinska folklorna skupina KD Rdeča zveza iz Saleža vabi nove plesalce in tiste, ki ljubijo folkloro, ples in petje, naj pridejo v osnovno šolo v Salež danes, 19. nov., od 16.30 do 17. ure ali pa telefonirajo na št. 229-264 — Silvi Perčič. Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi 4. decembra zaključni enodnevni izlet v Furlanijo s kosilom in plesom v gostilni «Pri Toniju*. Odhod ob 8. uri s Trga Oberdan. Za vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11. nad str. vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure, tel. 644 59 ali 732-858. Praznovanje novega leta v Moskvi. Od 29. 12. 1983 do 2. 1. 1984 organizira Združenje Italia URSS 5-dnevni izlet v Moskvo. Prosta še 4 mesta. Za podrobnosti telefonirati na št. 220-213. f Čestitke Danes ugasne 7 svečk mala TJAŠA iz Boršta. Da bi bila tudi v bodoče pridna in vesela, ji iz srca voščijo mama, očka, nona, nono, teta Vesna in Livio. Rogeljevim se je rodil sin JURE. Stara sablja Rapo, Mirna in nasledstvo iskreno čestitajo. KD VESNA in SKD IGO GRUDEN vabita na ogled komedije PIK-NIK S TVOJO ŽENO (predstava brez tretjega) Danes, 19. t.m., ob 20.30 v domu A. Sirk v KRIŽU. Jutri, 20. t.m., ob 17. uri v dvorani I. Gruden v NABREŽINI. KD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi na celovečerni koncert mešanega pevskega zbora I. Gruden iz Nabrežine Danes, 19. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. novembra LIZA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 — Dolžina dneva 9.21 — Luna vzide ob 16.31 in zatone ob 5.38. Jutri, NEDELJA, 20. novembra SREČKO Vreme včeraj: temperatura zraka 6,4 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb rahlo narašča, veter 28 km na uro vzhodnik-severovzhodnik s sunki burje do 55 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura mo rja , 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicholas Apollonio, Andrea Trclefani, Marzia Dudine. Nico-le Garbin, Erika Longhi, Ivan Macorin, Michela Ficur, Carmelo Fusaro. UMRLI SO: 72-letna Laura Sterle vd. Alessio, 87-letni Renato Suppani, 88-letna Biče Tabassi por. Trippitelli, 69-letna Elda Quajat, 74-letna Irene Penco vd. Papadopoli, 68-1 tni Luigi De Pol. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in ml 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in pia znična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KUPIM staro hišo z nekaj zemlje v primorski občini, do 10 km oddaljeno od morja. Ponudbe na ADIT-DZS - I j J-bljana, Kardeljeva 8. ZA FIAT 850 kupim prednje blatnik \ Tel. 003861/344-918. UGODNO prodam dvosobno zračno in svetlo stanovanje pri Sv. Jakobu, z vsemi uslugami. 59 kv. m. Tel. 743-988. PRODAM elektronske orgle znamke GEM v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. po 19. uri na št. 040/421-467. ZAVAROVALNICA Latina Renana je od: prla agencijo na Opčinah v Narodni ulici 28, blizu openskega tramvaja, telefon št. 040/213-939. Nudi vse zavarovalne usluge, odgovorni agent Anton Feri. «YU - VIDEO CASSETTE«. Inozemsko podjetje nujno išče partnerja za razdeljevanje jugoslovanskih videokaset. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «VIDEO CASIET-TE». PRODAM 5 m sestavljivega kuhinjskega pohištva s štedilnikom, h'adilnikom, z zmrzovalnikom ter jedilni kot iz masivnega češnjevega lesa. Tel. na št. 040/51853. NA DOMU poučujem matematiko in fi ziko za srednje in višje šole. Prav tako lahko pomagam študentom na univerzi. Telefonirati v večernih urah 003866/73035. darovi in prispevki Do konca novembra plačati dodatni kmečki prispevek Kmečki zavarovanci bi morali po zakonu plačati dodatni prispevek za pokojninski sklad do 10. novembra, ker pa ni SCAU pravočasno natisnil zadevnih položnic, so posticipirali zapadlost na 30. november. Pri izračunu treba nominalni dominikalni in agrarni dohodek pomnožiti s koeficientom 170. B. 3. Razna obvestila Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse pridelovalce oljk na skupna sestanka, ki bosta v torek. 22. t.m., ob 19. uri v srenjski hiši v Borštu in v sredo, 23. t.m., v Miljah v kulturnem krožku «Mer-candel* - gostilna «Alla tappa*. Jutri, 20. novembra, ob 17. uri bo v svetoivanskem Marijinem domu v Ul. Brandesia prof. KSENIJA LEVAK - BUDAL prikazala diapozitive o zanimivem potovanju po Egiptu. Med odmorom bo srečolov v dobrodelne namene za odsek slovenske Vincencijeve konference pri Sv. Ivanu. Vabljeni! SPDT vabi danes, 19. nov., na tradicionalni planinski ples, ki ga prireja Obalno PD iz Kopra. Vpisovanje pri Ervinu Gombaču danes in jutri telefonsko na št. 754-742. V spomin na Ludvika Terčona daruje Angel Rebula (Slivno) 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Anico Vitez por. Caharija daruje Angel Rebula (Slivno) 10.000 lir za Dijaško matico. Ob šesti obletnici smrti Alojza Žagarja daruje žena Danica 10.000 lir za KD Slovan. V spomin na Justa Grgiča daruje Ljudmila žagar (Padriče 20) 10.000 lir za KD Slovan. Nosilci krste pok. Ivana Regenta darujejo 90.000 lir za FC Primorje. Angel in Sveto Daneu darujeta 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Tiberia Rukino darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrž.vanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina Franca Racmana darujeta Anton in Amalija Pečar 15.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Nado Rojc daruje Marija Strajnšak 20.000 lir za Glasbeno matico. Za Zvezo bivših deportirancev ANED so darovali člani: Aldo Matcovich 100.000 lir, dr. Alvise Barison 100.000 lir, Wla-dimiro Zocchi 100.000, Daniela Jakopič 50.000 lir, Dora Caharija 50.000 lir, Antonio Giorgi 150.000 lir , Nerina Ursini 100.000 lir, Amalia Zacchigna 50.000 lir, Rosalia Poropat 50.000 lir, Danica Cev-nja 20.000 lir, Vittorio Rivolti 50.000 lir, Aurelia Gregori 100.000 lir, Vita Giuliani 50.000 lir, Renato Franco 100.000 lir, Maria Rudolf por. Stibil 50.000 lir, Ladislao Omari 47.000 lir, Carlo Prodan 59.000 lir, Marta Kocijan 50.000 lir, Vittorio Bogateč 50.000 lir, Spartaco Jakš tich 200.000 lir, Galliano Semeja 50.000 «r: Antonio Skarabot 10.000 lir. Albino 0fe 30.000 lir, Silvano Savron 100.000 lir, Ef' manno Filippi 100.000 lir, Aldo PoCk" 50.000 lir, Giovanna Masutti 30.000 OJ: Rudi Flego 100.000 lir, Aldo Pisani 50.000 lir, Lidia Bratos 50.000 lir, Ada Jer m*0 100.000 lir, Vincenzo Tul 50.000 lir, Nar; ciso Borisi 160.000 lir, Franca Ferleto vd. Misigoj 20.000 lir, Elvira Vreng 500.000 lir, Lojzka Cijak 15.000 lir. Antonia Luksa 50.000 lir, Danilo Pilat 20.WU lir. Vera Križmančič 50.000, Franca gulin 50.000 lir. V spomin na nepozabnega sina GifS'ia' ki je umrl pred d setimi leti, daruje«* mama Ana in sestra Rada 10.000 lir w moški zbor Vesna. a V spomin na Ivanko Zuccoli vd. RoP. darujeta Angela Furlan 10.C00 lir Dragica Husu 10.000 lir za pevski zoo Vasilij Mirk. n0o Evgen Kocjan iz Doline daruje lir za pevski zbor Jadran iz Milj- KD VALENTIN VODNIK DOLINA prireja jutri, 20. 11., ob 15. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu TRETJI JESENSKI KONCERT Sodelujeta godba na pihala s Proseka in pihalni orkester Breg-Vabljeni V galeriji «Corsia Stadion* - Ul. C. Battisti 14, razstavlja slikar Aureliano Del Sette. Razstava bo trajala do 24. novembra. V galeriji «Tribbio» razstavlja znani tržaški likovnik Marino Sormani, ki bo razstavljal do 25. t.m. V galeriji «La Navetta* - Ul. Torr bianca 4, razstavlja svoje risbe slikarka Aliče Gombacci. Danes, 19. novembra, bo ob 17. uri v galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16, otvoritev skupn; razstave grafik 15 znanih tržaških in drugih umetnikov. Raz stava bo odprta do 8. decembra. OBVESTILO Cenjenim strankam in čitate-ljem sporočamo novi urnik sprejemanja objav za PRIMORSKI DNEVNIK: — Oglase in raznovrstna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure (samo osmrtnice do 20.30) — božična in novoletna voščila vsak dan od 8. do 13. ure do vključno 1. decembra 1983 (Po tem datumu ne moremo jamčiti objave) Oglasni oddelek PUBLIEST Trst, Ul. Montecchi 6/IIL nadstr. Tel. 794 672 int. 57 ali 59. MENJALNICA vseh tujih valut LIIME40 «LINEA» ... AOUASCUTUM! Angleški stil. Priznani krojaški mojstri so seS' plašče, površnike, lodne in izredno elegantn krojene dežne plašče. Njihov stl: Acquascutu of Londo! Bogata izbira v trgovini «*Linea**. u * Carducci 4, Trst. «LINEA» ... LODEN Originalen loden je topel, mehek, laf1JLj praktičen, nepremočljiv in izredno trpežen, u nekdaj nepogrešljiv kos garderobe za vS ' Najkvalitetnejši loden domače in tuje Pr° vodnje, bogato izbiro najrazličnejših m odel o in barv vam nudi trgovina «U| začnemo z Bergmanom: II pora«, delle fragole 1957. V torek, 22. stori’ °k. 23 00, na Italia 1 John Hu-V ? 2 L’isola di corallo (glej naprej), ob V0, 22, nov-’ kar dva naslova: H« ^ '29 na itai 3 II genersile d el la Itak 1959 (RosseUini) in ob 23.30 na (BiJ? i H bandito delle 11 (Godard) aj. J naPrej). V četrtek, 24. nov. spet scena ativa: ob 20 30 mr Rai 1 La d"ve isti 4' H fiume 1952 (A- Mann) in ob ce Ul1 na Rete 4 je A qualcuno pianov “u 1959 (Wilder). V petek, 25. vim bi, 29 29i na Rai 2 Fellini z njego-l1.8/2 (glej naprej). ( 's°la di corallo S(on °y kargo 1948). Režija: John Hou-Baciiii®rai°: Huphrey Bogart, Laureen na i ■ krl^ard G. Robinson. Štiri ime-v Ja s? zapisana z zlatimi črkami to? ^i™ Hollywooda. Huston je av-Vrl. Pravem pomenu besede: s pr-zaprem (Malteški sokol 1942) je prav am„a.Y načel novo, res bogato zvrst re »tlskega črnega filma. Zaklad Sier-(l95Ht r?. (1947) in Asfaltna džungla ..^učinkovito izražajo H. globlje •Pezn-t ° ve^av‘ naporov posa-nj>hoh 8 *n sknpine ter o usodnosti Ves ,eS.a propada: veter porazgubi iaVr, ab prah*, ki so si ga tako te-nabrali pustolovci Sierre Madre. frjs«? občutena človeška ironija v A-tiioij, kraljici (1952) in še preroški Zg ve i ^ Propalih iskalcev življenja v zaj8, silo (Gable - Monroe - Clift), nnjem naslovu (The Misfits 1961). handito delle 11 nartj1frr®' lo fou 1965). Režija in sce- 1 " ' JpDli T I m Tffnn in • kil-k Jean Luc Godard. Igrajo: Paul Belmondo, Anna Karina, skrb. ^,andei’s- «Kaj je umetnost? Me Pierr l° vprašanje odkar sem videl J&st 1® fou, kjer sfinga Belmondo kerpo vPrašanje «Kaj je film?