z obrazomv svojega casa abonmajska sezoi&07/08 POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« i- št.26359 Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S vpisujemo abonma novost 07/08 skupinski abonma brezplačna tel. št. 800 214 302 Primorski SOBOTA, 20. OKTOBRA 2007 Št. 248 (19.031) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Spremenjeni izzivi, spremenjene stranke! Ivan Lukan Nad sto delegatov in delegatk Enotne liste (EL) je na deželnem zborovanju v četrtek zvečer v Tinjah na Koroškem sprejelo pomembnih odločitev v zvezi s prihodnostjo tega samostojnega političnega gibanja Slovencev na Koroškem: za predsednika je bil vnovič izvoljen Vladimir Smrtnika, nič manj pomembna pa je bila napoved, daje Enotna lista kot samostojno gibanje pripravljena iti novo pot. Tudi če je ta povezana s spremembami, ki bodo prej ali kasneje posegle celo v notranje strukture stranke. EL sicer ne bo popolnoma pustila za seboj preteklosti, ki jo lahko uvrščamo v obdobje klasičnih manjšinskih strank s skoraj izključno etnično usmerjenostjo, je pa jasno napovedala, da se hoče otresti ozkih manjšinskih vez in postati regionalna stranka. Gre torej za izziv, pred katerim ne smeta zapreti oči ne večina in ne manjšina, ne večinske, in tudi ne manjšinske stranke. Prilagoditi se bodo morali vsi, pri tem pa bodo uspešni le tedaj, ko bo odgovor na razvoj in izzive skupen. Večina bo morala upoštevati težnje manjšine in obratno. Tisti, ki bo to najbolje znal posredovati ljudem, pa bo najuspešnejši - ali bo to politično gibanje/stranka, ki izvira iz večine ali celo iz manjšine. V načrtovanem odpiranju koroške Enotne liste v regionalno stranko z volilci iz manjšine in večine je ne nazadnje tudi priložnost za (samostojna) manjšinska gibanja. In zakaj spremenjeni izzivi ne bi spremenili tudi stranke - ne le na Koroškem? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) evropska unija - Neformalni vrh v Lizboni se je uspešno zaključil Dosežen dogovor o reformni pogodbi Italija pridobila en sedež v Evropskem parlamentu gorica - Po neuspešnem prvem zasedanju prišlo do dogovora Konzulta s predsednikom Ivo Cotič: »Glavni izzivi zaščitni zakon, slovenske jasli in dokončni padec meje« GORICA - Ivo Cotič je novi predsednik konzulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti pri goriški občini. Po neuspešnem prvem zasedanju je prišlo do dogovora med krovnima organizacijama, tako daje bila med včerajšnjo sejo predsedniš- ka funkcija zaupana Cotiču. Ob tem je bil za podpredsednika izvoljen Franco Miccoli, za tajnika pa šolnik Igor Devetak. Takoj po izvolitvi je 35-letni Cotič poudaril, da ima konzulta pred sabo pomembne izzive. Že na naslednjem zasedanju, ki bo poteka- lo v sredo, 7. novembra, bodo namreč člani konzulte razpravljali o odprtju slovenskih jasli v mestu in o izvajanju 10. člena zaščitnega zakona 38/2001 na območju goriške občine. Na 16. strani LIZBONA - Evropski voditelji so na neformalnem vrhu EU v Lizboni dosegli dogovor o novi, reformni pogodbi. Pogodba se bo imenovala lizbonska, saj bo po besedah predsedujočega, portugalskega pre-mierja Joseja Socratesa podpisana 13. decembra v Lizboni. Z dogovorom so zadovoljni vsi evropski voditelji. Italijanski premier Romano Prodi je na vrhu dosegel, da bo Italija imela v Evropskem parlamentu en sedež več, kot je bilo prvotno predvideno. Za Slovenijo je bil sedež več že predviden. Sicer pa je slovenski premier Janez Janša dejal, da Slovenijo kot prihodnjo predsedujočo uniji čaka pomembno delo za ratifikacijo nove pogodbe. Na 15. strani SIK in SKP o novi Demokratski stranki Na B. strani Videm: Strassoldo je preklical odstop Na B. strani Enotna lista stopila na pot preoblikovanja v regionalno stranko Na 6. strani Premolin: Več funkcij kraškima rajonoma Občine Trst Na 9. strani Direktorja civilne zaščite Italije in Slovenije za bilateralni sporazum Na 18. strani pOdgorica Črna gora ima ustavo PODGORICA - Črna gora, ki je samostojna od 3. junija lani, je včeraj dobila svojo prvo ustavo, potem ko je parlament sinoči s 55 glasovi za sprejel predlog ustave. Ustavo so poslanci sprejeli z dvotretjinsko večino, tako da za njeno potrditev ne bo potrebno razpisati referenduma. Parlament bo novo ustavo slovesno razglasil v ponedeljek, ko bo tudi stopila v veljavo. Ob strankah vladne koalicije so predlog ustave podprle tri opozicijske parlamentarne stranke in s tem zagotovile potrebno dvotretjinsko podporo. Na 21. strani italija Levica za socialno RIM - Danes popoldne bo v Rimu manifestacija za socialno državo, ki jo prirejata levičarski dnevnik Il Manifesto in glasilo SKP Li-berazione. Šlo bo za demonstracijo proti t. i. Biagijevemu zakonu (zakon št.30/2003) o fleksibilnosti delovnega tržišča, pa tudi proti pokojninski reformi, za katero se je vlada dogovorila s socialnimi partnerji minulega 23. julija in jo naposled odobrila to sredo, potem ko je požela plebiscitarno podporo na nedavnem sindikalnem referendumu. Kaže, da na njej ne bo ministrov. Na 7. strani trst - 18. slovenski slovenistični kongres Slovenski jezik in njegovo poučevanje na dvojezičnem ozemlju Drugi dan Slovenskega slavističnega kongresa je bil posvečen položaju slovenskega jezika v Italiji, poučevanju slovenščine na dvojezičnih območjih in štiristoletnici izida prvega ita-lijansko-slovenskega slovarja. Pred nabito polno dvorano Narodnega doma so se v jutranjem delu zvrstili številni referati o jezikoslovju in slovaropisju, v popoldanskem pa sta bili na sporedu okrogla miza o zamejski mladinski književnosti in ekskurzija po slavističnem in slovenističnem Trstu (na sliki Kroma). Jutri je na programu kulturni izlet od Devina do Brega. Na 8. strani 2 Sobota, 20. oktobra 2007_MNENJA, RUBRIKE / SKLAD MITJA CUK SVETUJE Kolikor jezikov znaš... Mnogi starši se sprašujejo, ali je učenje tujih jezikov res primerno tudi za zelo majhne otroke, ki še niso stari pet ali šest let in še ne hodijo v šolo, drugi pa jemljejo kar za samoumevno, da je zelo koristno, če se že majhni otroci, denimo tisti v vrtcu, privajajo na tuj jezik in ga spoznavajo. Kateri jezik je v Evropi najbolj razširjen? Kateri jezik izbrati za dodatno učenje? Kaj menijo izvedenci o učenju tujih jezikov v osnovni šoli in pred njo? To so le tri od številnih vprašanj, ki se zastavljajo marsikomu. Najbolj govorjeni jeziki v evropski skupnosti so - po virih iz EU - angleščina, katero govori 51% prebivalcev, 13 % kot mater-ni jezik, 38 % pa kot tuj jezik; nemščina z 32% (18% materni jezik, 14% tuj jezik); francoščina 26% (12% materni jezik, 14% tuj jezik); italijanščina 16% (13% materni jezik, 3% tuj jezik); španščina 15% (9% materni, 6% tuj jezik); poljščina 10% (9% materni, 1% tuj jezik) in ruščina 7% (1 odstotek materni, 6% tuj jezik). Tako znanost kot politika radi svetujeta, naj se otrok začne čim prej učiti tujega jezika, ker se majhni otroci jezika učijo zelo hitro. Kdor obiskuje prvi razred osnovne šole, se bo torej jezika lažje učil, kot pa enajstletni dijak v nižji srednji šoli. Predpriprava je potemtakem zelo pomembna, saj omogoča temeljitejšo in olajšano nadaljnjo jezikovno izobrazbo. Pri nas, kjer rastemo ob dveh jezikih in imamo posebno dobro pripravljene izvedence za osvetljevanje področja o dojemanju prvega in drugega ter ostalih jezikov, že vemo, da ima obvladovanje dveh ali več jezikov spodbuden vpliv na možgane. Večjezičnost odlično vpliva na duševni razvoj. Nekateri mislijo, da večjezičnost spodbuja tudi znanje maternega jezika, če je le pravilno usmerjena, drugim pa se zdi, da se zaradi razdeljenosti na več jezikov dogaja prav nasprotno. Če ima otrok možnost, da že zgodaj pride v stik s tujim jezikom, je vsekakor nadaljnje učenje le nadgradnja osnove do stopnje, da otroci pri izražanju lažje prehajajo iz enega v drug jezik. Vse to pa naj bi nastajalo ob pravilni usmeritvi staršev. Ti ne smejo pričakovati in zahtevati preveč, saj bi sicer lahko svojega otroka pri učenju jezikov »blokirali« zaradi izvajanih (tudi nehotenih) pritiskov. Način, kako se danes učijo jezike, je popolnoma nov. Daleč od frontalnega učenja, na katerega smo bili vajeni v preteklosti. Aktivno osvajanje tujega besednega zaklada omogoča otroku, da se znebi strahu pred izražanjem v tujem jeziku. Tudi učenje tujega jezika je danes usmerjeno predvsem v komunikacijo, v sposobnost, da se človek zna dobro izražati. Danes pišejo učenci s pomočjo učitelja angleščine (ali drugega tujega jezika) pisma svojim priljubljenim pevcem, pogovarjajo se o nogometni tekmi, pogledajo filmski zapis take ali drugačne vsebine, poslušajo angleško popevko... Uvajanje v jezik j torej mehkejše, nič več slovničnega »drila« že takoj od začetka. Poglabljanje v znanje in natančnejše izražanje je postopno. Veliko pričakovanj zapolni lahko spletna povezava, kot je npr. program e-twinning. V okviru tega programa vse evropske šole lahko sodelujejo s partnerskimi šolami iz drugih držav. Ta pobuda spada v širši program EU, imenovan e-learning. Po šolah spodbujajo uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij zato, da bi učenci in učitelji sodelovali med seboj tudi mimo mej in nad njimi. V programu lahko sodelujejo učitelji (profesorji) kateregakoli predmeta, šolski voditelji, knjižničarji in drugi šolski delavci. Poleg vseh šol EU so vključene vanj še norveške in islandske šole ter otroci od 3. do 9. leta starosti. To pomeni, da je bil program zamišljen tudi za otroke, ki še ne hodijo v šolo. Načrti, vključeni v ta program, so lahko različni, njihovo trajanje ni omejeno, njihov cilj ni predpisan, pač pa sta poudarjena pedagoški pomen načrta za šolo in za učence ter obvezna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Načrti so torej različno oblikovani. Lahko trajajo le teden dni, lahko so večmesečni ali celo enoletni. Jasno je, da bo trajanju primerna tudi vsebina. Načrt mora predvidevati povezavo z enim ali več tujimi partnerji. Vse to je zelo koristno, ker na tak način dobi učenje drugačno razsežnost in večjo živahnost in življenjskost, učenci pa večjo spodbudo. Ne smemo tudi pozabiti, da nastajajo ob tem spodbudni medkulturni stiki, veča se sposobnost posameznikove komunikacije, večajo se veščine otrok pri uporabi tehnoloških novosti. Večja razgledanost pa omogoča tudi drugačen in bolj poglobljen pogled na kulturo in vrednote. Na tak način se širi tudi sposobnost uporabe inovativnih pedagoških metod. Učno vzdušje je živahnejše, ker je dinamičnejše tako za učence kot učitelje, to se pravi, tudi za šolo. Na osnovi takega načina dela lahko šole načrtujejo tudi dolgoročne programe. Danes brez znanja jezikov tudi v službi ne more iti človeku dobro. Angleščina kraljuje, vendar se zdi, da ji sedaj po pomembnosti in izbirah stoji po nemščini in francoščini tik za petami španščina. Če se torej povrnemo na umestnost učenja tujega jezika v zelo zgodnji otroški dobi, denimo v vrtcu, si moramo biti na jasnem, kako to gre. Majhni otroci imajo danes možnost in priložnost (tudi še tisti iz prvih razredov osnovne šole), da se učijo s pomočjo igre. Pri tem jim učitelji omogočajo dovolj gibanja in izražanja čustev. Seveda ne gre brez osnovnih pravil, če ne želi pedagog zaiti v neproduktiven nered. Vsakdo od otrok mora, ko želi nekaj povedati, najprej na to opozoriti z dvigom roke, počakati na namig in šele nato govoriti. Medklici vnašajo največkrat zmedo. Nihče tudi ne sme letati po razredu kar tako. Gibanje je kljub vsemu organizirano in usmerjeno. Le taka razredna igra, ki jo usmerja učitelj, lahko pomaga otrokom premostiti začasne duševne primanjkljaje ali manjšo sposobnost v primerjavi z drugimi. Otroci postanejo lahko manj agresivni, niso tako nemirni in hipe-raktivni. Pri razredni igri se namreč otroci naučijo spoštovati pravila. Ta morajo biti jasna, enostavna in ne preštevilna. Otrokovo učenje jezikov zastavlja posebej v našem specifičnem okolju različna vprašanja: Zakaj in kako se otroci učijo govoriti v enem ali več jezikih? Kako se otrok razvija lahko dvojezično že od rojstva: ali gre to po fazah, ali se jezika malček nauči mimogrede, ali je ta proces enostaven ali zapleten, kaj če bo naš sin mešal jezike? Na ta in mnoga druga vprašanja nam odgovarja psihologinja in psihoterapevtka dr. Suzi Pertot v svojem priročniku Dvojezični otrok/Il bambino bilingue. Prav gotovo ga vsa naša šolska okolja od leta 2004, ko je priročnik izšel, toplo priporočajo vedno novim staršem vsako šolsko leto sproti, da bi jim pomagali do te-meljitejšega premisleka, ko se (včasih brez prave podpore) odločajo za izbiro šole. (jec) PISMA UREDNIŠTVU Prošnja Upam, da bo uredništvo objavilo sledečo prošnjo, kakor tudi morebitne odgovore. Zelo rad bi vedel iz katerih pravnih, političnih, psiholoških, taktičnih, strateških, finančnih, ekonomskih in drugih razlogov glasovnice na primarnih volitvah za deželnega tajnika Demokratične stranke niso bile v štirih jezikih, v katerih je zaradi spoštovanja ustave in deželnega statuta napis na pročelju palače deželnega sveta (V tržaški pokrajini bi zadoščala že dvojezična glasovnica). Odgovor pričakujem predvsem od izvoljenih, dobrodošli pa bodo tudi odgovori drugih, ki vsaj delno poznajo razloge za tako ravnanje. Samo Pahor Doklada za dvojezično poslovanje za neučno osebje slovenskih šol (1) Spoštovani gospod Malalan, odgovarjam vam na vaše pismo uredništvu, ki so ga objavili v PD dne 18. oktobra, glede doklade za dvojezično poslovanje za neučno osebje na slovenskih šolah. Prizadel me je grob in strupen osebni napad na mojo sodelavko pri UIL-u, Majo Peterin. Če gospod Malalan ima umestne pripombe nad opravljenim delom, naj se prosim obrača na sindikat UIL in ne na posameznika, ker je za doseženo zaslužen in odgovoren sindikat sam. Če pa je bil vaš namen svetovanje ali pomoč, vas vabim k večji zmernosti pri poseganju in k izogibanju strumentalizacije posameznih izjav. V prid popolnosti informacije in celovitosti obravnave problema, mi dovolite, da dodam še nekaj. Kot sam avtor priznava, so bili vsi pretekli dosežki neučnega osebja zavodov Zois in Prešeren, v zvezi z doklado za dvojezičnost, sad priznane potrebe po takem ravnanju v krajevnih upravah. Dodatek je le prenos take pravice tudi na zaposlene v javnih upravah, ki so službovali na šolskih ustanovah. Do leta 2001 je bil del neučnega osebja naših šol zaposlen pri krajevnih upravah, dejansko pa so službovali na šolah. Naj podčrtam, da je bila priznana pravica do doklade krajevnim upravam in ne šolnikom. Glede razsodbe državnega sveta, mi dovolite: tudi če bi bil znesek petdesetkrat višji od doklade, ki jo bo sedaj dobivalo vse dvojezično osebje zaposleno v deželi, je to vsekakor denar, ki ga bodo dobili v petnajstih in je to torej izjema zaradi kompleksnosti sistema, ne pa pravilo. Ko pa se je v Rimu podpisovalo novo delovno pogodbo za šolsko osebje, nobeden od prisotnih sindikalnih predstavnikov ni potegnil na dan pisem, ki ste jih poslali vsem sindikatom. Očitno je postopek, ki ste ga izbrali, neprimeren in razsodbe, ki ste jih predstavili, odgovarjajo le posameznim primerom ne pa problemu v celoti. Svetujem vam, da poskusite še z evropskim sodiščem za človekove pravice, mogoče boste bolj srečni. Novost v dokladi, ki je priznana v pogodbi za šolsko osebje, je, da je ta državno priznana in torej namenjena vsem zaposlenim, naj bo njihov delovni sedež v Tržaški, Goriški ali Videmski pokrajini, dovolj je, da je delovanje dvojezično. Oprostite, če se vam to zdi majhen korak glede na prejšnje stanje. Tudi sam sem prepričan, da vsaka razsodba, ki gre v smer podkrepitve zahteve, ji je tudi funkcionalna. Prepričan sem pa tudi, da sta moč in uspeh skrita v multilateralnem dogovarjanju. Dosežen dogovor z vlado o dokladi je le prva poteza, ki jo v tem smislu imamo v mislih. Pot je dolga in jo bomo opravili z majhnimi, a vztrajnimi koraki. Če je korak predolg, kot je bil mogoče vaš, padeš na nos in nič ne dosežeš. To kar smo dosegli pri UIL-u v dogovoru z ostalimi sindikati pa je že nekaj, kar se lahko izboljša. Še si bomo prizadevali za priznanje iste pravice vsem dvojezičnim šolnikom in za zvišanje zneska doklade, vse na enkrat, kot ste sami izkusili, se ne da. Taki napadi, kot je vaš, pa le zastrupljajo ozračje in grenijo odnose ter ne sodijo v trezno razpravo. Spoštovani gospod Malalan, če mislite, da se nismo primerno odločali pri določenih potezah, smo pri UIL-u vedno pripravljeni na soočanje z vsemi, naj bo to zasebno ali javno. Deželni tajnik UIL za šolstvo, Ugo Previti Doklada za dvojezično poslovanje za neučno osebje slovenskih šol (2) Spoštovani gospod David Malalan, če bi se šlo za zasluge (o katerih je govora v vašem pismu uredništvu PD iz dne 18.10), bi vam bila pripravljena prepustiti vso čast. Bistvo udejstvovanja v sindikatu pa je doseganje rezultatov, ki so v prid članom sindikata. Sama sem sindikalno aktivna, kot članica pokrajinskega in deželnega tajništva UIL za šolstvo in kot članica Sindikata slovenske šole, ker ljubim šolstvo in mu želim čim boljšega razvoja v današnjem svetu. Razvoj gre le skozi primerno organiziranost in zajamčeno delovanje vseh figur, ki sestavljajo šolo: od otrok, dijakov tja do učnega in neučnega osebja. Za to rabijo sindikati in iz teh razlogov sem podpisana v njih aktivna. Žalostno bi bilo, če bi nekdo deloval v sindikatu iz golega interesa vidljivosti, za to so bolj primerna različna nastopanja. Glede vidljivosti, ki jo dajejo mediji posamezni pobudi, so sami novinarji odgovorni in izbirajo na podlagi njihove dolge izkušnje. Sama sem vljudno odgovorila na novinarjeva vprašanja, kar se mi ne zdi ne zločin in niti iskanje zaslug. Mogoče idealistično verjamem, da sindikalist deluje v iskanju boljših delovnih pogojev za delovno kategorijo, ki jo zastopa in ne v iskanju zaslug. Prepričana sem, da se lahko katerikoli rezultat doseže prej in bolje, če se sodeluje in išče pomoč pri vseh, ki ti jo lahko nudijo. Če bi tudi vi ubrali pot sodelovanja raje kot napadanja sindikatov, organizacije, ki so v tem primeru najbolj primerne za reševanje takih problemov, bi mogoče tudi z vašim trudom prispevali k uspehu. Na pogajalski mizi glede doklade za dvojezično poslovanje šolnikov o vašem pismu z dne 3. maja 2007 ni bilo ne duha ne sluha. Mogoče še vedno leži v kakšnem ministrskem predalu v Rimu. To vam dokazuje koliko bi bilo bolj konstruktivno se obračati na vse, ki lahko prispevajo k rešitvi problema, raje kot voditi križarsko vojno sam in iskati pravico kot hlapec Jernej, saj vsi vemo, kako se je končalo. V tej volji po samostojnem reševanju problema berem kvečjemu iskanje zaslug in v vašem pismu nevoščljivost, ker so drugi dosegli to, kar vi niste. To je priznanje pravice do doklade na državnem nivoju, ki velja za vse tri pokrajine, kjer imamo slovenske šole, ne pa le za Tržaško. Poleg tega je pot, ki ste si jo izbrali sodišče, na katerega se obračamo le v sili in rešuje posamezne probleme. Odgovarja le posebnim interesom posameznika. To, kar je dosegla UIL pa je vladno uradno priznanje neke potrebe, v interesu vseh, in zato tudi normalna pot zagovarjanja takih pravic in potreb. Vabim vas da se odslej obračate do sindikatov propozitivno, pri nas so vedno odprta vrata za tiste, ki imajo konkretne predloge ali podkovane opazke. Zahtevamo le, da si želijo sodelovanja. Naj bo rezultat zasluga kogarkoli, ni važno koga. Pomembno je, da je rezultat dosežen. Čakajo nas naslednji koraki in to je priznanje doklade tudi vodstvu in učnemu osebju ter zvišanje zneska doklad. Pri tem vas gospod Malalan čakamo za pomoč, dobite nas na sedežu sindikata UIL v Gorici. Maja Peterin Pojasnilo Telemare Na tretji strani PD z dne 17. t.m., je objavljen daljši članek ( za katerega se zahvaljujem) z naslovom: Deželno upravno sodišče - Zavrnitev prizi-va združenja GSG proti zavrnitvi prošenj za deželne prispevke. Te-lemare še naprej ne bo vključena-med primarne manjšinske organizacije. Prva pozitivna razsodba za deželo, SKGZ IN SSO po vrsti neugodnih razpletov je bila položena v petek. Prosim za popravek iz naslednjih razlogov: 1) Ugovor ni bil v celoti zavrnjen ker je sodišče ponovno priznalo pravico televizije Telemare do prispevka četudi ne kot primarni ustanovi. To pa zato ker je urad utemeljeval zavrnitev ne, da bi svoja stališča zakonsko podprl na kar odvetnik podjetja GSG ni smatral sploh za potrebno podati daljših obrazložitev. Pristojni nadzorni odbor Co.re.com. ni bil niti vprašan za mnenje. Funkcionar in člani komisije pa tudi niso bili nikoli v televizijskem študiju in ničesar niso preverjali predno so dali svoja mnenja. Pravilnik na katerega se je Dežela naslanjala pa je sad vedno iste komisije kjer prevladujeta SKGZ in SSO, ki sta zahtevali ukinitev finančnih sredstev za televizijo tudi od strani RS in to že v letu 1997 ko si je društvo Rat Sloga prizadevalo za prevzem televizije. 2) Prošnjo za prispevke na črki C) je podjetje GSG naredilo tudi za leto 2006 a brez vsakega odziva. 3) Stroški so v razsodbi kompenzirani kar znači, da ugovor ni bil v celoti zavrnjen. 4) Razsodba se ne nanaša na več prošenj marveč le na prošnjo za priznanje za leto 2006 Za leto 2007 je bila pritožba odposlana na predsednika republike in je šele v postopku. Za leto 2008 pa mora prošnja šele v upravni postopek in če bo televizija priznana ali ne bomo vedeli ob finančnem zakonu za leto 2008 . Odbor je sicer skušal že tretjič prezreti postopek in podtakniti deželnemu svetu seznam primarnih ustanov za leto 2008 v zakonski osnutek 205 ne da bi ocenjevali posamezne prošnje. Meritornih lestvic sploh ni urad izdelal. 5) "Neugodnih razpletov" in presenečenj bomo, žal, imeli še veliko ko se zadeve ne utirijo v pravo smer . Boli me, da kot bivša predsednica SSO moram na tak način braniti interese slovenske narodne skupnosti. Kje in komu dela škodo televizija Telemare? Hvala za oglas in odgovor. Marija Ferletič SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da smo zaradi pomanjkanja prostora in vse večjega števila pisem prisiljeni omejiti dolžino pisem na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Omejitev bomo strogo spoštovali in daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. / ALPE-JADRAN Sobota, 20. oktobra 2007 3 politika - Mnenji Brune Zorzini in Igorja Kocijančiča »Levica levice« pozorna, a obenem tudi kritična do Demokratske stranke Oba politika izpostavljata nedorečenosti v odnosih med Slovensko skupnostjo in Levimi demokrati TRST - Pozornost do rojevanja Demokratske stranke, a istočasno tudi kritičnost do njene usmeritve. Igor Kocijančič (SKP) in Bruna Zorzini Spetič (SIK) glede vloge Slovencev v novi stranki izpostavljata predvsem nedorečene odnose med Slovensko skupnostjo in Levimi demokrati. Zastopnica Stranke italijanskih komunistov si od DS pričakuje več poguma in bolj dosledna stališča o pravicah slovenske manjšine, vodja Komunistične prenove v deželnem parlamentu pa pravi, da so nedavne primarne volitve spravile Slovensko skupnost v nezavidljiv položaj. Na primarnih volitvah izvoljena ustanovna deželna skupščina nove stranke se bo sestala v prvi polovici prihodnjega meseca. Državna skupščina bo prvič zasedala 27. oktobra v Milanu, deželne skupščine pa se morajo po strankinem ustanovnem postopku sestati najkasneje dvajset dni po državni skup šči ni. S.T. demokratska stranka - Mnenje Brune Zorzini Spetič »Odnos med LD in SSk ostaja nerazčiščen« Kako »od zunaj« gledate na Demokratsko stranko in kako ocenjujete primarne volitve? Pravzaprav jo ocenjujem »od navznoter«, namreč iz okvira Unije, ki je vladna večina v Italiji.Demokratska stranka pomeni združenje zmernih re-formističnih sil, ki želi zasesti prostor na politični sredini. Zato levica v tem političnem načrtu ne sodeluje in gre drugačno, vzporedno pot. Seveda pa upam, da bo DS naša zaveznica v levosredin-ski koaliciji in da ne bo iskala novih partnerjev na svoji desni. Prodijeva večina namreč lahko hodi le z dvema krepkima nogama. Kaj pa nedeljske volitve? Primarne volitve dokazujejo, da ljudje, kljub medijski kampaniji proti po- litiki, želijo soodločati pri pomembnih izbirah. Zato so se jih udeležile tudi osebe, kot Margherita Hack in marsikateri levičarji, ki se v DS ne bodo vpisali, a so vseeno podprli Rosy Bindi, ki je med kandidati bila najbolj napredna. Kaj pa vloga Slovencev v DS v luči odnosov med Levimi demokrati in Slovensko skupnostjo? Pravzaprav sta se v primarne volitve tako ali drugače vključili celo krovni organizaciji SKGZ in SSO. Odnos med bivšimi levimi demokrati in SSk ostaja nerazčiščen in bo najbrž pogojeval kandidature na prihodnjih deželnih volitvah. Upati je, da to ne bo krnilo manjšinskega predstavništva v deželnem zboru. Od DS si vsekakor pričakujem ne- Bruna Zorzini Spetič kroma koliko bolj pogumna in dosledna stališča glede pravic manjšin. Razprava v deželnem svetu o Slovencih in Furlanih je namreč pokazala, da vrzeli ne manjka. Kakšne so možnosti, da bi tudi levica združila svoje sile in se poenotila v skupno stranko? Na tem delamo že več mesecev, čeprav brez medijskih reflektorjev. Po vseh pokrajinah se zbirajo omizja levice, v katerih sodelujejo SKP, SIK, Zeleni in Demokratična levica, a tudi neodvisne osebnosti. V kratkem bo v Rimu skupščina štirih strank, ki bo skoraj gotovo dala pobudo za zvezo levih sil. Verjetno je tudi, da bomo skupaj nastopili na upravnih volitvah. Kaj pa vloga Slovencev? Snujemo tudi shod slovenske levice. V proces združevanja levice nočemo vključiti samo štirih strank, oziroma gibanj, pač pa množico ljudi, tudi pri nas, ki so po razpustu KPI ostali ob strani, a si želijo pripadati veliki, moderni, resni in evropski levičarski sili. demokratska stranka - Mnenje Igorja Kocijančiča »V novi stranki si ne predstavljam dveh slovenskih komponent, vendar..« Kako »od zunaj« gledate na Demokratsko stranko in kako ocenjujete primarne volitive? Na nastajanje Demokratske stranke gledam z velikim zanimanjem, čeprav se mi ne zdi, da vnaša dejanske novosti v politični prostor. Dejansko gre za proces spajanja dveh največjih reformi-stičnih obstoječih strank v enoten osebek, za katerega dejansko še ne vemo, kakšen bo in kako bo deloval, razen tega, da se predstavlja kot agregat različnih kultur in identitet. Dejansko gre za nov velik korak v smer izrazitejšega bipola-rizma, morebiti predvečer dvostrankar-stva (odvisno od tega, kakšen bo nov volilni zakon) po vzoru britanske in ameriške tradicije, kar ne pomeni, da se bo lahko tudi neboleče zasidral v Italiji. Tu pa se gotovosti in novosti tudi končajo. Kaj pa volitve? Primarne volitive so bile velik dokaz demokratične soudeležbe. Dejansko nisem pričakoval tolikšnega odziva, že spet pa se pogovarjamo o izbiri liderja in deželnih liderjev nečesa, kar je še v zametkih. Tudi imena, začenši od Walter-ja Veltronija, prednjačijo na italijanskem političnem prizorišču že desetletja. V tem smislu tudi ni nič novega. Kaj pa vloga Slovencev v DS v luči odnosov med LD in Slovensko skupnostjo? To je nedvomno zelo zanimivo Igor Kocijančič kroma vprašanje, ki zadeva samo našo deželno razsežnostjo in na katero bo težko najti odgovor. Težko si predstavljam, da bi si nova DS lahko privoščila notranjo in »zunanjo« slovensko komponento. Tu ne gre razmišljati po paralelizmih z Union Valdotaine in SVP, ki sta na lastnih deželnih ozemljih večinska politična subjekta in ostajata zaradi tega zelo zanimiva za novo DS v smislu možnih volilnih povezav in federacij. Slovenska skupnost je ta trenutek tudi glede izida deželnih primarnih volitev dejansko v težkem položaju. Zakaj v težkem položaju? Ne gre zgolj za nepričakovano »visok« poraz Ginafranca Morettona v deželnem merilu, kolikor za dejstvo, da so podporniki Bruna Zvecha tudi v ustanovno skupščino LD v FJK izvolili več Slovencev, kot pa Morettonovi, čeprav je slednjega izrecno podpirala slovenska lista (SSk). Če temu dodamo dejstvo, da so nekateri Slovenci izrecno podprli tudi dvojico Letta-Russo je slika toliko bolj zapletena. Vse to - upam, da mi nihče tega ne bo zameril - prinaša dodatne argumentacije tistim, ki pravimo, da je SSk tudi v okviru slovenske manjšine manjšinska stranka. Kakšne so možnosti, da bi tudi levica združila sile in se poenotila v skupno stranko? Če smem, bi rad opozoril na dejstvo, da smo na »levici« pomislili na proces združevanja veliko preden se je začela razprava o DS, pomislimo le na nekatere že obstoječe pojavne oblike (Evropska levica, Združena levica na vsedržavni ravni, rdeče-zelena skupščina, itd.). Proces združevanja je z nastankom DS doživel dodaten pospešek, saj se sedaj razmišlja tudi o novem federativnem subjektu le vice, nekateri predlagajo celo novo levičarsko stranko. Ne smemo pa si prikriti oči pred dejstvom, da so med večjimi pobudniki (SKP, SIK, Zelenimi in Demokratično levico) prisotne še vedno razlike, ki jih ni mogoče izničiti in poenostaviti čez noč. Niste videti ravno optimist... Recimo, da proces poteka, in da skušamo na levi prej razčistiti ovire, ki jih znotraj nove DS še niso, kljub temu, da so še kako prisotne. videm - Hud udarec za desno sredino Marzio Strassoldo je preklical odstop VIDEM -Predsednik vi-demske pokrajinske uprave Marzi-o Strassoldo je včeraj formalno pre kli cal od stop in s tem spravil v velike težave desno sre din sko ko a -licijo, kateri pri-pa da. Stras sol do (For za Ita li a) je od sto pil, po tem ko je v javnost prodr lo pis mo, s ka te rim je nek da -nje mu vi dem ske -mu pod žu pa nu Italu Tavoschiju obljubil službo v zameno za volilno podporo. Škandal je razkril videmski dnevnik Messag-gero Veneto, kije objavil izjavo s podpisom Strassolda in Tavoschija. Stranke Doma svoboščin so do zadnjega upale, da bo Strassoldo potrdil odstop, sedaj pa se nagibajo k ne zaup ni ci, ki bi jo se ve da pod pr la tudi levosredinska opozicija. V primeru nezaupnice bi Pokrajino Videm do pred čas nih vo li tev vo dil ko mi sar, ki ga po zakonu imenuje deželna vlada. Strassoldo je od vsega začetka Marzio Strassoldo je spravil v veliko zadrego desnosredinsko koalicijo Vf kroma zelo nerodno opravičeval svoje početje. Najprej se je spravil na videmski časnik, češ da gre za zaroto proti njemu, potem pa je dejal, da ni počel nič nezakonitega, saj so podobne predvolilne kupčije zelo pogoste v političnem življenju. Stras sol do vse ka kor ni pre pri čal svojih zaveznikov, zlasti ne Severne lige in Nacionalnega zavezništva, ki sta takoj po objavi »sporazuma« s Tavo-schijem zahtevala predsednikov odstop. Stras sol do je po tem res od sto -pil, vče raj pa se je pre mis lil. 4 Sobota, 20. oktobra 2007 GOSPODARSTVO / tricesimo - Seja deželnega odbora Insiel bodo po nižji ceni tokrat skušali prodati v celoti Odbor povečal popust pri nakupu deželnega bencina in dizelskega goriva TRICESIMO - Deželni odbor Fur-lanije Julijske krajine je na včerajšnje zasedanju v Tricesimu (Videm) sprejel sklep, da razpiše natečaj za prodajo deželne družbe za informatiko Insiel. Na predlog odbornice za finance Michele Del Piero so minimalno prodajno ceno določili pri 77,6 milijona evrih. Za ta znesek je Dežela pripravljena odstopiti družbo v celoti, ceno pa so določili na podlagi cenitve, ki jo je opravila družba Ernst and Young. Včeraj določena cena za Insiel je bistveno nižja od zneska 89 milijonov evrov, kolikor je Dežela pred meseci zahtevala za prodajo 49 odstotkov družbe, vendar pa takrat ni bilo zanimanja za nakup. Iz nove cene sta izključena sedež družbe v Trstu in deželna računalniška mreža (Rupar), ki jo bo z letom 2008 prevzela družba Mercurio FVG, ki je zadolžena za postavitev širokopasovnega omrežja v Furlaniji Julijski krajini. Za prodajo celotne družbe Insiel se je Dežela odločila na osnovi 13. člena Bersanijevega dekreta o navzkrižju interesov med lastništvom in javnimi naročili. V zvezi s tem je treba še povedati, da se je Dežela pritožila na ustavno sodišče. Med drugimi sklepi velja omeniti, daje deželni odbor povišal popust pri nakupu deželnega bencina in dizla. Nove cene bodo začele veljati 25. oktobra, določajo pa jih na podlagi gibanja cen pogonskih goriv v Sloveniji. Tako bo popust v primerjavi s polno ceno v ostali državi pri nakupu litra zelenega bencina znašal od 0,177 do 0,280 evra, pri dizelskem gorivu pa od 0,089 do 0,166 evra. Najvišji popust velja v neposredni bližini meje s Slovenijo. Sklep o povečanju popusta je deželni odbor sprejel na podlagi poročila, ki ga je pripravilo italijansko veleposlaništvo v Ljubljani, ki spremlja cene bencina v Sloveniji. Poleg tega je deželni odbor včeraj odobril tudi splošni triletni načrt 2007 - 2009 in letni načrt za letošnje leto za posege na šolskih zgradbah, pri čemer bodo prednost imeli gradbeni posegi za prilagoditev šolskih poslopij z varnostnimi predpisi. Sredstva za te posege bodo v enaki meri prispevale Dežela, Država in krajevne uprave. Za letošnje leto je Dežela namenila milijon evrov, od katerih bo šlp na Goriško 148 tisoč evrov, na Por-denonsko 232 tisoč, Tržaško 198 tisoč in Videmsko 420 tisoč evrov. Za naslednji dve leti je namenjenih po 1,8 milijona ev-rov. ceste - Od ponedeljka Delavci Insiela so zaradi zaskrbljenosti za nejasno usodo podjetja v preteklih mesecih pripravili že nekaj protestnih akcij arhiv kroma divača - Priložnost predvsem za podjetnike iz Istre Na razgibanem kraškem terenu bo zrasla nova poslovna cona Risnik DIVAČA - Več kot mesec dni je že mimo, od kar so pričeli čistiti in ravnati poraščen in reliefno zelo razgiban kraški teren, ki leži med avtocesto in glavno cesto Ljubljana - Koper nasproti cestninske postaje oziroma neposredno za počivališčem Risnik na avtocesti. Gre za šest hektarov veliko površino, na kateri naj bi do junija prihodnje leto zrasla di-vaška Poslovna cona Risnik. V končni izvedbi se bo cona raztezala na desetih hektarih in pol, trenutno pa izvajalec del, družba Risnik, ki je v stoodstotni lasti ajdovskega Primorja, pripravlja nekaj več kot polovico že pridobljenih zemljišč v last, ki jih bo v prihodnjih mesecih opremil s komunalnim omrežjem. Tako bo cona do prihodnjega poletja dobila vodo, elektriko, telefonijo, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, dostopno pot in krožišče ob vhodu. Dela bodo stala 3,5 milijona evrov. "Divača je po avtocesti hitro in enostavno dostopna tako s Slovenske Istre kot iz notranjosti Slovenije, še bližja je Trstu, kjer se je preko razcepa Gabrk moč vključiti v sistem italijanskih avtocest", je povedal župan občine Divača Matija Potokar. "Izredno blizu so vsa severnojadranska pristanišča, prav tako vsa pomembnejša letališča." Občina je v naložbo prispevala 230 tisoč evrov za projektno dokumentacijo, večji del denarja pa je pridobila iz proračuna ministrstva za gospodarstvo in evropskega programa Phare. Po besedah direktorja družbe Risnik Mitje Čotarja bodo parcele razdelili na več zazidalnih enot različnih velikos- ti, ki pa bodo dopuščale združevanje in tudi delitve, načeloma pa bodo cono razparcelirali na deset večjih in deset manjših delov. Kvadratni meter opremljenega zemljišča bodo prodajali od 110 do 130 evrov, divaška cona pa bo predvsem priložnost za podjetnike in obrtnike iz Istre, kjer so cene zemljišč občutno višje. Po besedah Čotarja je zanimanje med podjetniki veliko, vendar zaenkrat niso podpisovali še nobenih pogodb. V začetku meseca so se v občini Divača lotili prenove odseka brkinske slemenske ceste od Potoka do Podgrada pri Vremah v dolžini 860 metrov. Glavni izvajalec del je znova ajdovsko Primorje, kjer so za podizvajalca izbrali gradbeno podjetje Godina iz Slop, ki v Divači v naselju Si 9 gradi kanalizacijo. Obstoječa lokalna cesta, ki je široka 2,5 metra, je dotrajana, brez bankin in odvodnjavanja, poteka pa v delnem uko-pu in nasipu ter večkrat prečka manjši potok, smo izvedeli v županstvu. "To pomeni, da vaščani niso mogli več v vas na normalen način in sanacija je bila nujna," je o razlogih naložbo povedal župan Matija Potokar. Po načrtu bodo cestno površino razširili za meter in pol, robove vozišča označili s kamnitimi gredami in ga preplastili z asfaltom. Za razširitev bodo gradbeniki izkopali 15 tisoč kubičnih metrov materiala. Irena Cunja Dela na primorski in štajerski avtocesti POSTOJNA - Na avtocestnih odsekih med Postojno in Razdrtim ter med Celjem in Arjo vasjo se bodo predvidoma v ponedeljek, 22. oktobra, začela obnovitvena dela. Zaradi obnove vozišča na delu omenjenih avtocestnih odsekov bo za promet zaprta polovica avtoceste, promet pa preusmerjen na drugo polovico, kjer bo potekal po enem prometnem pasu v vsako smer, so sporočili iz Družbe za avtoceste v RS (-Dars). Zaradi predvidoma 20-dnevnih obnovitvenih del bo zaprta polovica avtoceste na približno poldrugem kilometru vozišča med Postojno in Razdrtim v smeri proti Ljubljani, promet pa preusmerjen na drugo polovico, kjer bo potekal po dveh prometnih pasovih, enem pa su pro ti Ko pru in enem pa su pro ti Postojni. Med obnovitvenimi deli bosta za vozila iz smeri Kopra za promet zaprta tako izvoz za Novo Gorico kakor tudi avtocestni priključek Razdrto. Ker bo one mo go čen pro met vo zil iz smeri Kopra proti Novi Gorici, bo pro- met preusmerjen prek priključka Senožeče po cesti Senožeče - Sežana na cesto Razdrto - Senožeče. Izvajalec del na 1,3 kilometra vozišča na avtocestnem odseku med Postojno in Razdrtim bo koprsko gradbeno podjetje CPK. Vrednost del je ocenjena na 915 milijonov evrov. Na 1,8 kilometra dolgem odseku štajerske avtoceste med Celjem in Arjo vasjo bodo vozišče obnovili v dveh fazah. Prva, ki bo potekala na približno 500 metrih vozišča, bo trajala od predvidoma 22. do 30. oktobra, druga, na preostalih 1,3 kilometra, pa po prvono-vembrskih praznikih. Dela, ki jih bo izvajalo celjsko podjetje CMC, ocenjujejo na 966,3 milijona evrov. Promet bo predvidoma 26 dni potekal po polovici avtoceste v smeri Ljubljane, in sicer po enem prometnem pasu v vsako smer. Naročnik obnovitvenih del Dars želi z obnovo vozišča na omenjenih odsekih izboljšati prometno-tehnično varnost in prevoznost avtocestnih odsekov. ( STA) koper - 50 mln. € Banka Koper najela kreditno linijo pri EIB KOPER - Banka Koper je z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo o najemu kreditne linije v višini 50 milijonov evrov. Pridobljena finančna sredstva banka namenja kreditiranju dejavnosti občin in razvoju dejavnosti malega gospodarstva, so danes sporočili iz banke. Banka Koper je pripravila dva finančna aranžmaja. Prvi je namenjen občinam in podjetjem v javni in zasebni lasti, ki izvajajo občinske storitve na področju oko-ljevarstva, infrastrukture, energije, zdravstva, izobraževanja, transporta in turizma. Razvojni krediti so namenjeni investicijam, ki so vredne do pet milijonov evrov. Kredit predstavlja največ 50 odstotkov vrednosti projekta, z odplačilno dobo najmanj štiri leta. Drugi finančni aranžmaje namenjen razvoju zasebnikov, malim in srednje velikih gospodarskih družb pri investicijah v osnovna sredstva. Pri tem so vključeni projekti do enega milijona evrov. Kredit se najame v višini 50 odstotkov vrednosti projekta, dolgoročni krediti pa imajo odplačilno dobo najmanj tri leta. (STA) hrvaška Letos od turizma 7 milijard € ZAGREB - Hrvaška pričakuje približno sedem milijard evrov prihodkov od letošnje turistične sezone, ki bo rekordna, je na seji vlade v Zagrebu povedal minister za morje, turizem, promet in razvoj Božidar Kalmeta. Dodal je, daje bilo letos na Hrvaškem v glavnem delu turistične sezone, ki še vedno traja, osem odstotkov turistov več kot v enakem obdobju lani, nočitev pa so zabeležili šest odstotkov več. Lani je Hrvaška s turizmom zaslužila 6,3 milijarde evrov. V prvih osmih mesecih je bilo na Hrvaškem 7,63 milijona tujih gostov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povečalo se je tudi število domačih gostov, in sicer za 11 odstotkov na 1,37 milijona. Med