* ne-bja arneriškemu producentu. Današ-Od ri^ctnost je Godard. Nihče bolje da» j arda lahko izlušči red iz nere->< , • Ara gon. (1963) Pederico Fellini. Igrajo: u° Mastroianni, Anouk Aimee, Sandra Milo, Claudia Cardinale. Kar z režiserjaviim besedami: «Nekaj, kar niha med razvezanim psihoanalitskim sestankom in spraševanjem neurejene vesti; melanholičen film, skoraj mrtvaški, toda hote komičen. Sem vedno autobiografski, tudi če opisujem življenje ribe. In vendarle lahko trdim, da je ta film sad domišljije in se od vseh mojih filmov najmanj dotika osebnih pripetljajev. Sem povedal pravljico in ni kaj razumeti razen tega, kar se vidi. Končno je lahko to zgodba filma, ki ga nisem utegnil realizirati*. Quel pomeriggio di un giorno da cani (A Day’s Dog Afternoon 1975). Režija: Sidney Lumet. Igrajo: Al Paci-no, Penelope Allen, Sally Boyar, John Cazale. Rai 1, v petek, 25. novembra, ob 21.45. Dva mlada nevrotika (vietnamska veterana) napadeta 22. avgusta 1972 neko banko in ostaneta v pasti ob prihodu policije: ju bo ugonobilo cinično hlinjenje ali nekorektnost agen ta FBI. Trojica Lumet, Pacino in Bregman, slednji v svojstvu producenta, je ponovila s tem delom uspeh Serpica, ki ga je pripravila tudi v skupni režiji. FILMSKI PARTY V GORICI OB DNEVU FILMSKEGA DELAVCA Nekoliko v zamudi z vseslovenskim proslavljanjem «dneva filmskega delavca* (10. nov.) prireja goriški Kino-atelje Filmski party, danes, v sobo to, 19. nov., v prostorih goriške ZSKD, v Ul. della Croce 3. To je lahko in resno, multimedialno popoldne - večer -noč v znamenju fi mske umelnosii, namenjeno vsem, ki jih ta zanima in vzbuja. Uradni in resni del se bo pričel ob 18.00 približno, s projekcijo k. at kome tražcev domačih filmskih «ustvarjal cev» s Tržaškega (Sergij Cesar in S. Verč), z Goriškega (Dario Frandolič, Savnič, Kinoatelje), z Novogoriškega (Kinoklub iz Nove Gorice). Isti spored filmov bomo ponovili še od 20.00 da Ije, vendar vzporedno z drugimi dejavnostmi, kajti je zamišljeno «tripro-storsko istočasno dogajanje*. Poleg tradicionalne filmske dvorane z brnečim projektorjem, je na razpolago tudi sobana z elegantnim kakovostnim šankom in disc - jockeyem, kjer se lahko razvijejo v prijetni družbi u-stvarjalne debate, narodnozabavni in metropolitanski plesi itd.; in še prostor za multimedialni izraz, kjer lahko vsak udeleženec zabave svojstveno obogati že obstoječo scenografijo: ki a vir (Leo Milocco, Peter Rener, Jožko Štakul), saks (Mauro Radigna), vi-deoregistrator (kabaret M. Radigne, koncert Šifrerja, video elips) in diaprojektor (dia Bojana Maraža. M. Ra digne in drugih). P.S. Zaželjena je večerna obleka: krzna, razna ličila, papiljoni, črna o čala in bele krizanteme; in predvsem domišljija, življenjskost in smisel za improvizacijo . . . Un anno con 13 lune «ln eniem Jahr mit 13 Monden* 1978 (Leto s 13 meseci). Režija, scenarij, fotografija, montaža, produkcija: Rainer Wer ner Fassbinder. Igrajo: Volker Spen gler, Ingrid Čaven, Gottfried John. V tržaški Cappelli Underground, še danes in jutri, 19.-20. nov., ob 16.00, 18.00, 20.00. Z naslovoma Despair in Wildewechsel, ki smo jih videli prejšnji teden v kinu Vittorio Venelo v o-kviru pobude «za boljši film* in s tem Letom s 13 meseci se pripravljamo na veliko retrospektivo vseh Fassbin-derjevih del, v režiji ARCI, ki je že stekla na vsedržavni ravni (Milan, Turin, Rim idr.) in bo kmalu prispela v našo deželo (Videm). *>l’edsedn,'eKa f01-*48 bo Prva televizijska mreža RAI predvajala film o 'ku Kenned.vju ob 20-letnici njegovega umora. Vlogo predsednika igra Martin Sheen programi rtv □ sira» 7 radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Qui scjuadra mobile - TV film 11.20 L'inquilino del piano di sotto glasbena oddaja 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Konj: moj prijatelj 12.30 Človek in glasba 13.30 Dnevnik 1 14.00 Prizma varietejska oddaja Dnevnika 1 14.30 Športna sobota 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 17.05 Zabavna oddaja 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Napoved programov 18.40 La singolare avventura di Francesco Maria - priredba 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik l 20.30 Fantastico 4 22.00 Dnevnik 1 22.10 Posebna odaja 'Dnevnika 1 23.05 Prenos enega polčasa košarkarske tekme A 1 lige 23.45 Dnevnik 1 - zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Dnevi Evrope 10.30 Napoved programov 10.45 Oddaja v živo 12.30 Dnevnik 3 Start 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri JUGOSLOVANSKA TKLEVIZIJA Ljubljana 8.00 Poročila 8 05 Pedenjžep 8.35 Z besedo in sliko: Kapa ne vidnica 8.55 Modro kot pisano - otroška nanizanka 9.25 Mali svet: Pes, moj prijatelj 9.55 Pesem giba Začetki baleta 10.25 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu 10.45 Zemljepisne posebnosti: živa- li, ki jih ni nihče ljubil 11.35 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah 12.15 Poročila 16 55 Poročila 17.C0 Niš: PJ v rokometu: Železničar - Željezničar 18.25 Planet opic - nadaljevanka 19.20 Cik cak 19.24 TV in radio nocoj CANALE 5 9.30 Arcibaldo - TV film 10.00 Giorno per giorno - TV film 10.30 Aliče TV film 11.00 Lou Grant - TV film 12.00 Falpala - oddaja o modi 13.00 II pranzo e ser vito - nagradno tekmovanje 13.30 Ameriška družina - TV film 14.30 Uccelli di rovo - nadaljevanka 17.30 Record - športna rubrika 19.00 Jenny e Chachi TV film 19.30 Dallas TV film 20.25 Premiatissima - glasbena od daja 23.15 Super record - športna rubrika 0.15 »L’uomo che amo Gatta danzan- te» - film 2.15 Search TV film RETEOUATTRO 9.30 Mammy fa per tre - TV film 10.00 Mi benedica padre - TV film 10.20 «Una strana coppia* - film 11.50 Quella časa nella prateria -TV film 12.55 Pol ure za modo 13.20 Padroncina Flo - novela 14.00 Agua viva novela 14.50 Caccia al 13 - Športna rubrika 15.15 Nogomet 16.20 Vincente e piazzato - napoved lestvice TOTIP 16.45 Šport 17.20 Dr. Slump e Arale - TV film 17.50 Strike force - TV film 18.50 Marron glace novela 19.30 Družina Bradford - TV film 20.30 «L’infemo di cristallo* - film 22.30 Fascination 24.00 Nogomet 1.00 «L’altra faccia del padrino* film ITALIA 1 8.55 Čara čara - novela 9.40 Febbre d’amore - nadalje vanka 10.20 Dcvelin & Develin TV film 11.15 Šport: boks 14.00 Čara čara - novela 14.45 Febbre d’amore - nadaljevanka 15.30 Aspettando il domani nadaljevanka 16.05 Bim bum bam 17.50 Glasba je. . . 18.50 Magnum P. I. - TV film 20.00 Risanke 20.30 «L’esercito piu pazzo del mon do* - film 22.15 Drive in - varietejski program TKLEVIZIJA 13.30 Dnevnik 2 - Lepote Italije 14.00 šola in vzgoja 14.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 14.35 «Prigione» film 16.00 Silas - TV film 16 25 D'Artacan - risanka 16.50 II primo Mickey Rooney - TV film 17.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Knjižne gledališke, modne in druge novosti 18.35 Dnevnik 2 Šport 18.45 Inšpektor Derrick - TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 «cLo sparviero* - film 22.05 Dnevnik 2 22.15 Nočni zabavni program 23.10 II brivido deirimprevisto - TV film 23.45 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 14.35 šola in vzgoja 15.35 Oddaja o prebivalcih Italije 16.55 «La peccatrice* - film 18.25 Napoved programov 19.00 Dnevnik 3 19.35 Vsi na oder 20.15 Napoved programov 20.30 Raffaello - nadaljevanka 21.30 Dnevnik 3 22.05 «FDR Ultim0 anno* - film 23.0!) Jazz club 13.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Vrnitev rožnatega panterja film 21.45 Propagandna' oddaja 21.50 Zrcalo tedna 22.10 TV teka Leto 1959 - zabavnoglasbena oddaja 23.20 Poročila Koper 17.30 Krvno sorodstvo - film 19.00 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 Sobota doma - nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni - serijski film 21.00 Rally šampionov 21.30 Komike 22.00 TVD nocoj 22.10 Nočni film 23.45 «1 cacciatori* film 1.30 Cannon IV film TELEPADOVA 8.30 Film 10.00 IV rilm 10.30 Codice 3 TV film 11.15 Toma TV film 12.00 Agent Pepper - TV film 13.05 Catch 14.00 Risanke 16.00 Bonanza TV film 17.00 Monjiro - TV film 18.00 Risanke 20.30 «Ccdice 3: emergenza assoluta* film 22.00 Catch 23.00 Rombo TV 24.00 Film TRIVENETA 10.00 Carovane verso il West - TV film 11.00 Lev dokumentarna oddaja 11.30 Pol vere di stelle - IV film 12.30 Horoskop 12.40 TV film 13.00 Q.P. Coupons 15.30 «11 corsaro delTisola verde* -film 17.00 Dražba 20.00 La baia di Ritter TV film 20.30 «Vaj a lavorare vagabondo* -film 22.00 Dražba TELEFRIULI 11.45 Nagradno tekmovanje 12.00 Insieme 12.45 TV dnevnik 13.00 Pojdimo v kino 13.30 Corner, športni kotiček 14.15 šolske vesti 14.30 «Riprendiamoci Forte Alamol* - film 16.30 Superclassifica shovv - glasbena oddaja 17.15 Spaziotto 18.00 Zelena dežela 18.55 Lassie TV film 19.25 Horoskop 19.30 TV dnevnik 20.00 E’ tempo di artigianato 20.30 «. . .E per tetto un cielo di stelle* - film 22.15 Longbridge Story - TV film 23.15 Abat-jour 23.20 «Darsela a gambe* - film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 19.00 Dogodki in komentarji HADIO RADIO TRST A L00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 3.35 Imena naših vasi (ponovitev); 3.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni kon certi RAI iz Turina: Ludwig van Bee thoven: Simfonija št. 9 v d molu op. 125. Sopranistka Tiziana Sojat, mez zosopranistka Ruža Baldani, tenorist Igor Filipovič, basist Jan Henrik Rootering; simfonični orkester RAI iz Turina ter zbora RAI iz Milana in Turina vodi Ali Rahbari; 11.20 - 13.00 Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka; 12.00 «Glas od Rezije*, Glasbeni pot-puri; 13.20 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*. Piše Zlata Jurin; 14.30 Naš dobri stari radio. Pripravlja Peter Cvelbar; 17.10 Mi in glasba: Saša Šantel in Joško Jakončič ob obletnicah rojstva; 18.00 France Bevk: «Kaplan Martin Čedermac*. Ponašitev: Izidor Predan. Izvedba: Beneško gledališče, priredba In režija: Adrijan Rustja. RADIO OPČINE 15.00 Glasba po željah; Do 18.00 Glasba; 18.00 Listajmo Po časopisih (vodi Vinko Ozbič); 18.30 Top 20 (vodita Mirko in Paolo); Do 20.30 Glasba; 20.30 Športna sobota v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika (20.30 direkten prenos Ja dranove tekme z ekipo S. Bonifacio) gostje v studiu kotalkarji ŠD Poleta; Dalje Glasbena noč. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00 Primorski dnevnik; 0.00 Otvoritev glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere - Ekonomska priporočila - Objave; 6.45. Prometni servis Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev Kruh in sol Radia Koper - Predstavitev popoldan skega programa Glasba, zanimivosti, pogovori, reportaže; 13.30 Zamejska reportaža Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah - Objave; 17.30 Pomembnejši dogodki: festivali, tekmovanja...; 18.00 Zaključek programa. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Ra dijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Casadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni week end; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Zaključek. RADIO 1 G.00, 7.00, 3.00, 10.00, 12.00, 13.00 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poroči la; 3.00 - 9.00 Jutranji program; 9.00 Week-end; 10.15 Black-out; 10.55 Glasba; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: G. Murat; 13.20 Master; 15.03 Radijski variete; 16.30 Dvojna igra; 17.30 Glasba in nasveti; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Glasbeni pro gram; 19.15 Start; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Zelišča in fantazija; 20.40 Glasbeni premor; 21.03 Oddaja o medicini; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Nocoj s Provencalci; 22.28 Radijsko gledališče: «Diecimila giorni .di ma-trimonio*; 23.05 Telefonski pozivi; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 3.00, 9.00, 10.00, 11.00 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 0.10 Prometne infor macije; 6.20 Rekreacija; 6.45 Promet ne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 O smrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Kulturna panora ma; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila In zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.05 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mla dine Slovenije; 18.55 Minute za EP; 19 25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 - 23.00 Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni: Srečko Rijavec: Odgovornost do praznikov; 23.15 Od tod do polnoči. ZASEitNE POSTAJE Pred poskusi netenja nacionalne mržnje Sindikalna manifestacija bo v oporo prijateljstvu in mini na Goriškem Goriški in novogoriški sindikati pričakujejo, da bo na veliko mednarodno manifestacijo za mir, razorožitev in gospodarski napredek v jugoslovansko - italijanskem območju, ki bo v soboto, 3. decembra, popoldne na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici, prišlo več tisoč ljudi iz obeh sosednih krajev. To sta povedala včeraj na tiskovni konferenci v Gorici tajnik enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Luciano Pini in predsednik občinskega sindikalnega sveta Nove Gorice Danilo Bašin številnim časnikarjem iz obeh krajev. Na to zborovanje (govorniški o-der bo postavljen prav na nevtralnem območju med italijanskim in jugoslovanskim blokom, spregovorila' bosta Giuseppe Padovan in Danilo Bašin) polagajo sindikati veliko važnost. Prvič bo prišlo do tako pomembne manifestacije na mednarodni ravni. To v kraju, kjer sindikati gojijo tesno prijateljstvo že dvajset let in kjer so se stiki še ojačili v zadnjem času, s številnimi obiski srokovnih sindikatov in tudi tovarniških svetov. Še bolj pomembno je, da prihaja do take manifestacije v trenutku, ko skušajo nekateri na naši strani, z obujanjem nacionalizma in šovinizma, ki so in izkoriščajo za to tudi jugoslovanske omejitvene ukrepe za prehod meje, izpodkopati prijateljstvo, ki se je tu tudi s težavo u-stvarjalo. To prijateljstvo med sindikati pa je bilo pomembno tudi za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki se je nemoteno razvijala, sta dejala sindikalista, tudi odgovarjajoč na vprašanja časnikarjev. Istočasno pa je pomembno, da prihaja do te manifestacije v trenutku ko v svetu rožljajo z orožjem, ko je vedno več govora o atomskih raketah, ko imamo v Libanonu, v Nika-ragui, na Cipru, na iransko - iraški meji vojno oziroma nevarnost za vojne spopade, k.o prihaja do intervencij velikih sil, kot je bil primer Grenade. V naših krajih, kjer smo preživeli dve vojni, mir potrebujemo bolj kot kdorkoli drug. Istočasno hoče ta manifestacija biti tudi opozorilo obem vladam, rimski in beograjski, da gospodarska kriza ne prinaša miru, da je treba rešiti tukajšnje gospodarstvo, mu da ti novega kisika, ponovno odpreti mejo, zato da bomo pri nas spet i-meli mir, blagostanje, prijateljstvo, odprto mejo. S tem v zvezi bi omenili še zelo čuden primer. Sindikati so nalepili dvojezične plakate z dvema zastavama tudi na stopnišču stavbe v kateri je sedež CGIL (istotam je tudi naše uredništvo). Administrator hiše pravi, da so se nekateri stanovalci pritožili. Najbrž zaradi dvojezičnosti in zastav na plakatu! Tudi to se na žalost dogaja. Malo predprazničnih pobud s strani naših trgovcev Ko smo bili pred nekaj dnevi v Vidmu smo videli kako na pobudo tamkajšnjih trgovcev skupina delavcev postavljajo čez cesto najrazličnejše trasparente, ki opozarjajo na bližnje božične in novoletne praznike. V večernih urah je videmsko me slno središče vse razkošno razsvetljeno. V videmskem časopisju opažamo že nekaj tednov vse polno člankov in oglasov skupine trgovcev u-lic ali območij Mercatovecchio, Cuo-re di Udine, Via Cavur, Via Po-scolle, Via Aquileia. Vsi so pripravili loterije z bogatimi nagradami. Kupci, ki pridejo v te trgovine v zadnjih dveh mesecih leta, dobijo namreč za kupljeno blago tudi listke loterije. Najsrečnejši bodo zmagali avtomobil, turistični izlet na kak o-tok v južnem morju ali kaj cenejšega. Videmski trgovci ponavljajo pobude, ki so že žele precej uspeha v prejšnjih letih in vsaj iz videmskih časopisov je moč izvedeti, da bo teh pobud letos še več kot v prejšnjih letih. Trgovci se namreč zavedajo, da je v času krize z denar jem (tudi Furlanija je bila prizadeta) treba poiskali najbolj vabljiv način, da pride klient v trgovino in v njej kaj kupi. To še posebej v času, ko bo krožilo veliko več denarja kot običajno, ker bodo imeli ljudje na voljo trinajsto plačo. Kaj pa v Gorici? Pred nekaj dnevi smo v nekaterih ulicah mestnega središča opazili delavce, ki so P°' stavljali čez cesto oglujeno in staro «razkošno» razsvetljavo, ki smo 3° videli že toliko let, vedno enako-Pravijo, da bo letošnja propaganda za predbožične in prednovoletne nakupe še manjša kot v prejšnjih letih. Kupcev iz sosedne Jugoslavije ni več, pri nas je veliko ljudi v dopolnilni blagajni ali odpuščenih. Denarja torej ni, zato se po mnenJu nekaterih trgovcev sploh ne izplača dajati denarja za reklamo. Nekoč smo imeli tudi v Gorici loterijo skupine trgovcev «Corso amico». Sedal vsega tega ni več. Baje je le mal° trgovcev sodelovalo v letošnji akciji. Pravijo, da bodo nekaj zase na pravili trgovci v Raštelu. Kar nas najbolj užalošča je apatija večine naših trgovcev. V drugih mestih bodo imeli pfed praznik\ razkošno razsvetljavo in loterije, P^J nas bo vse šlo mimo kot da bi on to katerikoli letni čas. 39 delavcev v predčasni pokoj v tržiškem pristanišču Bliža se «vroča zima» tudi za pristaniške delavce. Pravzaprav se je že začela, saj so pristaniški delavci pred tednom dni pripravili vsedržavno manifestacijo po rimskih ulicah. Mnogo je nerešenih problemov; od neustreznih razvojnih načrtov do pomanjkanja primernih infrastruktur in jasno konkurenčnejših cen. Vsi ti dejavniki so pripomogli, da je skoraj vsa italijanska pristanišča zajela huda gospodarska kriza in vse napovedi rte dajo upanja v kratkoročno izboljšanje sedanjega položaja. Premalo je prometa, ker so režijski stroški v italijanskih lukah previsoki, zato se je skoraj ves promet preusmeril v cenejša severnoevrop-cka pristanišča. Zgleda, da brez zmanjšanja števila zaposlenih nikakor ne bo šlo. Zato je bil sprejet zakon, da bi predčasno upokojili 5 tisoč pristaniških delavcev; tistim, ki imajo premalo let delovne dobe in go dosegli predvideno starost bi doplačali manjkajoča leta in italijan-aka pristanišča bi končno lahko prišla na zeleno vejo. Stopili smo do konzula tržiškega pristanišča Portorosega Giovannija Barba, ki nam je povedal, kako nameravajo pri njih rešiti to vprašanje. Zagotovil nam je, da bi lahko v tržiški pristaniški zadrugi lahko predčasno upokojili vseh 39 delavcev, ki so za to vložili prošnjo. Vendar ie tržiško pristanišče v tem redka izjema in zato mora slediti navodi lom, ki jim prihajajo iz strani mini otrstva za trgovinsko mornarico. Leti so sprejeli sklep, da bi v Tržiču upokojili le polovico od teh, ki bi radi predčasno odšli v pokoj. Vendar tudi za teh dvajset delav- cev ni še denarja za odpravnino, saj država ne nudi bankam potrebnih garancij za posojilo, ki bi omogočilo dokončno izpeljavo načrta. Konzul ustanove Giovanni Barbo nam je povedal, da bodo zelo verjetno ta sredstva nakazali v prvem tromesečju naslednjega leta, vendar izkušnje nas učijo, da moramo tudi to jemati s pogojnikom. V torek protest v lrzicu Na včerajšnji skupščini delavstva v tržiški ladjedelnici so sklenili prirediti v torek veliko manifestacijo po ulicah Tržiča. Trije sprevodi se bodo zgrnili na Trg Republike. Tržiška občinska uprava bo dala nalepiti solidarnostni plakat. Trgovci in obrtniki bodo dve uri zaprli trgovine v znak solidarnosti. Sestanek KPI-ZKS Sekretar posoške federacije KPI Enzo Redivo, se bo v četrtek 24. novembra ob 14. uri sešel s člani političnega aktiva v Novi Gorici. Podal jim bo pregled političnega stanja in odnosov v Italiji, kot jih presoja KP. Njegov obisk spada v okvir sodelovanja med občinsko organizacijo Zveze komunistov v Novi Gorici ter Po-soško federacijo KPI v Gorici. Komunisti iz obeh Goric priprav ljajo tudi posebno konferenco o možnostih in nalogah za poglobitev gospodarskega sodelovanja med območji vzdolž jugoslovansko-italijanske meje na Goriškem. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Staying alive*. VITTORIA 17.30-22.00 »Segreti par-ticolari di una viziosa*. Prepovedana mladini pod 18. letom. CORSO 17.15-22.00 «Octopussy - Ope-razione piovra*. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 «Due ore meno un quarto avanti Cristo*. EXCELSIOR 18.00-22.00 «Dolce e selvaggio* Nova Gorica in okolica SOČA 18 00—20.00 »Device sedmih morij*. Hongkonški erotični film. 22 00 «Brunhilda in Krimhilda*. Nemški erotični film*. SVOBODA Danes ni predstave. DESKLE 19.30 «Zver v človeku*. Ameriški znanstvenofantastični film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. San Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SanfAntonio v Ul. Romana, tel. 40497. POGREBI 8.00 Albino Abrami iž kapele splošne bolnišnice na pokopališče v Stan drež; 9.30 Marija Malič' iz kapele bolnišnice Fatebenefratelli na glavno pokopališče. SLOVENSKO ^ STALNO „ . GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kuturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici Dušan Jovanovič VOJAŠKA SKRIVNOST zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih Jutri, 20. nov. ob 16. uri — ABONMA RED «A» v ponedeljek, 21. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «B» v torek, 22. nov., ob 20.30 — ABONMA RED «C» Za red B avtobusi vozijo po o-bičajnem voznem redu Razna obvestila ZSKD obvešča da bo vaja otroškega pevskega zbora v Gorici v Kis tur nem domu v ponedeljek ob 15. uri. Zbor bo obiskal Janez Bitenc. Danes od 16. ure dalje in jutri zju traj bo na sedežu društva Seghizzi na Travniku dvodnevni seminar o peda gogiki in didaktiki glasbe. Vstop prost. Včeraj zjutraj s pištolo oborožen mlad ropar 15 milijonov lir naropanih v posojilnici v Sovodnjah Po tolikšnih drugih v manjših krajih Gorice in Furlanije je prišla na vrsto tudi sovodenjska posojilnica. Oborožen neznanec jo je oropal včeraj zjutraj za 15 milijonov lir. Zgodilo se je ob 8.40 komaj dvajset minut potem ko so trije njeni uslužbenci odprli vrata in pričeli s poslovanjem. Ravnatelj dr. Joško Prinčič, Zdravko Petejan in Adrijana Pe-tejan so pričenjali njihovo vsakodnevno delo. Takoj so v posojilnico prišli trije domači znani klienti, ki so hitro opravili vsakodnevne običajne bančne posle. Blagajnik Petejan je imel v predalu blagajne dnevno dotacijo 15 milijonov lir v bankovcih in nekaj drobiža. Pripravljal se je s kolegoma na vsakodnevno delo, ki pa je ob koncu tedna intenzivneje in bolj zahtevno kot ob drugih dneh. V posojilnici se je ob 8.40 prikazal mlad človek, precej zavit v oblačilo. V Sovodnjah je bilo včeraj zjutraj precej mraz, zato ni nihče posvetil posebne pozornosti mlademu človeku, oblečenmu v zelen jopič polvojaške-ga tipa, z volneno kapo na glavi in s škotskimi kvadrati izdelan šal okrog vratu. Sicer pa je posojilnica na samotnem kraju, tik poleg karabinjerske postaje, in najbrž takrat ni nihče opazil tega človeka, saj je bilo le malo ljudi na cesti. Morda bi kdo o-pazil, da ni bilo nekaj v redu, ker je imel mladenič temna sončna očala, tako da bi težko spoznali njegov obraz. Bilo pa je, povedali smo že, precej mrzlo, in taka oprema bi se vsako- mur lahko zdela nekaj čisto normalnega. V posojilnici je mladenič, najprej z jecljajočimi, potem pa z bolj odločnimi besedami, dejal blagajniku Zdravku Petejanu (druga dva uslužbenca sta sedela pri delovnih mizah): «E’ una rapina! Voglio tutti i soldi!* Dejal je tudi, da ima v žepu naperjeno nanj pištolo (desno roko je držal v žepu jopiča, videlo se je da ima v žepu zares pištolo), in vrgel je preko pulta platneno torbo. Blagajnik mu je izročil predal z denarjem, ropar pa je zahteval, da ga da v platneno torbo. Govoril je v italijanščini, vendar s tukajšnjim naglasom. Rop se je zgodil v nekaj minutah. Medtem ko je Petejan izročal roparju denar, sta druga dva uslužbenca ostala mirna, kot jima je ropar za-ždgal. Povedali smo že, da je bil precej ovit. Po mnenju Petejana je bil zelo mlad, od 20 do 25 let. S torbo, v kateri je bilo petnajst milijonov lir, je zbežal iz posojilnice. Tekel je čez cesto. Kmalu bi ga bila podrla do-mačinla Patricija Batistič, ki je z avtom peljala otroka v bližnji vrtec. Zabremzala je in tekla takoj v karabinjersko postajo, kateri so medtem bančni uradniki že telefonirali. Ropar je preskočil mrežo nad avtocestnim podvozom in tekel na spodnjo avtocesto, kjer je imel vozilo s katerim je zbežal. Ni znano ali je bil sam, ali ga je kdo čakal. V posojilnico so takoj prihiteli orož- Umrla je Marija Bogatajeva Že nekaj časa je nismo videli na naših prireditvah, na gledaliških predstavah, na koncertih, na predavanjih in otvoritvah slikarskih raz stav. Iz svojega doma v nebotičniku na Korzu Italia se je bila namreč pred kratkim preselila v rojstno Se Žano, da je bila blizu sorodnikom. Zadnjič smo jo videli ko je prišla k nam v redakcijo in nas prosila, da bi ji dnevnik pošiljali na nov naslov. Včeraj malo pred poldnem smo izvedeli, da je umrla. Marija Bogata jeva je umrla v rojstni Sežani. Tam jo bodo jutri pokopali. Goričani smo z njo izgubili še eno tistih priljub Ijenih in markantnih osebnosti, ki so dajale ton življenju naše narodnostne skupnosti v našem mestu. Se najbolj se je bodo spominjali tisti, ki so pred leti obiskovali Slovenski dijaški dom, ki mu je pokojnica bila duša. Rodila se je v Sežani 2. februarja 1900 v družini Seražin. Mlada se je poročila s sodnikom dr. Milanom Bogatajem, ki je v dvajsetih letih služboval v Sežani. Zaradi narodne zavesti je bil njen mož kazensko premeščen v notranjost Italije. V narodnem duhu sta vzgajala edinega sina, Milana, ki je služil vojaški rok oficir v italiajnski vojski. Po razsulu le vojske v septembru 1943 je prišel domov in šel takoj v slovensko partizansko vojsko, kjer se je zelo izkazal. Kmalu je padel v spopadu z okupatorjem. Sodnik dr. Milan Bogataj je prišel na goriško sodnijo v času zavezni ške vojaške uprave. Zavezniki so ga poklicali v Gorico, ker so ga spoštovali kot izvežbanega sodnika, ki je bil v oporo slovenskim strankam. Prj nas je služboval potem do upokojitve sredi pedtdesetih let. Marija Bogatajeva pa se je takoj vključila v naše narodnostno napre dno življenje. Bila je odbornica Demokratične fronte Slovencev, dolgo let predsednica Podpornega društva za Goriško, precej časa predsednica Dijaške matice v Gorici. Kot taka si je zelo prizadevala, da so naši dijaki dobili streho nad glavo in hra no za pod zob. Takoj po vojni niso bili časi tako lahki kot danes. Zelo Si je prizadevala, da je bil povečav Dijaški dom na Svetogorski cesti in takrat ko so ga preurejali je na svoj dom sprejela na stanovanje več dijakov. Ob tridesetletnici Goriške fronte, na jesen 1973, ko so Pokrajinska u urava in partiaznska združenja priredila proslavo, je bila Marija Bo gataj tista, ki je zborovalce nago varila v slovenščini. Deležna je bila tudi priznanja S K GZ. Deležna pa je, to je tudi zelo pomembno, priznanja tolikšnih naših ljudi, danes že v letih, ki so lahko študirali tudi z njeno podporo in ak tivnostjo za pridobivanje teh podpor. Naj ji bo lahka domača zemlja. (mw) niki, agenti goriške kvesture in njen* upravitelji. Z ropi v posojilnicah in bankah na podeželju in tudi v mestih torej n* konec. Lutkar iz Kranja v goriškem vrtcu Priznani slovenski lutkar Cveto Sever iz Kranja je pred nekaj dnevi, n pobudo ZSKD, obiskal slovenski °lT0. ški vrtec na Livadi. Otroke je P°za baval z Andersenovo pravljico CesaL jeva ura oblačiča. Goriški otroci. K obiskujejo otroške vrtce in osnovn šole si še želijo takih predstav. Stanovanjske miši zopet na delu Ljubitelji tuje lastnine so bili v ee^ trtek zvečer zopet na delu. Tokrat s obiskali 33-letnega Lucia PoTegnn* ja, stanujočega v Gorici v Ul. PaV1^j in mu odnesti zlatnino v vrednos približno milijona in pol lir. Nesreča na delu Pod zdravniško nego v gorišk0 splošno bolnišnico se je včeraj traj zatekel delavec Giuseppe P* j camus. Ugotovili so mu možgans^ pretres, zaradi katerega se bo nWr zdraviti teden dni. Naznanjamo žalostno da nas je za vedno zapast* naša draga sestra in teta Marija Bogataj roj. SERAŽIN Do pogreba bo ležala v rojstni Sežani, Ul. Pod Tabor (Gradišče). ^ greb drage pokojnice bo jutri, v deljo, 20. novembra, ob 14.30 na kopališču v Sežani. Žalujoči: sestra Pavla in nečaki Marta, Danila in Zora z družinam • Gorica, Sežana, 19. 11. 1983 Ob smrti MARIJE BOGATAJ roj. SERAŽIN dolgoletne predsednice Dijaške ce v Gorici izrekamo sožalje s<>rjred-kom ter se je spominjamo kot • t no požrtvovalne prijateljice n dijaštva. Dijaška matica in Slovenski ški dom Simon Gregorčič v PRIMORSKI DNEVNIK — I9. novembra 1983 gor iški dnevnik □ slran 9 Zanimiva in živahna razprava na občnem zboru KD Sovodnje v celrlek zvečer Hh Tev?čkrat smo bili na občnih zbo-niL Va?eni poslušati poročila predsed itd Zbornikov, pozdrave gostov Ko pa je predsedujoči vabil na Vs Rusijo, je bilo med člani društva stil •t^°' ^se ^ar s° na cest*’ v 9° rn!\l' na h°dniku govorili čez odbor Ohfi ■ orn' ie hd° na 171 ah pozabljeno. u ,Vnt zbori so se zaključevali z iz u‘Uvijo novih članov. (erlsto drugače je bilo v četrtek zve-štv ohčnem zboru kulturnega dru kač ,v°dnje, ki se je vršil v tam Kulturnem domu. Nanj je ■s‘0 veliko ljudi, tako starejših kot Videli smo obraze ljudi, ki tj “kujemo na vseh prireditvah, s. katerimi se lahko prijateljsko zboravo ie pravzaprav izzval že ^ Predsednik Vilko Fajt, ki je v anih mislih, namesto da bi, kol j(} 4 - s. 0 običaj, govoril o dosežkih dru v haj bi moralo biti kulturno dru dQa .v zadnjem dveletnem obdobju kom)6 PrePustd tajnici in odborni in l-J. ■ zodel z razmišljanjem kaj je Dlce ' To je celica našega manjšin-je Pa življenja, vsak uspeh društva T°dno • UxP('h vse vasi, vse naše na- ne skupnosti, vsak neuspeh pa v’w‘l hudo razočaranje. la , debati, ki ni bila in tudi ni hote-je , Polemična do nikogar, in ki odb • sh‘dila nekaterim izvajanjem mikov, so prišle na dan zanimive žina; , zakaj ne deluje dramska dru nial' zak°j je folklorna skupina roje spw ’Z Povodenj v Gorico in kako zakn-j z ni° in z narodnimi nošami; traJ ,se mladina ne ogreva več za neB„Cl?na*ne oblike kulturno prosvet rapo dela; kakšne so težave z upo lav%. Kulturnega doma, ki ni še ko Ijan \Qn’ kakšne so težave z uprav močju občine. Vprašali smo ga kaj misli o tem. «To je le del dolge verige nein-formacije mnogih sredstev javnega obveščanja o vseh vprašanjih v zvezi z ulovom ptičev. Ne le, da občinska uprava tega odloka sploh ni sprejela, ampak ga niti ne bi mogla, ker ni to v njeni pristojnosti. Nadalje, i-sti dnevnik je pred nekaj dnevi objavil članek v katerem na veliko hvali skupino nemških «ljubiteljev nara- ve*, ki so k nam prišli, da bi nas na razne načine motili pri lovu ptic. Mislim, da bi bil njihov napor dosti bolj koristen, ko bi stopili do kmetov v furlanski nižini, ki s tem da natrosijo velike količine strupov po njivah dejansko pobijejo ogromno pričev. Vsakdo se lahko sprehodi po teh poljih in lahko tudi sam ugotovi dejanski položaj. S tem seveda nočem povedati, da je informacija vedno enosmerna, žal pa naši argumenti večkrat niso prikazani, da bi lahko bralci sami objektivno sodili.» «Nekateri pravijo, da pobijete ve like količine ptičev, ki letijo tu mimo? » «Posredoval bom nekaj podatkov, ki si jih nisem izmislil, pa boste lahko sami sodili. Mi lahko lovimo devet vrst ptičev, od približno 500 vrst, ki letijo tod mimo. Vseh teh ptičev je veliko, drugače bi bili zaščiteni. Letno lahko ulovimo v povprečju 600 ptičev, od teh jih deset odstotkov opremimo z obročki in jih potem izpustimo. V naši deželi ulovimo le 0,8 odstotkov ptičev, ki jih leti tod mimo. Mis'im, da se vsi strinjajo s tem, da je to skoraj irilevantna številka.