tujimi gosti so v prvih devetih mesecih prevladovali Nemci. Sledijo gostje iz Slovenije, Italije, Češke, Avstrije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Slovaške, Francije, Rusije, Velike Britanije in BiH. Evropska centralna banka 19.oktobra 2007 evro valute povprečni tečaj 19.10 18.10 ameriški dolar 1,4288 1,4299 japonski jen 164,86 165,00 kitajski juan 10,7274 10,7401 ruski rubel 35,4850 35,5080 danska krona 7,4543 7,4539 britanski funt 0,69730 0,69800 švedska krona 9,1677 9,1530 norveška krona 7,6715 7,6705 češka krona 27,239 27,447 švicarski frank 1,6714 1,6697 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 250,55 251,28 poljski zlot 3,6840 3,7107 kanadski dolar 1,3809 1,3950 avstralski dolar 1,5932 1,6054 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3614 3,3635 slovaška krona 33,466 33,548 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7017 0,7020 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 85,46 85,54 turška lira 1,7161 1,7335 hrvaška kuna 7,3404 7,3225 Zadružna Kraška banka 19. oktobra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar britanski funt 1,4484 0,7087 1,4187 0,6924 švicarski frank japonski jen 1,6984 169,1250 1,6570 160,8750 švedska krona 9,4049 8,9550 avstralski dolar 1,6384 1,5692 kanadski dolar 1,4217 1,3676 danska krona 7,5970 7,3107 norveška krona 7,8668 7,4831 madžarski florint 257,5620 244,9980 češka krona 28,1331 26,7608 slovaška krona 34,3867 32,7093 hrvaška kuna 7,5055 7,1394 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 19. oktobra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup prodaja 1,4511 1,4154 0,7092 7,566 1,4156 166,83 1,6946 7,796 9,314 1,6302 7,57 0,6917 7,380 162,72 1,6529 7,604 9,084 1,5900 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 19. oktobra 2007 Indeks MIB 30: -0,01 delnica cena € var. % AEM 2,88 +0,95 ALLEANZA 9,15 -0,17 ATLANTIA 26,32 +2,21 BANCA ITALEASE 12,94 -4,20 BANCO POPOLARE 16,36 +1,39 BPMS 4,3625 +0,33 BPM 10,56 +0,00 EDISON 2,3975 +0,19 ENEL 8,06 -0,43 ENI 25,94 -0,38 FIAT 22,85 +1,11 FINMECCANICA 20,47 -0,20 FONDIARIA-SAI 32,06 -0,77 GENERALI 30,81 +0,36 IFIL 8 +0,14 INTESA 5,39 +0,90 LOTTOMATICA 24,63 -0,53 LUXOTTICA 24,47 -1,29 MEDIASET 7,065 +1,00 MEDIBANCA 15,17 +0,32 PARMALAT 2,6225 -1,96 PIRELLI 0,8675 +1,90 SAIPEM 29,7 -2,33 SNAM 4,5475 -0,45 STMICROELEC 11,38 -1,04 TELECOM ITA 2,095 -0,38 TENARIS 17,94 -0,08 TERNA 2,6325 -0,51 UBI BANCA 18,72 -0,37 UNICREDITO 5,78 -0,36 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / SLOVENIJA Sobota, 20. oktobra 2007 5 ljubljana - Za Drnovškovega naslednika pet kandidatov in dve kandidatki Jutri predsedniške volitve, vendar bo verjetno potreben še drugi krog Lojze Peterle zanesljivo v drugem krogu - Za mesto izzivalca boj predvsem med Danilom Turkom in Mitjo Gasparijem LJUBLJANA - V Sloveniji bodo jutri četrte predsedniške volitve. 1.696.473 volilnih upravičencev bo lahko na približno 3500 voliščih od 7. do 19. ure med sedmimi kandidati izbiralo, kdo bo za naslednjih pet let na čelu republike nasledil sedanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška ter Milana Kučana, predsednika države prva dva mandata. Volitve bodo potekale tudi v tujini. Volilno pravico ima namreč 73.000 slovenskih izseljencev, njihovi glasovi pa bodo lahko ob tesnem izidu jeziček na tehtnici. Poslanec Evropskega parlamenta in predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle, rojen leta 1948, ima s podporo treh največjih vlad nih strank SDS, NSi in SLS naj več možnosti za izvolitev. Če noben izmed kandidatov ne bo prejel večine, bo 11. novembra sledil drugi krog, v katerem se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem volilnem krogu prejela največ glasov. Uvrstitev v drugi krog se zanesljivo obeta Peterletu. Pod kandidaturo univerzitetnega diplomiranega geografa in zgodovinarja ter ekonomista se je kot prvi v skupini Peterletovih privržencev podpisal Ivo Boscarol, lastnik ajdovskega podjetja Pipistrel. Kot najverjetnejši Peterletov protikandidat v možnem drugem krogu se največkrat omenja nekdanji slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Türk, ki ga je v enomesečnem predvolilnem boju dohitel Mitja Gaspari, prejšnji guverner centralne banke in nekdanji finančni minister v Drnovškovi vladi. Za presenečenje lahko poskrbi predsednik SNS in dr-žavnozborski poslanec, Zmago Jelinčič, ki se je edini doslej - sicer neuspešno -že potegoval za predsedniški mandat. Jelinčič, "l'enfant terrible" slovenske politike, je najstarejši med kandidati, s Peterletom sta vrstnika. Magistra ekonomije Gasparija, rojenega 1951, podpira LDS, prvopodpisa-ni na njegovi listi pa je Jože Mencinger, prejšnji rektor ljubljanske univerze. Redni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Türk (rojen 1952) uživa podporo SD, nove stranke Zares in vladnega DeSUS. Njegova predlagateljica je nekdanja sodnica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič in skupina volivcev. Za naklonjenost volivk in volivcev se bori še upokojenka Monika Piberl, predsednica stranke Glas žensk Slovenije. Najmlajši med kandidati je Darko Krajnc, letnik 1975, dolga leta dejaven v Mitja Gaspari kroma Zmago Jelincic kroma Darko Krajnc arhiv Lojze Peterle arhiv nacionalni študentski organizaciji, sicer pa predsednik Stranke mladih Slovenije. Elena Pečarič, rojena leta 1971, je prva hendikepirana oseba, ki ji je v Sloveniji uspelo na invalidskem vozičku kandidirati za predsednico države. Filozofinja in sociologinja kulture je v javnosti znana predvsem kot aktivistka in odločna borka za pravice hendikepiranih, sicer pa je strokovni vodja programa neodvisno življenje hendikepiranih pri društvu YHD - Društvo za teorijo hen-dikepa. Njeno kandidaturo so podprli trije državnozborski poslanci in stranka Akacije koprskega občinskega svetnika Marka Breclja. Čeprav predsednik države v parlamentarni ureditvi, kakršna je v Slovenija, nima veliko pristojnosti, ima ta položaj pomembno simbolno ter reprezentativno vlogo. Tokratne predsedniške volitve so najpomembnejši letošnji notranjepolitični dogodek na Slovenskem in nekakšna "generalka" ter priložnost za merjenje političnih moči pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo v drugi polovici prihodnjega leta. Kampanja se je preselila tudi izven meja Slovenije. Na podlagi spremenjene zakonodaje je notranje ministrstvo po uradni dolžnosti dopolnilo evidence volivcev, državljanov, ki imajo stalno prebivališče v tujini. V posebnem volilnem imeniku je tako nekaj več kot 73.000 volivcev. Tako se je število volivcev dejansko povečalo, po nekaterih podatkih za več kot 60.000 ljudi, državna volilna komisija pa se je na podlagi spremenjene- Monika Piberl arhiv ga zakona o volitvah v državni zbor odločila, da bo tem volivcem na njihove naslove le dobrih 10 dni pred volitvami poslala glasovnice, ki jih bodo po pošti lahko izpolnjene poslali v Slovenijo. Slednja odločitev pa je povzročila proteste v vrstah opozicije, saj naj bi volivci v tujini predstavljali volilno bazo predsedniške volitve na tujem V Trstu bo jutri odprto volišče na generalnem konzulatu v Ul. S. Giorgio TRST - Poleg slovenskih državljanov s stalnim bivališčem v Sloveniji bodo na jutrišnjih predsedniških volitvah sodelovali tudi slovenski državljani, ki imajo stalno bivališče v tujini. V posebni volilni imenik (državljanov s stalnim prebivališčem v tujini) je namreč vpisanih 73.521 volivk in volivcev, od tega skup ne ga šte vila pa za kar 22.567 državljanov ne obstajajo podat ki o nji ho vih na slo vih v tuji -ni, 4962 pa jih je predhodno zaprosilo za glasovanje po pošti in jim je bila tudi izdana volilna karta ter poslana uradna prazna glasovnica. Po podat kih no tra nje ga mi nis tr -stva pa je bilo volilno gradivo razposlano na znane naslove 39.903 volivcev, ki imajo prijavljeno prebivališče v tujini. Vsi t i so imel i možnost, da glasujejo po pošti, ali pa lahko svoj glas oddajo na enem od diplomatsko konzularnih predstavništev Slovenije. Tako bodo jutri poleg volišč v Sloveniji odprta tudi volišča na določenih diplomatsko konzularnih predstavništvih. V Trstu bodo odprto volišče na ge ne ral nem kon zu la tu R Slo ve -nije v Ul. S. Giorgio1 med 9. in 17. uro. Volilni upravičenci se v naveden času lahko zglasijo na konzulatu, kjer se na podlagi javne listine (osebna izkaznica, potni list) ugotovi njihova istovetnost, nato se glasuje. ljubljana - Srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Italije Erjavec in Parisi poudarila odlično sodelovanje na obrambnem področju LJUBLJANA - Obrambna ministra Slovenije in Italije, Karl Erjavec in Arturo Parisi, sta včeraj na srečanju v Ljubljani sodelovanje med državama na obrambnem področju ocenila kot odlično. Erjavec je na novinarski konferenci po srečanju povedal, da je italijanskemu kolegu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008 na obrambnem področju, med katerimi je glavna Zahodni Balkan. Parisi je Erjavcu zagotovil polno podporo Italije v času slovenskega predsedovanja. Kot je dejal Erjavec, sta največ pozornosti namenila razmeram na Kosovu in BiH, pri čemer sta ocenila, da je bila operacija EU v BiH uspešna in da se bo sčasoma preoblikovala iz vojaške v civilno misijo. Po njegovih besedah so razmere na Kosovu težje, saj se čaka na politično rešitev statusa pokrajine, sta pa ocenila, da je potrebna nadaljnja prisotnost mednarodnih sil Kfor. "Slovenija bo za nas vodja in vzor, ki nam bo pomagala uresničiti skupni cilj - stabilizacijo Balkana, kar je tudi prvi cilj našega sodelovanja," pa je dejal italijanski obrambni minister. Ob tem je izrazil optimizem glede uresničenja tega cilja in poudaril, da mora celoten Balkan prepoznati isti cilj - članstvo v EU in zvezi Nato. Slovenski obrambni minister je še dejal, da je sodelovanje med Slovenijo in Italijo na obrambnem področju zelo intenzivno. Državi sodelujeta v mirovnih misijah na Kosovu, Afganistanu, Libanonu in večnacionalni boj- Obrambna ministra Slovenije in Italije Erjavec (levo) in Parisi (desno) ob pregledu častne čete bobo ni skupini v okviru EU, sodelujeta pa tudi na področju usposabljanja, izobraževanja in izvajanja skupnih vaj. Italija poleg tega s svojim letalstvom varuje slovenski zračni prostor, je navedel slovenski obrambni minister. Italijanski obrambni minister se je včeraj srečal še s Elena Pečarič kroma r Danilo Türk kroma konservativnega Peterleta. Glasovnice naj bi poslali v tujino selektivno le nekaj več kot 39.000 ljudem, katerim se tudi omogoča dvojno glasovanje, kar bi lahko pripeljalo do zapletov in sporov. Na DVK priznavajo, da bodo ti volivci lahko v nedeljo glasovali tudi na enem izmed 34 volišč na predstavništvih Slovenije v tuji- predstavniki odbora DZ za obrambo, danes pa bo obiskal Kobarid, kjer bo spominska slovesnost ob 90. obletnici kobariške bitke in dnevu Kobariškega muzeja. Ministra bosta z delegacijama položila vence pri kostnici in na pokopališču v Kobaridu. (STA) ni, vendar v tem primeru njihov poštni glas ne bo štel, kar bodo volilne komisije v Sloveniji natančno preverile. Glasovnice iz tujine, ki so prispele po pošti iz tujine, se bodo štele v volilni izid, če bodo dostavljene do 29. oktobra do 12. ure. Najkasneje takrat naj bi bil znan uradni izid volitev in ali bo potreben drugi krog. Prvi neuradni izidi bodo znani že v nedeljo po zaprtju volišč, ko bodo najprej objavljeni rezultati predčasnega glasovanja. Na glasovnici formata A5 bodo imena in priimki sedmih kandidatov v zaporedju: Marko Krajnc, Zmago Jelinčič, Mitja Gaspari, Danilo Türk, Elena Pečarič, Monika Piberl, Lojze Peterle. Volivec bo glasoval tako, da bo na glasovnici obkrožil zaporedno številko pred imenom kandidata ali kandidatke. (STA) Damjan Kozole v žiriji mednarodnega filmskega festivala v Valencii VALENCIJA - V teh dneh poteka 28. mednarodni filmski festival v španski Valenciji, ki bo letos trajal do 24. oktobra. Med gosti so najavljena številna znana imena iz sveta filma, med njimi igralca Raquel Welch in Don Johnson. V tekmovalnem programu se za zlate palme poteguje 12 celovečernih filmov, med katerimi letos ni nobenega slovenskega. Poleg tekmovalnega programa so še številne druge sekcije, pripravili so tudi retrospektive Johna Wayna, Humphreyja Bogarta ter letos umrlih režiserjev In-gmarja Bergmana in Michelangela Antonionija. Član glavne festivalske žirije je tudi slovenski režiser Damjan Kozole, ki je lani na tem festivalu zmagal s celovečernim filmom Delo osvobaja -osvojil je tako veliko nagrado (Grand Prix) za najboljši film kot tudi zlato palmo za najboljšo režijo, so sporočili iz Emotion filma. (STA) Danes akcija Kadilo se bo LJUBLJANA - Člani Združenja ponudnikov gostinskih storitev bodo danes v izbranih 500 lokalih po Sloveniji pripravili akcijo Kadilo se bo. Z akcijo želijo na miroljuben način javnosti predstaviti celoten problem in pokazati na bistvene pomanjkljivosti tobačnega zakona ter jih prositi za podporo z zbiranjem podpisov k peticiji za spremembo posameznih delov zakona, so sporočili iz združenja. (STA) Ukrajinec "zaslužil" 26.000 evrov LJUBLJANA - Kriminalisti ljubljanske policijske uprave so aretirali 32-letnega državljana Ukrajine, ki je skupaj s še neznanimi sostorilci na bančni račun prejel 26.000 evrov gotovine, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Ukrajinec je še z nekaj sodelavci zlorabil elektronsko bančništvo različnih uporabnikov po Sloveniji. Tako pridobljeni denar je pošiljal naprej sostorilcem v Rusijo. Kriminalisti so osumljenca s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je po opravljenem zaslišanju zanj odredil pripor. (STA) 6 Sobota, 20. oktobra 2007 ALPE-JADRAN / koroška - Deželna konfrenca zbirne stranke koroških Slovencev Enotna lista stopila na pot preoblikovanja v regionalno stranko Vladimir Smrtnik soglasno potrjen na čelu EL - O obliki volilnega nastopa na deželnih volitvah kasneje CELOVEC - Deželna konferenca Enotne liste (EL), zbirne stranke Slovencev na Koroškem, je v četrtek v Tinjah postavila smernice za prihodnost. Na (odprtih) volitvah je 100 delegatov in delegatk soglasno potrdilo Vladimirja Smrtnika na položaju predsednika (njegovi namestniki so Nanti Olip, Hubert Kordež in Mirko Oraže, za generalnega sekretarja pa je bil določen Adrian Kert), deželni kongres pod dvojezičnim geslom »Razmišljati drugače - za Koroško« pa j e hkrati bil tudi močan signal za preoblikovanje iz klasične manjšinske v regionalno stranko, v kateri bi imelo svojo politično domovino tudi čim več nem ško go vo re čih. Poleg bodoče usmeritve stranke je bila osrednja tema kongresa tudi vprašanje, ali naj edina slovenska stranka koroških Slovencev na prihodnjih deželnih volitvah (predvidoma 2009, morda pa že jeseni 2008) kandidira samostojno ali pa v obliki strateškega partnerstva oz. v volilni povezavi s koroškimi Zelenimi. Dele ga ti de žel ne ga kon gre sa so do -končno odločitev o tem prepustili novemu predsedstvu oz. posebnemu volilnemu zborovanju, ki ga bo EL izvedla predvidoma spomladi 2008. Vsekakor pa so se delegati edine politične stranke koroških Slovencev že na četrtkovem zborovanju izrekli za »čim večjo prepoznavnost slovenskega političnega gibanja«, ali naj bo to v obliki samostojnega nastopa ali volilne povezave. Tako s strani vnovič izvoljenega predsednika Smrtnika kot tudi delega tov, ki so se v le pem šte vi lu ude le -žili razprave, je glede odnosa EL do po li tič nih strank v de že li bi lo sli ša ti dosti kritike na račun Haiderjevega zavezništva za prihodnost Avstriji (-BZO), ljudske (OVP) in socialdemokratske stranke (SPO), a tudi Zelenih. Sled nji da - vsaj na Ko roš kem - ne ka -žejo večje pripravljenosti na volilno zavezništvo z EL, svoje zadržanje pa utemeljujejo s svojim statutom, po katerem da morajo kandidati biti člani Ze le nih. Za to se je de žel ni kon gres EL glede prihodnjih deželnih volitvev na Ko roš kem sko raj so glas no od lo čil za sprejem predloga, ki novo izvoljeno predsedstvo pooblašča s preverjanjem dveh možnosti: samostojnemu nas to pu EL ali pa nas to pu v vo lil ni povezavi, vendar ob upoštevanju po- polne personalne in vsebinske avtonomije EL. Zadnjo besedo o tem, katera opcija se bo uveljavila, bo imela posebna volilna konferenca Enotne liste. Glede delovanja EL v pretekli mandatni dobi je Smrtnik izpostavil, da se je EL uveljavila tako na občinski in deželni ravni, kot enakopraven partner (skupaj s stranko Slovenske skupnosti iz FJK) v Sloveniji ter tudi na mednarodnem nivoju (Evropski parlament, itd.). Posebej je pri tem izpostavil uspešne nastope na volitvah, zastopanost v Svetu za Slovence pri slovenski vladi, polnopravno članstvo v gibanju manjšinskih strank (EPA) na evropskem nivoju, itd. Najodmevnejša akcija EL na Koroškem pa je bi la ne dvo umno »Vi dna Ko roš ka« s postavitvijo dvojezičnih krajevnih napisov v nad 300 krajih na južnem Koroškem. Večina njih še danes opozarja na dvojezičnost kraja, ker stojijo na zasebnih zemljiščih. V svojem pogledu v prihodnost je pa predsednik Smrtnik izpostavil, da se EL sicer ne bo odpovedala svojemu izvirnemu profilu in politični usmeritvi, bo pa sprejela izzive bodoč nos ti in se še bolj od pr la tu di nemško govorečim na dvojezičnem in tudi ostalem ozemlju Koroške: razvoj Enotne liste da gre proč od klasične manjšinske stranke tja v regionalno stranko, ki naj bi bila zastopana tako na občinski oz. komunalni ravni, kot tudi v deželnem parlamentu v Celovcu. Zato Enotna lista tudi vztraja pri svoji dolgoletni zahtevi po zajamčenem sedežu za slovensko manjšino v Slovensko skupnost sta na kongresu EL zastopala Sergij Mahnič in predsednik Rafko Dolhar (prvi in drugi z leve), na manjšem posnetku potrjeni predsednik EL Vladimir Smrtnik lukan koroškem deželnem zboru in čim prejšnjo odpravo nedemokratičnega 10-od stot ne ga vo lil ne ga pra ga, ki onemogoča vstop manjšinske oziroma maj hnih strank v de žel ni par la -ment. Deželnemu kongresu EL so pri-sostovali tudi številni častni gosti, med njimi državni sekretar vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po sve tu Zo ran Pe li kan, ge ne ral ni kon -zul Republike Slovenije v Celovcu Matjaž Longar, predsednik bratske organizacije Slovencev v Italiji, stranke Slovenske skupnosti (SSk), Rafko Dolhar. Slednji je iskreno česital novo izvoljenemu predsedstvu na čelu s Smrtnikom in izpostavil, da sta si obe stranki dokaj sorodni - v borbi za politične, kot tudi manjšinske pravice. Odprava schengenske meja konec leta pa obema manjšinama ponuja nove možnosti, predvsem v sodelovanju z matico, je še pristavil predsednik SSk Dolhar. Državni sekretar Pelikan pa je bil vesel optimističnega vzdušja na de žel nem kon gre su ter sa mo stoj nih političnih gibanj z zamejstvu. Ob tem je posebej izpostavil plodno sodelovanje med EL in SSk. Podprl je tudi na de žel nem kon gre su več krat iz re -čeno željo po krepitvi notranjega manj šin ske ga di a lo ga na Ko roš kem. Ivan Lukan evropska unija - Slovenska policija Nov helikopter za schengenski nadzor BRNIK - Letalska policijska enota je včeraj na Brniku prevzela v uporabo nov helikopter, ki bo služil za nadzor schengenske meje in preprečevanje ilegalnih migracij ter organiziranega kriminala. Predaja helikopterja je simbolični zaključek vlaganj v opremo, ki jih je Slovenija izvedla v pripravah na vstop v schengen-sko območje. Zaključujejo se tudi še zadnje investicije v objekte, potrebne za uvedbo schengenskega režima na južni meji, so povedali predstavniki policije na novinarski konferenci na Brniku. Kot je povedal vodja Letalske policijske enote Vojko Robnik, imajo sedaj za nadzor schengenske meje na voljo dva sodobno opremljena helikopterja. Prvega so prejeli že leta 2004, drugega pa so v uporabo dobili včeraj. Novi helikopter je zaradi svojih značilnosti za policiste zelo dobrodošel. Pregledna kabina namreč pilotom omogoča odličen nadzor in pregled, posebna čelada z očali za nočni vid, pa bo tudi ponoči omogočala prav tako dober nadzor kot podnevi. Helikopter znamke eurocopter EC primorski dnevnik - Prisrčna slovesnost na časopisu Zahvala Bojanu Brezigarju Poleg zastopnikov zadruge PD in Dužbe za založniške dejavnosti-Prae navzoča tudi predsednika SKGZ in SSO Pavšič in Štoka Brezigar, Štoka, Pavšič, Mermolja in Race na včerajšnji slavnosti na Primorskem dnevniku kroma TRST - Zadruga Primorski dnevnik in Družba za založniške dejavnosti-Prae sta se včeraj na krajši slovesnosti na sedežu našega dnevnika zahvalili Bojanu Brezigarju, ki je pred kratkim zaradi upokojitve prepustil krmilo časopisa Dušanu Udoviču. Brezigarju sta se ob navzočnosti našega delovnega kolektiva zahvalila predsednika Ace Mermolja in Rado Race. Na srečanju sta sodelovala tudi predsednika Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka. Prvi je opozoril, da Primorski dnevnik z Brezigar-jem ni bil samo zrcalo našega manjšinskega vsakdana, temveč tudi njen sestavni del, medtem ko je Štoka izpostavil pozitivno vlogo časopisa ne samo pri krepitvi sodelovanja med krovnima organizacijama, temveč tudi pri premoščanju ideoloških in drugih razlik med Slovenci. Brezigar se je zahvalil za laskave besede in obljubil, da bo še naprej sodeloval s Primorskim dnevnikom, kateremu je voščil vso srečo in nadaljnjo pomladitev. 135 P2+ je skupaj z vso opremo in usposabljanjem osmih pilotov ter sedmih tehnikov letalcev, ki bodo skrbeli za vzdrževanje helikopterja in motorjev, stal 8,88 milijona evrov. Na javnem razpisu pa je bil izmed dveh ponudnikov izbran nemški Eurocopter, od katerega je policija helikopter prevzela 20. septembra. Celotno investicijo v helikopter, kije tišji in varnejši od ostalih petih helikopterjev, ki jih ima policija na razpolago tudi za reševanje in iskanje, so pokrila sredstva EU, namenjena varovanju schengenskih meja. Direktor Uprave uniformirane policije Danijel Žibret, kije namesto ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja Letalski enoti policije tudi uradno v uporabo predal nov helikopter je dejal, da se "proces vključevanja v schengensko območje se počasi zaključuje." Spomnil je, daje Slovenija lani in letos uspešno opravila vse evalvacije in uvedla schenegenski informacijski sistem, zato pričakuje, da bo ocena schengenskih evalvatorjev pozitivna ter bo Slovenija decembra vstopila v schengensko območje. Že sedaj pa policija izvaja vse schengenske standarde nadzora državne meje. Za učinkovito varovanje državne meje, je potrebno povečati tudi število policistov in prav premestitev policistov je ena izmed zadev, ki jih slovenska policija še mora urediti ob uvedbi schengenskega režima, je povedal pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije Marko Gašperlin. Pojasnil je, da bo z mejnih prehodov, ki se ukinjajo, 180 policistov premeščenih na policijske postaje za izravnalne ukrepe, 340 pa na še nezasedena mesta na bodoči zunanji schengenski meji. V postopku je tudi zaposlovanje dodatnih 170 policistov za potrebe schengna, ki naj bi bilo končano v začetku decembra. Zaključujejo se tudi investicije v objekte za varovanje meje. Izpeljanih bo 30 novogradenj in adaptacij policijskih postaj vzdolž južne meje, ki bodo skupaj stale preko 100 milijonov evrov. Večino projektov je že končanih, pet jih bo zaključenih v zelo kratkem času. Medtem pa slovenska policija od 1. septembra že v polni meri uporablja schengenski informacijski sistem, v katerem so opravili preko dva milijona preverjanj, pri katerih so naleteli na 1125 zadetkov. "To kaže na to, da vključitev v schengenski sistem nesporno pomeni več varnosti," je prepričan Gašperlin, ki meni, da dobro delo policije potrjuje tudi letošnje za kar 40 odstotkov manjše število ilegalnih prestopov meje. (STA) / ITALIJA Sobota, 20. oktobra 2007 7 politika - Danes popoldne jo prirejata v Rimu dnevnika Il Manifesto in Liberazione Na manifestaciji za socialno državo najbrž ne bo ministrov Opozicija pa kljub temu opozarja, da vladno večino spodjedajo »nerazrešljiva protislovja« RIM - Danes popoldne bo v Rimu manifestacija za socialno državo, ki jo prirejata levičarski dnevnik Il Manifesto in glasilo SKP Liberazione. Šlo bo za demonstracijo proti t. i. Biagijevemu zakonu (zakon št.30/2003) o fleksibilnosti delovnega tržišča, pa tudi proti pokojninski reformi, za katero se je vlada dogovorila s socialnimi partnerji minulega 23. julija in jo naposled odobrila to sredo, potem ko je požela plebiscitarno podporo na nedavnem sindikalnem referendumu. Organizacijski odbor je včeraj pojasnil, da demonstracija ne bo »referendum proti vladi«, pač pa da bo predstavljala »kritično spomenico o mnogih nezadovoljivih ukrepih, ki jih je sprejela vlada«, in je pozval ministre, naj se demonstracije ne udeležijo, da bi pustili osrednjo vlogo navadnim ljudem, ki bodo prišli na ulice (manifestacija se bo pričela ob 15.30 na Trgu Republike, višek pa bo dosegla uro pozneje na Trgu S. Giovanni). Poziv organizacijskega odbora je rešil iz zagate ministre in druge člane vlade iz vrst t. i. radikalne levice, ki se sicer strinjajo s pobudo. Na dlani je, da če bi šli demonstrirat, bi tako rekoč protestirali sami proti sebi kot vladnim predstavnikom. V podobnem duhu je organizacijski odbor v četrtek obiskal ministrskega predsednika Romana Prodija in včeraj voditelja sindikalne zveze CGIL Gu-glielma Epifanija, da bi jima pojasnil cilj demonstracije, ki naj ne bi bili v tem, da bi rušil vlado ali spodkopaval sindikate, pač pa v tem, da bi pri vseh spodbujal večjo pozornost za socialne zadeve. Prodi je pojasnilo prirediteljev pozitivno sprejel in dejal, da je s političnega vidika povsem »pomirjen«. Kljub temu pa demonstracija daje opoziciji povod, da vlado in njeno večino kritizira. Voditelj FI Silvio Berlusconi je dejal, da »levico spodjedajo nerešljiva protislovja«, in izrazil prepričanje, da bo v kratkem prišlo do razpusta parlamenta in do predčasnih volitev. Na takšen razplet kažejo tudi številne govorice, po katerih naj bi mnogi pripadniki sredinskih strančic, frakcij in gibanj razmišljali o prestopu v desnosredinski tabor. Da je vladna večina res neenotna, prihaja do izraza tudi v drugih oblikah. Ljubitelji statistik opozarjajo, kako se v zgodovini italijanskega parlamenta letos prvič dogaja, da so pripadniki vladne večine vložili več popravkov k osnutku finančnega zakona kot pripadniki opozicije. Prvi so jih namreč sestavili 982, drugi pa 805. Prireditelje današnje demonstracije je včeraj sprejel tudi predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti ansa sodstvo - Javno tožilstvo v Catanzaru Minister Mastella vpisan v seznam preiskovanih oseb Preiskavo, v okviru katere je pod drobnogledom tudi premier Prodi, vodi javni tožilec Luigi De Magistris CATANZARO - Minister za pravosodje Clemente Mastella naj bi bil že od 14. oktobra vpisan v seznam preiskovanih oseb, v okviru preiskave z nazivom »Why Not«, ki jo vodi javni tožilec iz Catanzara Luigi De Magistris. Minister baje še ni prejel jamstvenega obvestila, na kalabrijskem sodišču pa novice, ki se je pojavila včeraj na prvi strani dnevnika Libero, niso komentirali. Dejali so le, da seznam preiskovanih oseb ostaja tajen. Na seznamu iste preiskave so se pred časom znašla tudi imena predsednika vlade Romana Prodija, 24 politikov tako leve kot desne sredine, državni poveljnik finančne straže in nekaj podjetnikov. Preiskava je bila baje tudi povod za odločitev ministra Mastelle, da sproži disciplinski ukrep proti sodniku De Magistrisu, kar je zanetilo ostre polemike. Predmet zapletene preiskave je mreža poslovnežev in politikov, ki naj bi po svoji volji preusmerjala evropske prispevke, vpletena pa naj bi bila tudi neka prostozidarska loža s sedežem v San Marinu. Clemente Mastella je včeraj pojasnil, da je novico prebral v časopisju. »Če je vest resnična - verjetno je, saj se tisku pogosto posreduje informacije, ki bi morale biti nedostopne -, bom mirno počakal na razvoj preiskave,« je zapisal pravosodni minister v tiskovnem sporoči lu. Za tr dil je še, da sam ni na no ben na čin vple ten v Clemente Mastella dogodke, ki so predmet preiskave. Franzonijeva ubijalka zaradi notranjega konflikta Annamaria Franzoni TURIN - Turinsko prizivno sodišče je včeraj objavilo utemeljitev razsodbe, s katero je obsodilo Annamario Franzoni na 16 let zaporne kazni. Sodniki nimajo dvoma, da je v domačem Co-gneu ženska dvignila roko nad lastnim sinom in nato skrila orožje. V 533 straneh dokumenta pojasnjujejo, zakaj so znižali kazen v primerjavi s prvostopenjsko razsodbo, ki je Franzonijevi naložila 30 let zaporne kazni. Sodniki menijo, da je do uboja prišlo zaradi »notranjega konflikta, ki je pestil Sa-muelejevo mater«. Med vzroki tega konflikta naj bi bil »stres, ki ga je povzročalo težavno obvladovanje dveh otrok«. Težak psihološki položaj je sodnike prepričal, da Franzonijevi omilijo kazen. Obsojenka je že napovedala, da se bo njen boj nadaljeval. V enem samem dnevu kruh dražji za 79% COMO - Cena »domače« vrste kruha je v samih 24 urah v nekem rimskem marketu poskočila nič manj kot za 79%, z 1 evra na 1,709 evra. Nekoliko manjši je bil skok pri tako imenovanih »rosettah«, od 1,20 na 1,79 evra. Podatke je na včerajšnjem mednarodnem forumu za kmetijstvo in prehrano posredoval sam predsednik Coldiretti, Sergio Marini. Po njegovem mnenju podatki zavoda Istat niso verodostojni, zaradi podražitev pa je velika večina Italijanov že spremenila prehrambne navade. Največji krivec za podražitve pa naj bi bili številni vmesni prehodi od pridelovalca do potrošnika, a tudi samo početje trgovcev in distribucijskih verig. Mobi kot naprava za prisluškovanje VICENZA - V mobitel so namestili poseben sistem in ga darovali sinu, hčerki, a tudi soprogi, osumljeni nezvestobe (in obratno). Sistem je omogočal kontrolo nad sporočili in pogovori, vse je bilo posneto na podobnem mobitelu. Finančna straža pa je zadevo odkrila in sodišču prijavila pet oseb, ki so si donosen a prepovedan posel zamislile, a tudi drugih 420, ki jih dolžijo nedovoljenega prisluškovanja in dostopa do informatskih sistemov. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Veltroni je za The Indipendent »prvi minister v pričakovanju« švicarski Le Temps pa ga ima za »apostola dialoga in sprave« Čeprav se nam s tukajšnjega zornega kota politično dogajanje zadnjih tednov zdi skrajno zanimivo, v mednarodnem tisku ne posvečajo posebne pozornosti političnim razpletom na polotoku. Kljub vsemu pa je nekaj naslovov posvečenih nastanku nove Demokratske stranke in ugodnemu rezultatu, ki ga je na volitvah zabeležil Walter Veltroni. Po volilni zmagi rimskega župana ima Italija »prvega ministra v pričakovanju«, ki bo čez čas nadomestil Prodija, piše britanski The Indipendent. Nova stranka, v kateri sta se združila centristična struja nekdanje Komunistične partije in reformistično krilo nekdanje Krščanske demokracije, bo kot zmerna sila lahko odvzela moč Berlusconijevi Forza Italia, meni londonski levo usmerjeni dnevnik. Časopis med drugim ocenjuje, da je Demokratska stranka lahko odrešilni »Gra-al«, sveti kelih italijanske politike, katere vpliv bo zelo občuten in celo odločilen. Veltroni, bivši komunist, ki ljubi jazz glasbo, ki je podvojil število turistov v Rimu in v prostem času piše romane, je s svo- jimi 52 leti še mlad za italijanske pojme, ugotavlja The Indipendent, nova stranka pa predstavlja pomembno združitev na italijanski politični sceni, na kateri nastopa nič manj kot 155 različnih strank in strančic. Vendar je novost tudi relativna: v primerjavi z resnično revolucijo, ki jo je Blair uvedel v laburistični stranki, novost Veltronijeve stranke izpade predvsem »kozmetične« narave. Španski El Pais naglaša veliko udeležbo na nedeljskih volitvah in prepričljiv Veltronijev uspeh, kar ga v srednjeročni perspektivi postavlja v vlogo Prodijevega naslednika, obenem pa omejuje vpliv Ber-lusconijeve konservativne politike. Sedaj Veltronija čakajo težke preizkušnje, v prvi vrsti program, ki ga mora odobriti vsedržavna skupščina delegatov. Na prvem mestu dnevnega reda so reforma volilnega sistema, zmanjšanje števila poslancev in prenovitev političnega razreda, ki je preveč oddaljen od državljanov. Veltroni bo moral tudi premostiti protislovja s skrajno levičarskimi partnerji, ki s svojimi stališči pogojujejo koalicijo, kot je že občutil na lastni koži premier Prodi. Tako premier kot novi tajnik napovedujeta odlično sodelovanje, vendar se postavlja vprašanje sobivanja pod isto streho med dosedanjim liderjem, ki je trdno delal za novo stranko, in novim tajnikom, ki jo bo odslej vodil. Švicarski Le Temps poudarja predvsem Veltronijevo značilnost posrednika med različnimi stališči, za kar si je prislužil naziv »buonista«, primerja pa ga celo nekakšnemu »apostolu dialoga in sprave«. Prav te značilnosti so mu omogočile, da se je uveljavil kot voditelj stranke, ki je skoraj 20 let po padcu Berlinskega zidu dokončno premostila ovire med nekdanjo stranko komunistov in demokrščanskim levim krilom. Le Monde meni, da težavni porod nove stranke ni brez nevarnosti za levo-sredinsko koalicijo. Demokratska stranka bi morala postati novo »težišče«, ki ga levica zaenkrat še nima, saj boleha predvsem zaradi notranjih razprtij. Veltroni se je doslej nekoliko ogradil od vladne gospodarske in davčne politike in pokazal namen, da uveljavi dialog z opozicijo, kar je razdražilo Prodija in razburilo radikalno levico. Kot novi tajnik nove stranke bo moral preprečiti napade na koalicijo s strani desnice, obenem pa tudi obdržati in izboljšati odnose z levimi koalicijskimi partnerji, kar je vse prej kot enostavna naloga. Veltronijeva izvolitev vnaša novo upanje v italijansko politiko, piše španski ABC, po nedeljskem referendumu pa mora Veltroni stopiti v pravo džunglo italijanske politike. Prvi cilj nove stranke je uspeh na upravnih volitvah prihodnjega leta in na evropskih volitvah leta 2009. Na ta izziva se bo Veltroni moral pripraviti zelo vestno, če hoče res nuditi italijanski družbi tisto upanje v prenovitev, ki ga je pokazalo več kot tri milijone državljanov z udeležbo na nedeljskih volitvah. Za Financial Times je Veltronijeva zmaga neizpodbitna in ga postavlja kot Prodijevega naslednika na prihodnjih političnih volitvah. Britanski gospodarski dnevnik poudarja pomen volilne udeležbe, ki je bila občutno večja od pričako- vanj glede na uveljavljeno protipolitično ozračje. Ker vladna koalicija sloni na skrajno šibki večini, so možne predčasne volitve, na katerih bo kot voditelj leve sredine nastopal bivši komunist in minister za kulturo ter dvakratni rimski župan. Vel-troniju pa se ne mudi na volišča in bo prej utrdil novo stranko na osnovi programa reform, ki ima na prvem mestu prenovitev političnega predstavništva. S temi problemi se bo konec oktobra na svojem prvem zasedanju spopadel svet nove stranke, ki šteje več kot dva tisoč delegatov - približno kot kitajska komunistična partija, piše Financial Times. New York Times pa med drugim beleži, da je nova stranka nastala v ozračju naraščajočega nezadovoljstva zaradi političnega sistema, volivci so s svojim množičnim glasom izrazili zaupanje v politiko, vendar ne v oblike, ki so se uveljavile med politiki v zadnjih časih. Sam Vel-troni je naglasil, da »volivci nas niso vprašali za preprost korak naprej, pač pa za popolnoma novo stranko«. Sergij Premru 8 Sobota, 20. oktobra 2007 TRST / BBHTrst r dnevnik narodni dom - 18. Slovenski slavistični kongres Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Tokrat predvsem o položaju slovenskega jezika in slovarjih Udeleženci podpisali izjavo v podporo rezijanščini kot slovenskemu narečju - Jutri še ekskurzija Položaju slovenskega jezika v Italiji, poučevanju slovenščine na dvojezičnih območjih in štiristoletnici izida prvega italijansko-slovenskega slovarja je bil posvečen drugi dan Slovenskega slavističnega kongresa. Ta se je, potem ko je v četrtek potekal v Kulturnem domu, odvijal v Narodnem domu, kar je dogajanju nedvomno dalo posebno simboličen pomen. To so v uvodnem delu včerajšnjega bogatega kongresnega dogajanja podčrtali vsi, ki so nagovorili prisotne v konferenčni dvorani Narodnega doma. Dvorani, ki je bila ob tej priložnosti nabito polna in pravzaprav pre maj hna, ta ko da so mla di re di -telji (prostovoljci, ki pomagajo pri izvedbi kongresa) morali vanjo prinesti kar nekaj dodatnih stolov. O stavbi je najprej na kratko spregovoril predsednik Slavističnega društva Slovenije Miran Košuta; spomnil je, da je bila zgrajena leta 1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, in bila središče vsega kulturnega, političnega in ekonomskega življenja tržaških Slovencev in sploh Slovanov. Leta 1920 pa so jo fašistični škvadristi Francesca Giun-te zažgali in tako zadali hud udarec tukajšnjim Slovencem. Svoj pozdrav je prisotnim prinesla dekanka Visoke šole za prevajalce in tolmače Lorenza Riga in jih presenetila z brezhibnim branjem slovenskega nagovora: njena fakulteta ima trenutno sedež v Narodnem do mu, kar jo po seb no ve se li, saj se v njem prepletajo jeziki vsega sveta in med njimi vse od leta 1954, ko j e bila fakulteta ustanovljena, tudi slovenski. Sledila sta pozdrava predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in SSO Draga Štoke. Pa-všičje opozoril, daje znanje slovenskega jezika pri nas vse bolj šibko in to kljub temu, da nismo Slovenci nikoli imeli tolikšne priložnosti za uveljavitev in evropsko promocijo slovenščine: analizirati moramo dejstva in vzroke ter nastali položaj popraviti, zato pa potrebujemo pomoč Republike Slovenije. Predsednik SKGZ je tudi apeliral na udeležence kongresa: lepo bi bilo, ko bi iz teh slavističnih krogov prišlo jasno stališče na račun rezijanščine, v brk tistim, ki v deželni skupščini glasno ponavljajo, da ne spada v slovenski kodeks. ( Ob kon cu dne va so ude le žen ci Konferenčna dvorana Narodnega doma je bila včeraj nabito polna kroma res podpisali izjavo, ki jo objavljamo na drugem mestu.) Na nasprotnike rezijanščine kot različice slovenskega jezika se je navezal tudi Štoka: skupina ljudi, ki je v prejšnjih dneh demonstrirala pred deželno palačo je bila očitno na-hujskana od tistih, ki se ne zavedajo, da gre zgodovina mimo njih. Referati so bili včeraj kot rečeno posvečeni predvsem jezikoslovju in slovaropisju, med njimi pa so bili nekateri posebno aktualni. Roberto Dapit je na primer predstavil položaj sodobnega slovenskega jezika na Videmskem, ki ostaja kljub pozitivnim premikom, še vedno bistveno drugačen od tistega na Goriškem in Tržaškem, tudi stanje v posameznih dolinah pa se bistveno razlikuje. Matej Šekli je s pomočjo rezijan-skega krajevnega knjižnega jezika spregovoril o pomenu poznavanja narečje-slovja in zgodovinske slovnice pri razumevanju knjižnega jezika. O ohranjanju slovenščine med Slovenci na Tržaškem je spregovorila Majda Kaučič Ba-ša in opo zo ri la: skup nost ni ma do vo lj priložnosti za rabo slovenskega jezika in ga zato postopno zamenjuje z italijanščino. Posledica tega je zamenjava in torej izguba etnične identitete ...Vesna Mikolič je predstavila pravne in družbene značilnosti slovenske manjšine v Italiji oziroma italijanske v Sloveniji, Pavle Merku pa spregovoril o doživljanju različnih mej (tiste med dvema državama, a tudi na primer tiste, ki Beneške Slovence še danes ločuje od ostalih Slovencev). Jezikovnim sladokuscem je bil namenjen prispevek Aleksandre Der-ganc in Tjaše Miklič o slovenskem gla-golskem vidu z vidika italianista in ru-sista, medtem ko je Suzana Pertot predstavila izsledke svoje raziskave o medgeneracijskem prenosu slovenskega je zi ka in iden ti te te med oče ti in si -novi. Andreja Duhovnik-Antoni je v svojem referatu predstavila ustroj in položaj slovenskega šolstva v Italiji (lani se je v njem izobraževalo 3.684 