* «Govori se, da je ta konjiček zelo rentabilen. Zaslužilo naj bi se tudi po 20 milijonov letno.v «Res? Meni je to neznano. Drugače se ne bi zaposlil, raje bi profesionalno lovil ptiče, bolj bi se s tem zabaval. Sicer je takih neumnih čenč toliko, da se ne splača zapravljati niti minute, da bi to komentiral. Jaz lovim ptiče iz gole zabave, tako imam možnost, da v miru preživim nekaj ur in poslušam čudovite zvoke narave od katerih sem na žalost žara di svojega poklica odtujen. Ta je edini razlog, poleg seveda velike ljubezni, ki jo imam do teh živali.* Tako se je končal naš pogovor. Ne bi izrekli sodbe za ali proti lovljenju ptičev, lahko le povemo, da smo si o-gledali ptiče, ki jih ima Silvio doma (teh pa je čez sto) in bili smo res presenečeni nad čistočo in redom v vseh kletkah. FAB10 GERGOLET Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini raz stavlja likovni umetnik Matjaž Vipotnik. Predstavlja zlasti svoje grafike. Razstava bo na ogled do 11. decembra. Kaj pravzaprav lahko zahtevate od banke? Družinskemu ”operateiju”, ali vsem tistim, ki so v družinskem krogu naši sogovorniki! Bančni kredit najbrž že dobro poznate, saj se ga večkrat poslužujete tudi za osebne potrebe. Verjetno pa še ne veste za številne usluge, katere vam lahko nudi moderna banka, sodobna banka kot je vsaka od devetih bank članic Konzorcija Ljudskih bank Furlanije Julijske Krajine. Te usluge lahko koristite že s samim odprtjem tekočega računa, in Ljudska banka vas bo postregla boljše od katerekoli druge banke; poravnala bo vaš račun za plin, telefon, razsvetljavo, najemnino zaračunala pa vam bo prav nizko komisijo. Nadalje, vam nudi brezplačno kreditno karto Bankamericard za Italijo in Bankamericard-Visa za inozemstvo, ki sta priznani skoraj povsod, tako da vam ni treba nositi s seboj gotovine; z našo "čekovno karto” pa boste brez skrbi vnovčili vaš ček kjerkoli v Italiji. Ljudske banke razpolagajo tudi z ”non stop blagajno” za pologe na vaš tekoči račun in z "avtomatičnim okencem” za dvige gotovine, ki delujeta ves dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Poleg tega, ste z vašim tekočim računom zavarovani proti nezgodam: želimo vam, da bi tega zavarovanja nikoli ne potrebovali, je pa vsekakor koristno in vam omogoča mirno spanje. V zvezi z upravljanjem denarja, lahko računate na naš pošten nasvet za najprimernejšo naložbo vaših prihrankov. Kot korentisti imate pravico do številnih bančnih uslug; da se z njimi pobliže seznanite in zveste kaj več, obrnite se do enega izmed 70 bančnih okenc devetih bank članic Konzorcija Ljudskih bank Furlanije Julijske Krajine: Banca Popolare v Čedadu, v Codroipu, v Huminu, v Latisani, v Pordenonu, v Tarčentu, v Vidmu, Banca Cooperativa Operaia v Pordenonu in Kmečka banka v Gorici. Sedaj verjetno veste, kaj lahko zahtevate od vsake Ljudske banke. |1 Banche Popolari J del Friuli venezia Giulia Ljudske banke Furlanije-Julijske Krajine vam ne nudijo samo denarja! Bruno Križman 24. Amerika, Amerika ta zadnjič naletimo na reko Yellowstone, teče prjV kanjonu, ki spominja na Arizono. Kmalu smo vonjih toplih vrelcih «Mammoth». Vrelci so na seb kem &riču' ki Je nastal iz usedlin in niso poru^0 kesati. Voda se pretaka po skodelicah, ki so Cic n° podobne tistim iz Škocjanskih jam. Range-ha °k robu opozarja obiskovalce, naj ne stopajo rpe skodelice, ker bi se podrle in voda bi spre-dah . tok z nepredvidevanimi posledicami za na-Je)i razvoj. sl0cj ■ ^ Mammotha se hitro vračamo k izhodu. Za-2a še nekaj gejzirjev in jezero, kjer živijo bobri, bi ,VSe Pa ni več časa. Natančni ogled Yellowstona ter)al leto dni. Vrnili XIV. n i,uu smo najeti avtomobil, si izmenjali naslove, katn0zkravili in te imava avtobus za Salt Lake City, Z r 0r bova prispela nekje ob treh ponoči. Nezgoda dobnnger’em mi je odvzela čas za nekaj kosilu po Zpa eKa in v želodcu mi močno kruli, v sili pa ne Poto) Pajti ničesar za pod zob. Bom lepše spal, se Ye][ az'm- Šofer je isti kot prejšnjo noč. V VVest Wst°ne vozi dnevno le en avtobus. Običajne ^be o kajenju in marihuani manj ogrejejo pot- nike, ki so večinoma isti kot prejšnjo noč. Šofer razume našo utrujenost in nam poda nekaj informacij o pokrajini. Vozimo skozi severni Idaho, večinoma so tu pašniki in gozdovi. Slednje napada bolezen in jih na veliko uničuje. Velike površine so požgane, da bi bilo napredovanje bolezni zaustavljeno. Sonce se nagiba k zatonu, ko prečkamo reko Snake (kačjo reko). Žareča krogla se pogreza v neskončno prerijo. Mene že dalj časa mučijo bolečine in krči v trebuhu. Žvepleni smrad vrelcev terja svoje. Včasih je tako hudo, da komaj prenašam. Med postankom v Idaho Fallsu zvem, da je Mennea postavil nov svetovni rekord na 200 m. Zanimivo je, da je to edina tuja vest v domačem časopisu, ker Rusi na Kubi, že niso več tako zanimivi. Do Salt Lake City nekaj časa spim, tam pa naju čakata dve uri bedenja do odhoda avtobusa za Den-ver. Sicer sva v stalni pripravljenosti za naskok na avtobus. «Stražo» opravljava izmenično. Opaziva namreč, da je vrsta čakajočih precejšnja, ameriška disciplina pa ne dopušča izjem: ko so vsi sedeži zasedeni, je treba čakati na naslednji odhod. Dežurni na peronu je morda že naveličan najinega povpraševanja, ko pa se končno pojavi Greyhoundov avtobus za Denver, sva med prvimi pri vratih. Med potniki je nekaj godrnjanja, odkrito pa ne poseže nihče, ker morda vsakdo računa, da bo najino vsiljevanje zaustavil sprevodnik. Delava se nedolžna in vstopiva. Dva Američana bosta v Salt Lake Cityju ostala še nekaj ur. Cel dan se vozimo po južnem robu države Wyo- ming, po zelo valoviti pokrajini pretežno prekriti s travo. Dreves je malo, suša precejšnja. V Evanstovvnu na državni meji združim zgodaj zjutraj vse obroke prejšnjega dne in zajtrk v eno samo izdatno pojedino za dobrih pet dolarjev. Pokrajina je zelo «westem» in manjkajo samo Indijanci. Opoldan prispemo v Rawlins, 2000 m visoko. Do Laramija in Cheyenna se slika ne spremeni. Vozimo po deželi, ki je bila pred 100 in več leti last ponosnih Cheyennov, Arapahov in Siouxev. Končno pridemo v državo Colorado. Po pokrajini, ki je vedno bolj obdelana, pridemo v Denver, najino predzadnje oporišče pred povratkom. V Denverju imam znance, na katere veliko računam, saj je Colorado država z brezštevilnimi naravnimi lepotami in bogato zgodovino. Žal doživiva razočaranje, ker je pri hiši najbolj priljubljena televizija in football z dodatkom whiskyja. Ker je konec tedna, dosega mrzlica za tekmo domačih «Broncosov» v Atlanti višek in reportaže se po domači TV-postaji vrstijo kar serijsko. Vendar mi gospodar temeljito razloži pravila igre in tekmi nato lahko sledim z dokajšnjim užitkom. Dobra kapljica je v hiši zelo priljubljena in prepustim se Valpolicelli in Chiantiju iz Kalifornije. Vino je presladko vendar dobro. Po dveh neprespanih nočeh se v posteljo zibljem precej «v rožcah». Postanek v Denverju ni posebno ušpešen. Vse je prepuščeno najini iznajdljivosti, morava pa ugo toviti, da sva precej časa 'izgubila. To, da nama mineva čas v sramotnem izobilju, je le skromna tolažba. Drevi v osmem kolu košarkarskega prvenstva C-l lige Jadran na gostovanju v San Bonifaciu Naši košarkarji so se za to srečanje temeljito pripravili PRED ZOI V SARAJEVU Branko Mikulič: «Za popolno radost in triumf športa nujen mir v svetu» SARAJEVO — «Za popolno radost in triumf športa in kulture med zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu in letnimi 01 v Los Angelesu je nujen, neizogiben pogoj — mir v svetu. Zato pozivamo na ustavitev vseh vojnih razmer in sovražnosti, vseh pritiskov s pozicije sile, vojaških intervencij in vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov in da bi namesto za nameščanje raketnih sistemov in oborožitve materialna sredstva usmerili za hitrejši razvoj nerazvitih držav, za nadaljnji razvoj športa in kulture, za boljše življenje in človekovo srečo, ne pa njegovo u-ničenje. Pri tem so najbolj odgovorne velike sile.