otrok), Jer-ca Vogel pa podobo, ki jo osrednja Slovenija ima do svojih zamejstev. Popoldanski del kongresa je istočasno predvideval okroglo mizo o zamejski mladinski književnosti, na kateri so sodelovali Igor Saksida, Dragica Haramija, Tilka Jamnik, Manca Perko, Darka Tancer Kajnih in Janja Vidmar, ter sklop, posvečen slovaropisju. Pri slednjem, pri katerem so levji delež posvetili 400-letnici slovarja Alasia da Sommaripe, so sodelovali Sergij Šlenc, Lojzka Bratuž, Irena Orel, Metka Fur-lan, Kozma Ahačič, Peter Weiss in Nata ša Ja kop. ( pd) izjava slavističnega kongresa Udeleženci kongresa izražajo podporo zakonu za zaščito slovenske jezikovne skupnosti Udeleženci 18. slovenskega slavističnega kongresa so v zvezi z brezuspešno obravnavo deželnega zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti pripravili izjavo, ki jo objavljamo. »Ob sedanjem nesprejemljivem zavlačevanju, ki ga je na zasedanjih Deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine zaradi manjše skupine protestni-kov deležno sprejemanje deželnega zakonskega osnutka št. 205 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, želimo slavisti, zbrani na 18. slovenskem slavističnem kongresu v Trstu, izraziti podporo omenjenemu zakonu in prizadevanjem za čimprejšnje udejanjenje njegovih določil. V skladu z državnima zakonoma št. 482/1999 in 38/2001 bo ta deželni zakon namreč omogočil med drugim tudi zaščito, ohranitev in razvoj slovenščine oziroma njenih krajevnih narečnih različic v Furlaniji-Julijski krajini. Slavisti smo pri tem posebej zavzeti za ohranitev in razvoj jezikovno dragocene rezijanščine, za katero je znanstveno dokazano in splošno sprejeto, da sodi med slovenska narečja. Glede na to, da je rezijanščina skoraj edina različica slovenskega jezikovnega diasistema v Reziji, da je temeljnega pomena za ohranitev jezikovne raznolikosti v tem delu Evrope in da sta njena raba in rast nujno potrebni za vsestranski kulturni razvoj Rezijanov samih, bo sprejetje in izvajanje omenjenega zakona dejansko prispevalo tudi k izboljšanju položaja rezijanščine v Reziji, ovrednotenju krajevnega kulturnega izročila ter vsestranskemu razvoju doline v odprtem duhu sodobnih evropskih načel povezovanja, večjezičnosti in večkulturnosti.« ob kongresu - Ekskurzija »po slavističnem in slovenističnem Trstu« Sprehod po slovenskih sledeh Spoznavanje krajev in dogodkov, ki so zaznamovali življenje Slovencev v Trstu - Jutri še obisk Devinskega gradu, ogled doline Glinščice in Bazovice Ekskurzija je predvidevala tudi postanek na Velikem trgu kroma Ob bogatem kulturnem programu, ki ga te dni v Trstu ponuja 18. slovenski slavistični kongres, je organizacijski odbor udeleženim slavistom in slovenistom ponudil vrsto zanimivih spremljevalnih pobud. Včeraj popoldne je bila na primer na vrsti ekskurzija »po slavističnem in slovenističnem Trstu«, kot so jo poimenovali. Pod vodstvom podkovanih »vodičk« Tanje Spacal, Alenke Vaz-zi in Marte Ivašič se je skupina sedemdesetih slovenistov in slavistov podala na sprehod po mestnem središču, da bi pobliže spoznala številne objekte, ki so odigrali pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Skupina jo je izpred najznamenitejše oziroma najbolj simbolične točke za Slovence v mestnem središču, se pravi izpred stavbe Narodnega doma, ki jo je fašistični bes požgal leta 1920, mahnila proti Trgu Vittorio Veneto in se mimo kanala sprehodila po nabrežju do Velikega trga, kjer je izvedela na primer za sejo iz leta 1861, ko je bila tu zasnovana prva slovenska čitalnica. Od tod se je mimo Trga Verdi in Borznega trga podala v odkrivanje starega mesta, kjer je bil nekoč tržaški geto, mimo rimskega amfiteatra proti ulicama Carducci in Battisti ter zaključila svoj ogled na Trgu Oberdan. Vodičke so udeležencem postregle s podrobnim opisom zgodovine našega mesta in seveda najvažnejših dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali življenje Slovencev v Trstu. Med glavnimi postojankami je bila stavba Tergestea, kjer je le- ta 1848 potekala prva seja Slavljanskega društva in kjer je izšlo prvih šest številk lista Slavljanski rodoljub. Udeleženci so izvedeli seveda tudi o društvu Edinost, ki je od leta 1848 politično in kulturno združevalo Slovence, slišali so o avstrijskem popisu prebivalstva leta 1910, ki je zabeležil, da je bilo v Trstu 56.916 Slovencev (kar je pomenilo, da je bilo naše mesto prvo slovensko mesto) in o tem, da se je Primož Trubar šolal pri Sv. Justu pri škofu Petru Bonomu, ki je bil njegov zaščitnik in celo sim-patizer protestantizma (že tu se mu je oblikovala ideja o prvi slovenski knjigi). Pot je priložnostne izletnike vodila tudi mimo Drevoreda XX septembra, kjer je stala prva slovenska šola sv. Cirila in Metoda in v kateri se je šolal dr. Lavo Čermelj, pri ulici Coroneo pa so izvedeli, da se ta tako imenuje po slovenskem škofu in mecenu Tomažu Hrenu. Vodičke so se seveda v svojem pripovedovanju dotaknile tudi hudih dogodkov po prvi svetovni vojni pri napadih na slovenske časopise in zaprtju šol na primer. Jutri čaka udeležence kongresa spet drugi izlet. Po ogledu Devinskega gradu se bodo vkrcali na ladjo in od-pluli proti Trstu. Od tod se bodo z avtobusom zapeljali še na Jezero (ogled doline Glinščice in razgled na Breg) in v Bazovico (postanek pri spomeniku bazoviških junakov), naposled pa na kosilo v Zagradec, kjer bo nastopila skupina Stu ledi s pesmimi slovenskega zahoda. (sas) / TRST Sobota, 20. oktobra 2007 9 1 nova »kraška občina« - Dolinska županja o novi samostojni upravni enoti na Krasu Premolinova: »Več funkcij kraškima rajonoma Občine Trst!« Priključitev Bazovice dolinski občini? Smatram, da bi bila pozitivna » Občina Dolina leži »na robu« dogajanja o »kraški občini«. Na vaških sestankih ni bila tako neposredno izpostavljena, kot na primer devinsko-nabrežinska in zgo-niška, čeprav so se nekateri predlogi nanašali tudi nanjo. »S strani« je zadevi sledila tudi županja Fulvia Premolin. Ali ste sledili dogajanjem o ustanovitvi nove občine na Krasu? »Delno. Nisem prebrala vseh člankov. Sledila sem, tako rekoč, s strani.« Kakšen vtis imate o tej pobudi? »Po mojem mnenju se je ideja porodila iz nezadovoljstva nad upravljanjem kraškega ozemlja. Ljudje postajajo na splošno vedno bolj zahtevni: vsak gleda v glavnem svoj vrtiček, zato pričakuje, da bo uprava storila čudeže. Čudežev pa pri našem delu ni mogoče storiti.« Izhaja trditev iz vaše upraviteljske izkušnje? »Da. Uprava se lahko le maksimalno potrudi. Morebitne nevšečnosti rojevajo nezadovoljstvo, iz nezadovoljstva lahko vzklije tudi podoben protest.« Racionalno gledano, ali je nova občina na Krasu potrebna? »Mah... Na to vprašanje ne bi znala odgovoriti. Imamo že dve manjši kraški občini, Zgonik in Repentabor, ki že opravljata svoje, in bi si lahko pridobili še kaj ozemlja, seveda če bi tržaška občina v to privolila. Potrebno bi bilo torej dogovarjanje med temi občinami.« Kaj pa oba kraška rajona v tržaški občini? »Ta imata po mojem mnenju premalo funkcij. Konec koncev sta dve na Krasu delujoči strukturi. Ko bi jima dodelili več funkcij in bi ne bila le posvetovalna organa, bi mogoče problem rešili.« Kaj bi predlagali? »Danes se mnogo govori o subsi-diarnosti. To preprosto pomeni, da mora biti uprava v neposrednem stiku z ozemljem in z ljudmi. Kraška rajonska sveta bi lahko prevzela to funkcijo.« Kaj pa združitev obeh rajonov v enega samega, kot sedaj predlaga tržaški občinski odbor? »O tem nisem razmišljala. Ozemlje obeh rajonov pa je tako obsežno, da bi bilo mogoče najbolje, ko bi ostala dva rajonska sveta. Ne vidim potrebe po združitvi. Z vsemi vinkulacijami in predpisi Evropske unije postaja upravljanje ozemlja vedno težje. Zato je potreben neposreden upraviteljski stik s teritorijem.« Na vaških sestankih za ustanovitev nove občine so padli med drugim tudi predlogi o združitvi delov obeh kraških rajonov z okoliškimi občinami. Konkretno: iznesen je bil predlog o priključitvi Bazovice vaši občini. Kaj menite o tem predlogu? »To sem slišala.« In ocena? »Smatram, da bi bilo pozitivno. Kajti, konec koncev, bi to bilo pohvalno za našo upravo. Moram priznati, da so mi Bazov-ci simpatični in bi bila zelo ponosna, ko bi postala tudi njihova županja. A to ni od mene odvisno, saj spreminjanje upravnih mej ni v moji pristojnosti.« Ko bi vam priključili Bazovico, bi vi »prevzeli« tudi fojbo... »Eh.... (prasne v smeh, op. av.). Moram reči, da je tisti predel že "naš'. V smislu: od naših občanov, ker je območje last borštanske srenje. Borštani so v primeru bazovske fojbe zelo zrelo postopali. Ko bi jo naša občina prevzela, bi bilo za nas prav.« Je pa malo verjetno, da bi jo tržaška občina spustila iz svojih rok... »Gotovo je ne bo. Saj so jo komaj obnovili na tak poseben način in so zelo ponosni na to, kar so storili. Zato ne bodo dovolili, da bi jo "prenesli" k nam.« Italijanski tisk je zadnje tedne pisal o nekaterih težnjah po odcepitvi tudi v vaši občini. Kaj je pri tem res? »Za te težnje sem prvič slišala na eni od sej našega občinskega sveta. Eden od občinskih svetnikov opozicije je omenil, da se v Žavljah pripravlja secesija.« Svetnik Giorgio Jercog? »Prav on. Izjavil je, da naj bi bili tamkajšnji ljudje nezadovoljni in da naj bi bila Dolinska županja Fulvia Premolin kroma občina tam malo prisotna.« Ali je to res? »Sama sem poizvedovala in moram reči, da nisem imela potrditve s strani ljudi. Prav nasprotno. Naši uslužbenci so prejeli nekaj telefonskih klicev, v katerih so tamkajšnji ljudje pritožili, ker naj bi se hotela občina znebiti Žavelj.« Kar pa ni res... »Seveda ni res. S krajani imam zelo lep odnos. Prav v petek se bomo upravitelji srečali z občani iz Žavelj in Frankovca, da bi se skupno dogovorili o njihovih željah in potrebah, tudi v luči tega, kar se gradi na tistem območju.« Žavlje so deljene na več občin. »Na našo in miljsko. Večji del pripada miljski. Z miljskim županom Nesladkom sva se o zadevi pred časom že pogovorila in se tudi dogovorila za srečanje s tamkajšnjimi krajani. A odtlej ni bilo o kaki odcepitvi več govora.« Ali naj bi Žavlje postale samostojna občina? »Ne. Po tem, kar sem razumela, naj bi se Žavlje priključile tržaški.« Ali ste prejeli kakšno uradno sporočilo krajanov o tej želji? »Absolutno ne!« Koliko prebivalcev šteje občina? »Šest tisoč.« Koliko uslužbencev ima? »Točno 53. Nekateri so zaposleni s terminsko pogodbo.« Koliko znaša proračun? »Devet milijonov in pol evrov.« Kar izdaten zalogaj... »Da. V zadnjih treh letih smo prejeli mnogo sredstev od dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in iz evropskih skladov.« Kako vam je to uspelo? »Stalno delamo na tem. Vsakodnevno programiramo do koga in kam naj bi se obrnili. Kaže, da imamo upravitelji tudi precej široko fantazijo: vedno nam pride nekaj na misel. Na primer? »Interaktivni vodič za Dolino Glinščice, ki smo ga predstavili prav v teh dneh. Bili smo začetniki, pobudniki projekta, na osnovi katerega je prejela tržaška univerza zelo visoka finančna sredstva.« Od kod vaši največji prihodki? »Iz davka na nepremičnine ICI.« Koliko vam prinese? »Približno dva milijona evrov. S tem v glavnem krijemo stroške za osebje.« Koliko znaša davek ICI? »Štiri promile in pol.« Kot tržaška občina... »Da.« Katere so temeljne gospodarske strukture v vaši občini? »Obrtna cona, ki je nastala na osno- vi dogovarjanja med obrtniki in upravitelji, mojimi predhodniki.« Je nastala z evropskimi sredstvi? »Občina ni prejela evropskih sredstev.« In druge gospodarske strukture? »Naša občina je v bistvu razdeljena v dva dela. Gornji je zaščiten po Naturi 2000; spodnji je industrijski. Večji del zavzemata tovarna Wartsila in Siot. Oba prinašata določeno količino davka ICI v našo blagajno, a ne samo to.« Kaj še? »V zadnjih šestih mesecih je tovarna Wartsila vzela v službo enajst naših občanov. Vodstvo se je držalo dane besede, in upoštevalo, da je tovarna del naše občine.« Katere službe in storitve ponujate občanom? »V glavnem imamo vse storitve doma. Na primer vodovodno službo in kanalizacijo. Učencem nudimo šolabus, delno upravljamo odvoz odpadkov, ki smo ga v zadnjih mesecih obnovili. Med zunanje službe sodijo šolska kosila, jasli in pokopališka služba.« Kakšen je odnos uprave do osebja? »V glavnem je dober.« Pred časom je bilo nekaj trenj sindikalnega značaja... »Da, bila so trenja. Bili smo tudi na sodišču, kjer smo zmagali, seveda.« Kaj se je zgodilo? »Mislila sem uvesti skupno upravljanje določenih storitev. Imamo, na primer, urad za osebje, ki razpisuje natečaje in opravlja drugo delo. To smo mislili delati v sodelovanju z drugimi občinami, s katerimi smo bili povezani preko tajnika. Sindikalne organizacije so oporekale, češ da se nismo dovolj pogovarjali z njimi.« Ali je bilo to res? »V resnici sem poudarjala, da bi se dogovarjali potem, ko bi začeli uvajati nov način upravljanja. Nobena stran ni hotela popustiti, zato je zadeva končala na sodišču, ker so nas prijavili. Sodnik je nato razsodil, da je uprava pravilno postopala.« Konec dober, vse dobro? »Skoraj.« Zakaj? »Ker morajo po novem biti pri skupnem upravljanju soudeležene najmanj tri sosedne občine. Z Miljami že sodelujemo, tretja občina pa bi moral biti Trst. Prej smo imeli možnost sodelovati z zgoniško in re-pentabrsko občino, na primer za skupno čiščenje cest in za redarsko službo, kar pa sedaj ni več mogoče.