® To je dejal predsednik organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu in član predsedstva SR BiH Branko Mikulič v pogovoru z novinarji ameriške televizijske družbe ABC in več drugih redakcij iz ZDA. Valter Sosič Jadranovi košarkarji bodo drevi gostovali v San Bonifaciu, kjer se bodo pomerili z že tradicionalnim nasprotnikom. O Pacheri v bistvu ne bi pisali nič novega, saj je to moštvo zelo dobro znano zamejskim ljubiteljem košarke in navijačem. Gre pa pojasniti, da je naša združena ekipa letos v tako čudni situaciji, da so gostova- nja skoraj ugodnejša kot domače tekme, to vsaj izhaja iz dosedanjih rezultatov Jadrana. Kriza na domačem terenu je priš'a na dan tudi v zadnjem srečanju proti Fiammi, medtem ko so jadranovci doslej bolje igrali na tujem. Ravno o-bratno kot v lanski sezoni. Pred današnjim srečanjem s San Bonifaciom smo o tekmi in o splošnem stanju v Jadranovem moštvu pokramljali z Valterjem Sosičem. Start tudi za Poleg ostalih košarkarskih prvenstev bo danes in jutri na sporedu tudi prvo kolo prvenstva naraščajnikov, v katerem nastopata tudi postavi Bora in Kontovela. Letošnjega prvenstva se udeležuje enajst moštev. Poleg Bora in Kontovela bodo še nastopali: Servolana, Don Bosco, In-ter 1904, Libertas, Inter Milje, Ferro-viario, Scoglietto in Saba ter Santos (bivši Grandi Motori Trst). «V tem tednu smo odigrali dve trening tekmi: eno proti Domžalam in eno proti ekipi Italmonfalconeja iz Tržiča. Obakrat smo slavil. V San Bonifacio odpotujemo trdno prepričani o zmagi, čeravno vzdušje v ekipi res ni najboljše. Za tekmo je še v dvomu nastop Roberta Daneua, saj je odvisno od vojaških oblasti, če bo Čita drevi lahko na igrišču,® je dejal Sosič. «Nasprotnik res ne potrebuje po- naraščajnike Po predvidevanjih bi morala tudi letos odigrati vidnejšo vlogo Don Bosco in Servolana. Borovci se bodo že v prvem kolu pomerili prav z močno Servolano. Glede na to, da bodo «plavi» igrali na domačem igrišču, se obeta zanimivo srečanje. Kontovel pa bo jutri gostoval pri tržaškem Interju 1904. Kon-tovclci bi ob dobri igri lahko presenetili nasprotnika. (Cancia) sebne predstavitve. Z moštvom iz San Bonifacia se srečujemo že tri leta, 'f1 se tako rekoč poznamo že na pamet Zdi se mi, da je od moštva izosta* Ramazzotto, ekipo pa so okrepili b'v' ši igralci Americanina iz Vicenze Ca-nilli in Mora ter Cau, ki je sicer ■" gral pri moštvu Vicenzi Padova. Ko1 vedno bomo igrali z zvrhano mero zagnanosti in zagrizenosti in res U; parno, da bomo z gostovanja odnesi) obe točki, ter da bomo že v prihodnl1 domači tekmi ponovno zmagali,* J® končal naš kratek pogovor Valter Sosič. Srečanje med moštvom San Boni)3' cio in Jadranom bo v San Bomfaci0, s pričetkom ob 20.30. (Cancia) TAKO V 8. KOLU San Bonifacio - JADRAN; Fiamma Bočen - Stefanel Treviso;; Fulg°r Forli - Ceam Bologna; Delfino Pe' šaro - Budrio; Servolana - Caste*' franco; Abitare Videm - Monkey® Milan; Faraboli Fidenza - Baske Ravenna; Maltinti Pistoia - CaveJ Forli. Vinicio: «Treba zaustaviti Zica» PIZA — Trener Vinicio temeljito pripravlja svoje moštvo na jutrišnje prvenstveno srečanje proti U-dineseju. Vinicio meni, da bo ključno vpra šanje v tej tekmi, kako zaustaviti brazilskega asa Žica. Če bo Piši to uspelo, potem bo moštvo lahko ponovno računalo na ugoden izid. TENIS V ANTWERPNU Favoriti naprej ANTVVERPEN — Trije favoriti mednarodnega teniškega turnirja v Antwerpnu so se uvrstili v 3. kolo. Američan John McEnroe je brez posebnih težav izločil Italijana Clau-dio Panatto s 6:1, 6:1. Zmagovalec na «Flushing Meadow», Američan Jimmy Connors je odpravil Zahodnega Nemca Michaela Wesphala s 6:4, 6:4. Čehoslovak Ivan Lendl pa se je moral krepko potruditi, preden je strl odpor Američana Chipa Hooperja (6:7, 6:3, 6:4). Inter se vrača z «okrnjenim» ugledom Vodstvo Interja sicer ni na zatožni klopi, vrača pa se iz Zuricha z dokaj «okrnjenim» ugledom. Afera glede evropske pokalne tekme z Groninge-nom še zdaleč ni rešena. Predstavniki milanskega društva so upali, da bo vse jasno že v sredo, ko so imeli sestanek z disciplinsko komisijo UEFA. Za dokončno odločitev pa bo potrebno počakati skoraj mesec dni in vse bo tudi odvisno od izjav (če jih bo hotel dati) Apollonius Konijneburg, ki je pri vsej «aferi» glavna figura. Tako ali drugače pa je na dlani, da bo Inter gotovo igral pokalno tek mo UEFA proti dunajski Austrii. Kaj pa bo potem? O tem je sedaj prerano govoriti. Košarkar Larry Wright se je vrnil v Rim RIM — Včeraj se je v Rim vrnil ameriški košarkar Larry Wright, ki je bil v prejšnjem prvenstvu najzaslužnejši, da je Bancoroma osvojila italijanski državni naslov, je ob prihodu v Rim izjavil, da je operacija v ZDA odlično uspela in da so zdravniki zagotovili, da bo čez 21 dni lahko zopet stopil na igrišče. Ameriški košarkar pa je tudi prepričan, da bo s treningi začel mnogo prej, saj se odlično počuti in ima izredno voljo igrati. Igralke Vrtojbe nepričakovano prve Jesenski del tekmovanja v zahodni skupini medrepubliške namiznoteniške ženske lige se je končal. Proti predvidevanju je ekipa iz Vrtojbe (Nova Gorica) na samem vrhu lestvice skupno z ekipama Marathona in Borca. Odločitev o končnem prvaku bo torej padla v drugem delu prvenstva. Za ekipo iz Vrtojbe igrajo Alenka Nišavič, Tatjana Gorkič, Zlatka Vodopivec ter Ines Markič. Mladinska odbojka na Goriškem Prvenstva v polnem teku Mladinska odbojkarska tekmovanja so na Goriškem v polnem teku, čeprav se posamezne lige ne odvijajo po napovedanem sporedu. Precej je namreč preloženih tekem. Naj k temu še dodamo, da se bo že prve dni decembra pričelo tudi odbojkarsko prvenstvo dečkov, v katerem bodo nastopale tri slovenske ekipe (O-lympia, Val in Naš prapor). DEKLICE Ekipa Sovodenj je tudi v zadnjih dveh nastopih izgubila. V tem prvenstvu so preložili več tekem. IZIDI: Sovodnje - Corridoni 0:3; VC Tržič - Italcantieri 3:1; Sovodnje - Italcantieri 0:3. LESTVICA: Volley club, Corrido ni, Libertas Krmin 4, Libertas Gorica 2, Sovodnje, Grado, Pieris in Italcantieri, VC Tržič 0. PRIHODNJE KOLO: Grado - Sovodnje (20. 11. ob 10.30 v Gradežu). Goriška MLADINCI 01ympia Kosič vodi h® skupni lestvici. Dobro pa so se d slej odrezali tudi mladinci VaJ®-Prvenstvo poteka v popolni izenac nosti. IZIDI: Volley Club Krmin - J°r. riana 1:3; 01ympia - Libertas G°? ca 3:0; Val - Turriaco 1:3; Torna na - Val 2:3. LESTVICA: 01ympia Kosič, Torna-na, Turiacco in Val 6, Libertas Gv rica 2, Volley Club Krmin 0. PRIHODNJE KOLO (1. povratno)/ Domači šport Danes SOBOTA, 19. NOVEMBRA 1983 KOŠARKA MOŠKA C-l LIGA 20.30 v San Bonifaciu: San Bonifacio - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 18.30 v Trstu, stadion «1. maj®: Bor Radenska - Kontovel; 18.00 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Dom POM KADETI 16.00 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Dom - Ardita NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, stadion «1. maj®: Bor - Servolana ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trevisu: Albatros Treviso - Meblo ŽENSKA C-l LIGA 18.00 v Repnu: Sloga - Breg, 20.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor - Tor-riana Gradišče ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Colloredo MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS Trst - 01ympia Terpin Gorica, 20.30 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: OK Val - Libertas Sacile MOŠKA D LIGA 18.00 v Gradišču: Grall Torriana -Bor, 20.30 v Repnu: Kras - Intrepi-da; 20.30 v Čedadu: ASFJR - Jami je ŽENSKA D LIGA 17.00 pri Banih: Sloga - Pallavolo Mossa, 20.30 v Tržiču: Volley Club Tržič - Friulexport, 18.00 v Raven-ci: Val Resia - 01ympia Bertolini NOGOMET CICIBANI 14.45 v Žavljah: Zaule - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - CGS A MLAJŠI CICIBANI 14.00 v Žavljah: Zaule - Breg Jutri NEDELJA, 20. NOVEMBRA 1983 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Ronchi 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - Giarizzole; 14.30 v Bazovici: Zarja - Stock; 14.30 pri Dom ju: Čampi Elisi - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Bar-barians; 14.30 v Trstu, igrišče Cam-panelle: Campanelle - Primorec; 14.30 v Beglianu: Begliano - Gaja; 14.30 v Štandrežu: Juventina - Jalmicco; 14.30 v Gradišču: Tomana - Sovodnje; 14.30 v Dolini: Breg - S. Anna NARAŠČAJNIKI 9.00 v Miljah: Muggesana 8.00 v Naselju sv. Sergija: gio - Zarja NAJMLAJŠI 8.30 v Trebčah: Primorec - S. Lui-gi For You ZAČETNIKI 9.00 na Proseku: Primorje - Por-tuale KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Reonu: Polet - Don Bosco NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, tržaška športna palača (mala dvorana): Inter 1904 Kontovel NAMIZNI TENIS POKAL SEJEMSKIH MEST - Breg; S. Ser- 18.00 Kras 11.15 v Kleveju (ZRN): Kleve - ODBOJKA DEKLICE Trstu, telovadnica Monte Cengio: CUS - Sloga. Borg je pae Borg Šved Bjom Borg je že pred časom opustil «uradno teniško aktivnost®. Nastopa namreč samo na ekshibicijskih turnirjih, vseeno pa je enakovreden tudi sedanjim najboljšim teniškim asom. Tako je v Manami premagal Američana Vitasa Gerulaitisa s 4:6, 6:2, 6:3, 3:6, 6:2. Mladi košarkarji goriškega Doma -ti - * jsL ■mm**. a. #Jr W 1. ' ? 2L m *% i. - & * \ i: * H -i i ■* < » .. 1 /* v m*« !> m *«* JV, W I » S/ m ■% Košarkarji goriškega Doma (s trenerjem Bergočem), ki se udeležujejo kadetskega turnirja za »Trofejo mesta Gorica® 01ympia - Libertas Turjak (23- , h ob 19.30 v Gorici); Val - VoUey CI«. Krmin (25. 11. ob 19. uri v “a drežu). MLADINKE „ V tem tekmovanju od slovenski^ ekip nastopa le šesterka 01ympje ^ Gorice. Doslej so «plave» doživete^ poraze, toda prepričani smo, si bodo v drugem delu prvenst opomogle. IZIDI 5. KOLA: Mariano - 01yiW». 3:0/ Volley Club - Italcantieri Libertas - Torriana 3:1. T. i. LESTVICA: Volley Club Tržič, cantieri Tržič 6, Mariano 4, Torri® in Libertas Gorica 2, 01ympia 6. - ■ PRIHODNJE KOLO: 01ympia -J bertas Gorica (24. 11. ob 20-36 Gorici). Mariano — Olympia 3:0 0®' 8, 7> . 4ll' OLYMPIA: Mažgon, Doktorič, • mi. Klanjšček Komjanc, Ant ligoj, Klanjšček, Olivo in Kovic. V petem kolu prvenstva x i. i _ r\i____• • n. mlad^ je šesterka 01ympie iz Gorice kie- kjf nila na gostovanju v Marianu, ‘Vj. se je spoprijela s tamkajšnjo so. no šesterko. Goričanke so se d upirale v prvem setu igre, v <)St fl(j-dveh setih pa so bile domačinke ločnejše pri vodenju igre. • ITALIJANSKA KOŠARKA«^ ZVEZA je odobrila menjave tujn)^ šarkarjev pri naslednjih drustv Latini Forli (Harper namesto M ta), Scavolini (Duredod namesto .g. ja), Berloni (Ray namesto Bou ,g /t ...----------------- nan>es ja), Italcable Haetha). (Lowrence V ORGANIZACIJI ŠD MLADINA «Smučarski sejem» in nato pester program dejavnosti V mali dvorani Sirkovega doma v Križu bo jutri in v nedeljo tradicionalni smučarski sejem, ki ga prireja domače ŠD Mladina v sodelovanju s trgovinama s športnimi oblačili «3 A ŠPORT® in «Lipica šport®. Sejem bo odprt od 10. do 21. ure, obiskovalci pa bodo imeli na voljo novo in rabljeno smučarsko opremo ter vsakovrstna smučarska in športna oblačila. S to prireditvijo začenja svojo letošnjo delovno sezono tudi smučarski odsek kriškega društva, ki si je letos zastavil pester program dejavnosti, med katere sodi tudi zimovanje v Kranjski gori, ki se bo letos odvijalo od 26. decembra do 1. januarja. ' I OBVESTILA Športna šola Trst sklicuje dne 24. t.m. v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 REDNI OBČNI ZBOR s prvim sklicanjem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Volitve predsednika občnega zbora in skrutina-torjev; 3. Poročila (predsednika, tajnika in blagajnika); 4. Spremembe statuta; 5. Pozdravi gostov in diskusija; 6. Razrešnica staremu odboru; 7. Volitve glavnega in nadzornega odbora. ŠD Breg obvešča, da se bo pričela otroška telovadba v torek, 22. t.m., ob 17.30 v občinski telovadnici v Dolini. Vpisovanje v telovadnici pol ure pred pričetkom telovadbe. v Šahovski turnir za posameznike v Portorožu Šahovsko društvo Piran časti tev dneva bo pr: . Pf iredUo republike mednarodni šahovski turnir Cenikov iz Slovenskega primorj®' žele Furlanije - Julijske krajin®’ strijske Koroške in madžarskeg ^e. rabja, ki bo 26. novembra do cembra letos potekal v hotelu na na Bernardinu pri Portorož -jjjjj Na turnir so organizatorji P® jo najboljše, predvsem pa ko1 perspektivne primorske šaluste. ^ so Rejc (Tomin), Brečevič ^ ras (Koper), Golja, Treuršic, in Žnidaršič (Piran), Grosar -,ej; Gorica), Bevk (Idrija) in lZ stva dr. Filipovič, Pertot, -j-er (Furlanija - Julijska krajinah [0-ko in Stelzer (Koroška) h1 jaka iz Porabja. (S. Kovač) Drevi ob 18. uri zelo zanimiv ženski odbojkarski derbi C-l lige V Repnu Sloga - Breg Obeta se izenačen boj - Norci Zavadlav - Vodopivec: «Začetek odločilen» ski,sr?; pa So letošnje ambicije O «Ite Terpin?» ČrtovS n‘mam° kakšnih posebnih na Pek V sai je naš glavni cilj obstalo oSvZr'Xln<> ležko pa nam bo uspe-V skui?1*'' enega od prvih treh mest tret)nF,rJi v Prvem delu prvenstva. Po Pe jz, Jo nabrati si določene igral-delu ivu.sr,je in potem to v drugem skrhnkJ?’ k° bo šlo za biti ali ne biti, lzkoristitd. Pitij ()Je *ri šesterke v vaši in v sku *a 0„. .Vala imajo največ možnosti Pt lest°ll^fv Prvih treh mest na konč-»Pj,; Ici Prvega dela prvenstva?» ftatigo«nas imajo največ možnosti ^6sterk.S Vidma, druga videmska ima tudi dve točki. (G. F.) DEČKI Bor — VIS 3:1 (15:5, 15:3, 11:15, 15:4) BOR: Starc, Meton, Jablanšček, Italiano, Sedmak in Clemente. Borovi dečki so izbjevali drugo prvenstveno zmago. Ekipa VIS jim vsekakor ni bila dorasla in je le po krivdi naših igralcev osvojila set. «Plavi» so namreč v prvih dveh setih igrali dobro, v tretjem pa so se povsem prilagodili slabi igri nasprotnika, ki jih je tako ugnal. V četrtem setu pa so borovci na igrišču vzpostavili pravo razmerje sil in zmaga ni bila več v dvomu. (Mig) Na Meblovem gostovanju pri Albatrosu iz Trevisa Brez Rečanke Pesaressijeve? Igralka je lažje poškodovana - Odločil bo sprejem servisa Vlasta Pesaressi, reška igralka ženske združene ekipe Meblo, je poškodovana in ni gotovo, ali bo lahko drevi igrala v Trevisu proti Albatrosu v tekmi četrtega kola drugoligaške-ga prvenstva. Pesaressi jeva je že dalj časa pestila poškodba mišice za kolenom, v ponedeljek pa je bila bolečina večja, tako da ji je zdravnik predpisal teden dni počitka in tera pijo. Poškodba ni težja, vendar ni nobenega razloga, da bi igralko prisilili, da igra, saj tekma v Trevisu za Meblo ni odločilnega pomena, poleg tega pa ima naša združena ekipa prav v vlogi centra dovolj solidne možnosti za menjavo. Pesaressijeva se bo vsekakor udeležila gostovanja in bo ob potrebi tudi stopila na igrišče, vendar le v slučaju prave nuje. Srečanje z nevarnim Albatrosom, ki je doživel le en poraz na gostovanju v Nervesi (pri ekipi, ki skupaj z Meblom deli prvo mesto), bo torej najbrž priložnost za preveritev realne moči Meblove klopi. Pesaressijevo (če ne bo igrala) bo nadomestila Viviana Kus, ki jo sicer pesti poškodba na rami, a lahko vseeno igra. če bo igrala na svojem običajnem nivoju tudi ni skrbi, da bi Rečanko preveč pogrešali, čeprav seveda Pesaressijeve centimetre ob mreži in njene servise ni moč kar tako zanemariti. V četrtek so naše igralke odigrale prijateljsko trening tekmo z Rijeko, ki nastopa v prvi jugoslovanski ligi. Test je bil nadvse koristen. Rečanke so seveda zmagale, a naše igralke so se jim kar čvrsto upirale, v enem setu pa so prišle tudi do dvanajstih tečk. Kar zadeva drevišnjega srečanja, ki se bo pričelo ob 1. uri, velja pripomniti, da sta si značilnosti obeh ekip precej podobni. Igra obeh sloni na zeloi dobrem sprejemu servisa in na prodornem napadu. Ključ tekme bo bržkone prav v tem, kdo bo boljše sprejemal in če bodo to naše ni dvoma, da bedo izbojevale četrto zaporedno zmago. Druga Meblova nasprotnika v boju za uvrstitev v skupino boljših bosta predvidoma pred lažjo nalogo. Nervesa bo doma najbrž zanesljivo premagala Ccnegliano, Mogliano pa bo v Trstu skušal premagati DMA. V prvi amaterski nogometni ligi se Križanom ponuja lepa priložnost Bo Vesna osvojila prvo zmago na domačih tleh? V 2. AL dokaj težka naloga za naše ekipe - Mladost in Juventina do novih točk? 1. AMATERSKA LIGA VESNA — RONCH1 Po nedeljski zmagi v Gradežu je o-zračje v taboru Vesne zelo dobro in vsi. z optimizmom gledajo na jutrišnji nastop. Kljub temu, da v letošnjem prvenstvu igra zelo zanesljivo, saj je doživela en sam požar (S. Giovanni), na domačih tleh Vesna še ni prišla \/„i. ' ’ ~ na uuiimum utru vesna. st? 111 prisja v ski.rv ey Ball k? GUS iz Ir : do zmage. V dosedanjih štirih nasto-. 0V0W l?!ni 1^ P& Metallurgica iz nih cn en marali KVivani '/nHm/rvl iiti šta„'a’ Libertas Sacile in OK <7ii„ nasprotnika Olumpie manJnOK Vala sta v Kni."‘x Yma sla v 1. kolu zrna kes?^ ksna je tvoja napoved za da- ^optiik^1 c!a bosta oba goriška za ^ai izbo* 1ZKULila. želim pa, da 'a da biJ°Va*..drugi zaporedni par točk vi, dvo » rn°-'i soigralci pospravili pr- Pari v Tr jiu^beniii obveznosti Špaca-SCll ftu s CUS ne bo' nastopil. Ob St>ac9panSega buSovora pa nas je ared tpj Pravilno opozoril, da smo ?a bo ,-.\norn pomotoma napisali, ^ ieraiUn Glympie Aleš Prinčič le V Qal. za Val. jhtrapjj bo Kras nastopil doma z Nbert v 1. kolu premagala f^tovn Iz. Girice. Tržaški Bor bo t‘*šča, ,>r* Ggall Torriana iz Gra-Kj Je Pred tednom v Turjaku pili so se morali Križani zadovoljiti z delitvijo točk. Zalo je povsem razumljivo, da navijači nestrpno čakajo na prvo zmago na domačih tleh. Seveda računajo, da ji bo ta podvig uspe), že v nedeljo, saj so Križani po prikazani igri v zadnjih nastopih povsem zadovoljili in prav v zadnji tek mi na domačih tleh jim je zmaga za las ušla iz rok, saj je S. Canzian pri šel do izenačenja tik pred koncem srečanja. 2. AMATERSKA LIGA KRAS — GIARIZZOLE Poraz, ki ga je Kras doživel pred dvema tednoma na domačih tleh proti Liberia.su, narekuje, da tudi doma treba igrati bolj previdno. Dovolj je, da se nekoliko odpreš in potisneš nasprotnika v obrambo in slednji utegne to izkoristiti. Proti Giarizzolam te napake Kras no sme ponoviti. Tudi zaradi tega, ker Tržačani po slabem startu, ki je botroval odstranitvi trenerja, (Oldanija je namreč nadomestil Notardistefano) igrajo bolj zanesljivo. To zgovorno pričajo izidi zadnjih pet nastopov, ko so Giarizzole iztržile pet remijev, od katerih kar štiri pri belem izidu. Hiba ekipe je morda prav napad, dosegel je namreč le pet golov. Če k temu dodamo še, da jutri bodo morale Giarizzole na igrišče brez svojega najboljšega napadalca Roici ja, ki je izključen, mislimo, da bo naloga Krasa lažja, čeprav bo tudi v vrstah Krasa zaradi izključitve odsoten Sugan. ZARJA — STOCK Jutrišnji nasprotnik Zarje je ena izmed ekip, ki je morda do sedaj najbolj razočarala, saj so v začetku prvenstva vsi mislili, da je Stock nesporen favorit za napredovanje. Tržačani pa so izredno slabo začeli, ter si deloma opomogli le v zadnjih treh nastopili, ko so zbrali štiri točke, prej pa so v šestih nastopih osvojili le pet (očk, če upoštevamo tudi zmago, ki jim jo je dodelila disciplinska komisija za zeleno mizo na račun Čampi E-lisi. Bazovci se zavedajo, da ima Stock v svoji sredi izkušene nogometaše, ki lahko presenetijo vsako ekipo, a si ne delajo velikih problemov, ker so prepričani v svojo moč. Bojijo se morda le napadalca Gatte, ki je lansko leto igral v vrstah Zarje in je prav v nedeljo (z dvema zadetkoma) pokazal, da je v dobri formi. Po nnva di so prav bivši nogometaši najbolj nevarni, zato upamo, da se Gatta ne bo razigral. ČAMPI ELISI — PRIMORJE Po zadnjih neuspehih je ozračje v taboru Primorja precej slabo in zato je vsako predvidevanje in upanje odveč. Primorje, ki ima le štiri točke na lestvici, je v zadnjili nastopih tudi po prikazani igri povsem razočaralo. Kaj sedaj? Morda edino upanje, ki o-stane navijačem je, da bo enajsterica proti Čampi EUsi zaigrala zagrizeno in bolj motivirano, ker je to ekipa, ki jo je do lani treniral sedanji trener Primorja Stulle. Ali bo Stulleju uspeio «naviti» nemotivirane in psihološko potrte nogometaše Primorja? 3. AMATERSKA LIGA CAMPANELLE — PRIMOREC Po odstopu Bogdana Čuka (kot smo že poročali), je vodstvo Primorca poverilo nalogo trenerja domačinu Henriku Čuku, ki je člansko ekipo Primorca vodil že v sezoni 79/80, nato pa je po 13. kolu, ko je ekipa bila na 13. mestu s 7 točkami, podal o-stavko. Čeprav pravijo, da menjava trenerja dobro zaleže, bi se navijači Primorca tokrat zadovoljili tudi s točko, saj nasprotnik sodi med močnejše ekipe te skupine. Za Campanelle preslana voda... Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze iz Gorice, ki je pristojna za ukrepe nogometnega prven stva 3. AL (skupina I), kjer igrajo tri naše enajsterice in sicer Gaja, Primorec in Mladost, je v zvezi s tekmo Campanelle - Gaja (6. 11.), kaznovala z visoko denarno globo ekipo Čampa nelle. Neznani navijači tega društva so se morda nekoliko preveč predr znili do sodnika, ki je sicer izključil nogometaša ekipe Campanelle Zulica, ter dosodil 11 metrovko v korist Gaje. V uradnem obvestilu namreč beremo, da je «sodnik po končani tekmi našel svoje čevlje polne vode». Zaradi tega nešportnega podviga bo moralo dru štvo Campanelle odšteti kar 120.000 lir globe. Voda je bila tokrat res... slana, kajne? Tudi Vidonis v Covercianu Devet nogometnih trenerjev naše dežele bo prihodnji teden odpotovalo v Coverciano, kjer se bodo od pone deljka, 21., do petka. 25. t.m., udeležili izpopolnjevalnega tečaja. V tej deveterici bo tudi trener kriške Vesne Aldo Vidonis. BEGLIANO — GAJA Težka naloga čaka tudi Gajo, ki gostuje pri drugouvrščenemu Beglianu, ki je doživel edini poraz v prvi tekmi s Sagradom. Je torej usoda Gaje ki morda preživlja kritičen trenutek, že zapečatena? BREG — S. ANNA Brežanom kot zgleda v letošnjem prvenstvu res ne gre. Vse štiri točke, ki so jih do sedaj izbrali, so bile o svojene na domačih tleh in zato navijači upajo, da ekipa tokrat ne bo o-stala praznih rok. MLADOST — BARBARIANS Doberdobcem se tokrat ponuja priložnost, da dosežejo drugo prvenstveno zmago, prvo na domačem terenu. V goste bodo namreč sprejeli ekipo Barbarians, ki je na dnu lestvice in Kraševcem zares ne bi smela delati prevelikih težav. JUVENTINA — JALMICCO Ali bodo štandrežci dosegli tretjo zaporedno zmago? Predpogoji so pač vsi, da bi jim to uspelo. Pred domačim občinstvom bodo namreč igrali proti Jalmiccu, ekipi ki je na predzadnjem mestu razpredelnice. TORRIANA — SOVODNJF. Marsonove varovance čaka težko gostovanje v Gradišču, kjer bodo igrali z ekipo, ki se poteguje za napredovanje. Torriana je sicer prejšnjo nedeljo poražena zapustila igrišče v Bra-čanu in bo zato proti Sovodenjcem igrala na zmago. ŠD MLADINA - KRIŽ v sodelovanju s firmama HILL ŠPORT IN 3 A ŠPORT prireja 5. sejem nove in rabljene smučarske opreme 20. in 21. nov. od 10. do 21. ure v Domu A. Sirk v KRIŽU Naročnina: Mesečna 9 000 lir celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi • Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st . viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JzTT in tiskaj ^ Trst član italijanske | iveze časopisnih založnikov FlEG 19. novembra 198.1 Akcija civilne zciščite Posledice «potresa» preverili na vaji RIM — «V Valeriani pri Terniju je prišlo do hudega rušilnega sunka.» Tako je bilo sporočilo, ki ga je prejel italijanski štab za civilno zaščito v Rimu, seveda pa ni bilo resnično, ampak je bil to znak za veliko vajo, ki naj bi služila preverjanju pripravljenosti vsem ustanov in organizacij v primeru naravne katastrofe, pa tudi usposabljanju kadrov za take posege. Celotna akcija se je nato razširila še na pokrajini Perugia in l’Aquila ter je zajela kar veliko področje. Po podatkih, ki jih je dalo notranje ministrstvo je pri vaji sodelovalo 750 civilistov, 1460 vojakov, 82 civilnih in 207 vojaških vozil, 60 radioamaterjev, 59 vojaških radiotelegrafistov ter 7 civilnih in 14 vojaških letal. Celotna operacija, ki se je začela v četrtek ob 7. uri zjutraj in se je zaključila sinoči ob 18. uri je bila dokaj zapletena. Udeleženci so morali namreč poskrbeti za zdravstveno oskrbo «prizadetega prebivalstva*, za prehrano, nadzorovanje in varnost, razsvetljavo, radijske in telefonske zveze, letalsko izvidništvo (ugotavljanje razsežnosti «nesreče»), izselitev «potresencev», poljske bolnišnice, začasna bivališča (rulotke), prometne zveze itd. Vse delo je bilo tudi v resnici dokaj zahtevno, kajti na področju, kjer je potekala vaja, je bilo vreme zelo slabo, vladal je hud mraz, poleg tega pa je v višjih legah tudi snežilo. Zaradi slabega vremena so imela zato težko nalogo zlasti letala, ki v resnici sploh niso mogla izpolniti svoje dolžnosti in so jih morali nadomestiti z izvidovanjem na zemlji. Neznanca ugrabila mlado učiteljico TARANTO — Včeraj zjutraj sta dva oborožena mladeniča ugrabila pri Mandurri v provinci Taranta 21-letno učiteljico Anno Mario Fusco. Fuscova se je odpravljala v službo v San Pietro in Bevagna, prisrčen letoviščarski kraj, ko sta jo neznanca po že preverjeni metodi ustavila: z njunim avtomobilom sta trčila v «al-fasud» Fusce in jo prisilila, da izstopi, nakar je bil na vrsti beg v neznano. Alarm so sprožili na šoli, saj je Fuscova neobičajno zamujala. Takoj je začel delovati preiskovalni stroj, policija in karabinjerji so začeli raziskovati ob močje v okolici kraja ugrabitve, vendar zaenkrat še brez rezultatov. Fuscova je hči bogatega pridelovalca in trgovca z vini, njena ugrabitev pa je letos v Puglii prva. Vzroki tragedije NEW YORK — Ameriški izvedenci za letalstvo so se v svojih raziskavah o vzrokih sestrelitve južnokorejskega letala, ko je 1. septembra nad Sahalinom izgubilo življenje 269 ljudi, dokopali do novega spoznanja. Najbrž so ugotovili, zakaj se je letalo znašlo v sovjetskem zračnem prostoru. Njihova teorija pa je ta: pri programiranju krovnega kompjuterja na letališču Anchorage na Aljaski so tehniki naredili napako, tako da je bila prvotna smer leta odmaknjena kar za 300 navtičnih milj. Sedaj bo šla ta nova teorija v pretres mednarodni letalski zvezi in vse kaže, da je zadnje «od kritje* še najbolj verodostojno. Tudi kraljica se je sezula DELHI — Niti angleški kraljici ni bilo prizaneseno, ko je obiskala Rajgl18' Gandijevo spominsko stavbo v Delhiju: pred vstopom je morala tudi ona ■" ob pomoči bosonogega uslužbenca — obuti nogavice, kajti v čevljih ne dov? lijo vstopiti niti kronanim glavam (Foto Ar/ Pomembna resolucija v evropskem parlamentu Za evropsko kulturno politiko STRASBOURG — Evropski parla meni je z veliko večino včeraj odobril predlog italijanskega komunista Guida Fanti ja o začetku skupne evropske politike za kulturo. Fantijev dokument podčrtuje predvsem dejstvo, da so pobude na področju kulture v okviru skupnih prizadevanj nujne, da bi se izognili «nevarnosti kulturne dekadence in zaostajanju Evrope na bistvenih področjih, te ne varnosti pa so med ključnimi vzroki krize, ki se manifestira v posameznih evropskih družbah». Resolucija evropskega parlamenta nima namena spodbuditi intervencij «o kulturi, ampak za kulturo», kot je sam Fanti obrazložil na tiskovni konferenci. In to v totalnem spoštovanju svobode izražanja, pluralizma in na c tonalnih vrednot. V dokumentu je tudi rečeno, naj bo vsaj 1 odstotek pro računa skupnosti dodeljen kulturni po litiki, čemur bi se morali prilagoditi tudi posamezni državni proračuni. Za enkrat gre namreč za kulturo le malo sredstev, v Italiji na primer 0,2 odstotka. Mladi Kitajci so za Sartra PEKING — Kitajski tisk je doslej že večkrat pokazal svojo nenaklonjenost do pokojnega francoskega filozofa in očeta eksistencializma Jeana Paula Sartra. Zadnji napad nanj si je privoščil tudi kitajski dnevnik, ki obravnava gospodarska vprašanja Jingji Riban. Časopis sicer priznava velikemu francoskemu mislecu, da je bil vedno na strani zatiranih, vendar pa mu očita, da je bil nasprotnik «proletarske politične stranke* in so bile nekatera njegova stališča povsem zgrešena. Očita mu, da subjektivni idealizem, ki preveva njegove misli nikakor ni sprejemljiv za realnost današnjega socializma. Negodovanje Jingji Ribaa postane razumljivejše od podatku, da se na Kitajskem vedno več mladih intelektualcev ogreva za Sartra in vneto študira njegova dela, kar voditeljem v Pekingu nikakor ni všeč. In kateri so konkretni FanUfi predlogi, ki jih je osvojila tudi k misija EGS? Gre v prvi vrsti za boljšanje življenjskih in delovnih P poo arh* astt>a go jev kulturnih operaterjev; za poro skupnim pobudam; varstvo tektonskega in umetniškega bogasw" skupnosti; pobude za svobodno kr°x nje kulturnih del; boljšo koordinati pri filmski distribuciji, ki jo m°c g. ogroža ameriška konkurenca; zava' vanje deželnih kulturnih stvarnosti- Poglobitev vedenja in različ”^ spoznavanj predstavlja bistveno 771 .g in cilj za gospodarski preporod rast demokracije v Evropi,» je z° dil Fanti, katerega predloge bodo rt rali v prihodnjih tednih pregledati -ministri za kulturo držav članic E ^ Ti se bodo zbrali v Atenah, ko _ zboru predsedoval grški minister " lina Mercuri. □ MILAN — Bivši predsednik dr^ be «Rizzoli - Corriere della sera* 'Vj gelo Rizzoli je po komaj 3 lednih sp v zaporu. Milansko sodišče je n ^ reč sprejelo priziv državnega PrI’v0. ništva proti izpustitvi na začasno ^ j bodo, ki so jo preiskovalni sod prenosa w «poklonili» obtožencu stva v tujino. Najlepša je bila Sarah LONDON — 19 letna angleška manekenka Sarah Jane Hut je postala prejšnjo noč v Londonu «miss sveta». Novo pečena prva lepotica planeta je visoka 177 cm, njene mere znašajo 89 56-86, žirija pa je izjavila, da je zaslužila prvo mesto zato, ker se rafinirano obnaša, je rahlo zadržana in izraža človeško toplino. Taka oznake, je bila Sari, ki v prostem času najraje igra biljard, vsekakor všeč, še bolj pa ji je bilo pogodu, da ji je svetovni naslov prinesel 12 milijonov lir, pa tudi to, da je takoj po proglasitvi podpisala pogodbo za novo manekensko pogodbo v vrednosti 60 milijonov lir. Na sliki je na njeni levi drugouvrščena 18-letna Kolumbijka in študentka medicine Rocio Florez, tretja pa je bila 20-letna Brazilska študentka Catia Pedrosa. (Foto AP) Miki Muster: Gusarji (14.) ČUDNO. ^ vrt, DAN NAM 4C SLEDILO... TO NE. MORE BITI ■ptoUAZEN. Relikti na italijanskih cestah RIM — Tehnični pregled motornih vozil je v mnogih državah dokaj in tudi pogosta zadevščina. Vsekakor povsem drugače pa je v Italiji- l j je treba vsako motorno vozilo, ki želi krožiti po javnih cestah peljati v g Britaniji, Švici in na Japonskem na tehnični pregled vsako leto, v Bene in Skandinaviji vsaki dve leti itd. ^It Vse drugače je v Italiji. Pri nas trenutno pregledujejo vozila, ki s° izdelana že leta 1972. Kdo bi se zato čudil, če je bila lani v Italip t 260.000 prometnimi nesrečami vsaka deseta posledica mehaničnih okva Aj/j Angliji, kjer imajo najstarejši vozni park v Evropi, pa je vožnja po cestah najbolj varna v Evropi. Tobačni dim mori Američane NEW Y0RK — Bolezni srca, ki so posledica tobačnega dima, bodo samo v ZDA umorile 170.000 Američanov, ogrožajo pa kar 10 odstotkov g ga prebivalstva te velike dežele. Glavna direkcija za zdravstvo v Washin0 je namreč v posebnem poročilu poudarila, da bo vsak deseti American^ nesljivo predčasno umrl, če Američani ne bodo spremenili svojih kadi navad. Ogrožene avstralske fakultete SYDNEY — V Avstraliji je prišlo do hudih zapletov, ker je na neka!foj(0 univerzah že toliko azijskih študentov, da za domače ni več prostora-je statistika pokazala, da je n.pr. v Novem Južnem Walesu vsak četrt dent tujec. 300 km dolga pot po ledenikis ■ se b° FIRENCE — 55-letna italijanska zdravnica Maria Luisa Ercolani ^(0. v začetku prihodnjega leta lotila podviga, kakršen ni doslej uspel se..^jifi mur. Potem ko je ta mala in drobna ženska preplezala že vrsto rtm sten v Alpah in na Himalaji ter je sama osvojila vrh najhladnep1’■ ^ sveta (McKirdeg, kjer je doživela temperaturo minus 55 in veter čez * na uro) bo zdaj poskušala prečiti še 300 km dolgi ledenik Hielo Conti ca-v Patagoniji. Ta njen samotni podvig bo trajal predvidoma vsaj dva 171