« Marjan Kemperle Knjiga o tržaških Hrvatih Hrvaška skupnost v Trstu je izdala knjigo »I croati a Trieste« (Hrvatje v Trstu), 544 strani obsegajočo monografijo, katero je več let sestavljalo 26 hrvaških, slovenskih in italijanskih avtorjev, uredil pa jo je predsednik Hrvaške skupnosti Damir Murkovic. Uresničitev ambicioznega projekta, ki zaobjema gospodarske, kulturne, založniške, socialne, politične in verske aspekte hrvaške prisotnosti na severnem koncu Jadrana, bodo prvič predstavili v četrtek, 25. oktobra ob 18.30 v palači Ferdinandeo. Odprtje akademskega leta v Jadranskem zavodu V tržaškem gledališču Verdi bo danes slovesno odprtje novega akademskega leta Jadranskega zavoda združenega sveta. Priložnost bo toliko bolj občutena ob pomembni obletnici, saj praznuje devinski zavod 25 let obstoja. Svečanost se bo začela ob 11. uri, ko bo ob prisotnosti zastav vseh držav zapel zbor Jadranskega zavoda. Sledili bodo pozdravi predstavnikov oblasti, govori predsednika zavoda Micheleja Zanettija, rektorja Marca Abriouxa in bivšega direktorja mednarodne organizacije bakalavreatov Georgea Walkerja, posegi študentov in glasbeni trenutki. Klimatske spremembe in položaj Evropske unije V sklopu posveta »Katera prihodnost za Evropo? Pot EU ob 50-letnici rimskih sporazumov«, ki bo potekal danes od 10. ure dalje v dvorani Tes-sitori (deželna palača, Trg Oberdan 5), bodo med drugim predstavili rezultate raziskave, ki so jo pripravili učenci masterja »Analize in upravljanja komunikacije« Jasna Leghissa, Elena Petracco, Francesca Vianello in Laura Benamanti ob koordinaciji profesorjev Enza Kermola in Mari-selde Tessarolo. Raziskava skuša pojasniti, kako prebivalci dojemajo problem klimatskih sprememb. Posveta se bodo med drugimi udeležili evro-parlamentarec Isidoro Gottardo, deželni odbornik za mednarodne odnose Franco Iacop, tržaški in goriški župan Roberto Dipiazza in Et-tore Romoli ter bivši diplomat in politik Štefan Cigoj. Državni dan liberalizacij Trst bo danes eno izmed 104 prizorišč Državnega dne liberalizacij, ki ga prireja združenje uporabnikov Con-fconsumatori. Stojnica, ki bo na voljo na Borznem trgu med 9. in 13. uro ter omizje občinskih svetnikov, ki bo v kavarni Tommaseo ob 11.30, bosta skušali razjasniti občanom, kaj so dejansko prinesle reforme ministra Pierluigija Bersanija. katinara - V sredo je bil sestanek staršev in učiteljev OŠ Frana Milčinskega V teku priprave na selitev Šola se bo v Istrsko ulico selila 5. novembra - Zagotovljen avtobusni prevoz - Občina obljublja popravilo strehe, starši za popravilo tudi hišnikovega stanovanja Katinarska osnovna šola Frana Milčinskega se bo v začasne prostore v Istrski ulici selila 5. novembra, trenutno pa potekajo priprave na selitev. V ta namen je bil v sredo v prostorih šole Milčinski tudi sestanek staršev in učiteljev, na katerem je sve-toivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič podala nekaj informacij v zvezi z bližnjo selitvijo. Občina Trst je zagotovila avtobusni prevoz učencev trikrat na dan, se pravi zjutraj za odhod v šolo (odhod bo izpred Fer-dinandeja), nato ob 13.30 za prvi odhod domov ter ob 15.30 za prevoz tistih učencev, ki bodo imeli podaljšan pouk. Kaže pa, da spremljevalca oz. spremljevalke Občina ni zagotovila, tako da bo le pri odhodih prisotna oseba, ki bo pazila, da se vsi otroci zberejo in da varno prečkajo cesto, da prispejo do avtobusa. Glede poslopja katinarske šole, ki je bilo že itak v nezavidljivem stanju in ga je nedavno jesensko deževje še dodatno poškodovalo, pa je občinska uprava obljubila, da bo poskrbela za popravilo strehe, medtem ko starši zahtevajo, naj se popravi tudi nekdanje hišnikovo stanovanje. Vsekakor je treba v zvezi s tem omeniti, da bo v ponedeljek srečanje med občinskim odbornikom za javna dela Francom Bandellijem ter slovenskimi občinskimi svetniki Igorjem Švabom, Stefanom Ukmarjem in Iztokom Furlaničem. Pred selitvijo pa bo katinarska šola opravila še eno pobudo. 31. oktobra, na predvečer dneva, posvečenega pokojnim, bodo učenci skupaj z učiteljicami peš šli v Lonjer, kjer bodo pri tamkajšnjem spomeniku počastili spomin na padle za svobodo. Prisotnim je informacije podala svetoivanska didaktična ravnateljica Fiorella Benčič 10 Sobota, 20. oktobra 2007 TRST / slovenija v schengenskem območju - Srečanje krajevnih upraviteljev Pokrajina bo koordinirala »slovo« od schengenske meje Slovesnost bo 22. decembra popoldne na mejnem prehodu na Fernetičih Tržaška pokrajina bo koordinirala slovesnosti na mejnem prehodu na Fernetičih ob vstopu Slovenije v schen-gensko območje. Tako so se odločili predstavniki krajevnih uprav na prvem koordinacijskem srečanju na sedežu tržaške pokrajine. Slovesnost na Fernetičih bo v soboto, 22. decembra, ob 16. uri popold -ne, potekala pa bo v sodelovanju s slovenskimi državnimi in krajevnimi oblastmi. Poleg tega pa se bodo - po tej skupni manifestaciji - odvijale posamezne svečanosti tudi po posameznih obči nah, ved no na mej nih pre ho dih. Srečanja na pokrajinskem sedežu so se ob predsednici tržaške pokrajine udeležili tržaški župan Roberto Dipiaz-za, miljski župan Nerio Nesladek, dolinska županja Fulvia Premolin, repentabr-ski župan Aleksij Križman, zgoniški občinski odbornik za kulturo Igor Gustin-čič, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in podprefekt Natalino Benedetti. Tržaški župan Roberto Dipiazza se je že pred časom zavzel za proslavo ob padcu schengenske meje. Kljub nasprotovanju Nacionalnega zavezništva je predlagal veliko slovesnost na mejnem prehodu na Fernetičih. Čeprav sodi to območje pod repentabrsko občino, je namignil, da bo z bagerjem podrl policijske utice ob meji. Naposled je vendarle prevladal skupinski duh italijanskih institucij. Na včerajšnjem srečanju so se predsednica pokrajine in župani odločili za enotno manifestacijo ob padcu schengenske meje na najbolj prevoznem mejnem sprehodu s Slovenijo, na Fernetičih. Ta bo v popoldanskih urah, ker bo dopoldne potekala podobna uradna slovesnost v Gorici. Na mejnem prehodu Fernetiči naj bi priredili koncert, pri katerem naj bi skupno sodelovali glasbeniki tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi in glasbeniki iz Slovenije. Dogovor bo treba še praktično izpopolniti. Koordinacija tržaške pokrajine bo pripomogla k enotnemu pristopu k tej slovesnosti. Posamezne občine pa bodo potem lahko priredile lastne slovesnosti na krajevnih mejnih prehodih s Slovenijo. Tako je dolinska županja Fulvia Premolin že napovedala prireditev na mejnem prehodu na Pesku skupaj s sosedno čezmejno občino Hrpelje-Kozina, podobna slavja pa naj bi bila tudi v devinsko-nabrežinski in drugih okoliških občinah. Udeleženci včerajšnjega sestanka na sedežu tržaške pokrajine kroma zelezarna - Meritve Onesnaženost ostala preko meje Včerajšnji drugi sestanek tehničnega omizja po pričakovanju ni prinesel kakšne bistvene novosti glede usode škedenjske železarne. Lokacija, kjer so 14. oktobra namestili mobilni laboratorij agencije za zaščito okolja in tehnične storitve Apat in po nalogu ministrstva za okolje pričeli z meritvami, naj ne bi preveč zadovoljevala vodstva obrata, vendar to stališče naj ne bi šlo v zapisnik. To pomeni, da tehnično omizje priznava legitimnost vseh treh merilnih naprav (ostali dve sta namestili agencija Arpa oz. univerzitetni center Cigra). Tudi najnovejši podatki Arpe kažejo, da so razmere kritične: od julija do konca septembra je prisotnost kancerogenega benzopirena dosegla 5,6 nanograma na kubični meter (najvišja dovoljena količina je nanogram na kubični meter), tudi koncentracija benzena in prašnih delcev MP10 je presegla zgornjo mejo. Podatke Arpe bodo morali primerjati s tistimi, ki jih zbirajo ostali, pri čemer je treba upoštevati razlike v lokacijah, vremenske pogoje itd. Vprašanje je, če bo župan Roberto Dipiazza uresničil napoved, da bo odredil zaprtje obrata, če tudi podatki za oktober ne bodo nič boljši. Prihodnji sestanek omizja bo 8. novembra. preiskava - Finančna straža Zaplemba premoženja Finančna straža je zaplenila premoženje, vredno preko milijon evro (hotel, stanovanje in avtomobil), da bi zagotovila kredit v višini preko 300 tisoč evrov, ki jih neka tržaška družba dolgujejo davkariji. Družba je namreč po stečaju najprej skušala svoj sedež lažno premestiti v daljni Crotone, zatem pa še zakriti dokumentacijo in premoženje. Dolg, ki ga je družba imela do davkarije, se je nanašal na utajo prispevkov za uslužbence. Sedaj ga bodo lahko poravnali z zaplenjenim premoženjem. Zaplembo je odredil sodnik za predhodne preiskave na zahtevo javne tožilke Lucie Baldovin, ki vodi preiskavo, v katero so pod obtožbo lažnega stečaja vpletene štiri osebe, in sicer upravitelj in bivši upravitelj družbe, ki je šla v stečaj, ter upravitelj družbe, ki je prevzela upravljanje hotela ter neki njegov sorodnik. Hotel, in sicer Citta di Parenzo, nadaljuje svojo dejavnost, imenovanje bil oskrbnik. Zaplemba se namreč ne nanaša na nepremičnino, ki je last oseb, ki niso vpletene v preiskavo. Zaplenjeni avtomobil je mercedes Clk cabrio 3200. Med preiskavo, ki se je pričela pred več meseci, so finančni stražniki zaplenili na stotine dokumentov, med njimi je bilo več čekov, že podpisanih, vendar »in bianco«. opčine - Jasli V službi tudi slovenska vzgojiteljica V občinskih otroških jaslih Frutti di bosco v Ul. Pineta na Se-livcu na Opčinah deluje tudi vzgojiteljica z znanjem slovenskega jezika. To je bil odgovor tržaškega občinskega odbornika za šolstvo Gior-gia Rossija na resolucijo slovenskih svetnikov Stefana Ukmarja (Levi demokrati, Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove) in Igorja Švaba (Slovenska skupnost-Marje-tica), o kateri je bil govor na včerajšnji seji pete komisije občinskega sveta, ki je pristojna tudi za kulturo in šolstvo. Ukmar, Furlanič in Švab so namreč že konec lanskega septembra vložili resolucijo, v kateri so predlagali obnovo kake opuščene strukture na vzhodnem ali zahodnem Krasu, da bi potem lahko gostila tudi slovenske sekcije občinskih jasli, kar so kasneje dopolnili z alternativnim predlogom, naj bo v novih jaslih na Opčinah prisotno tudi primerno število vzgojiteljev z znanjem slovenskega jezika. O resoluciji je tržaški občinski svet pred časom že razpravljal in jo vrnil v presojo komisiji, tako da je prišla potem na dnevni red včerajšnje seje. Na seji prisotni odbornik za šolstvo Giorgio Rossi je na resolucijo slovenskih svetnikov odgovoril z branjem dopisa, ki mu ga je bil poslal direktor odborništva za šolstvo Enrico Conte. Ta je odbornika opozoril, da se v jaslih Frutti di bosco na Opčinah nahaja vzgojiteljica z znanjem slovenskega jezika, ki je do lanskega šolskega leta službovala v slovenski sekciji jasli Semidimela v Ul. Paolo Veronese. Vzgojiteljica, je zapisal Conte, odlično obvlada slovenski jezik in na odborništvu so v okviru vzgojnega projekta openskih jasli že razmislili o tem, da bi v slučaju prisotnosti otrok iz dvojezičnih družinskih stvarnosti spričo svojih jezikovnih sposobnosti gotovo nudila malčkom možnost dodatnega komuniciranja v slovenščini. Za Rossija je bila zagotovitev osebe z znanjem slovenščine moralna obveza uprave, s čimer je utišal tudi svetnico Nacionalnega zavezništva Angelo Brandi, kije sprva izražala svoje nasprotovanje. Spričo Rossijeve-ga odgovora in dejstva, da so dosegli minimum, kar so zahtevali, so Ukmar, Furlanič in Švab umaknili resolucijo. tržaška pokrajina - Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo Fernetiči: tovorni promet se je potrojil Obisk svetnikov dveh komisij pokrajinskega sveta na tovornem terminalu - O prodaji delnic Pristaniški oblasti pa nič... Napovedi, da bo promet na tovornem terminalu na Fernetičih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo usahnil, so bile popolnoma zgrešene. Realnost je povsem drugačna, rožnata: promet se je od 1. maja 2004 potrojil! Ta nadvse razveseljiv podatek sta pooblaščeni upravitelj družbe Terminal intermodale Livi-o Maraspin in direktor Oliviero Petz posredovala članom pokrajinske komisije za javna dela in okolje ter komisije za gospodarski razvoj in promet med vče rajš njim obis kom struk tu re na Fer -netičih. Obisk je zahtevala desnosredinska opozicija v tržaškem pokrajinskem svetu z očitnim namenom, da bi posegla v tačas žgočo razpravo o prodaji delnic družbe Terminal intermodale tržaški Pristaniški oblasti, čemur tržaška občina nasprotuje. Namera pa ji je spodletela. Maraspin in Petz sta pokrajinskim svetnikom najprej na velikem panoju prikazala delovanje terminala. Po povečanem prometu na veliki ploščadi skoraj ni več prostora za velike tovornjake. Porast prometa že dalj časa povzroča velike težave na mejnem prehodu, sta ugotovila svetnika Zoran Sosič in Sandy Klun, od upraviteljev pa sta izvedela, da ne obstaja alternativni načrt, ki naj bi Fernetiče otel vse bolj nevarnega Člani komisij pokrajinskega sveta na obisku na tovornem terminalu na Fernetičih kroma objema težkih tovornjakov. Povezava z avtocesto bi predstavljala rešitev, tako bi se promet stekal z meje neposredno na hitro cesto. Takega načrta pa ni na vidiku, zato bodo tovornjaki še nadalje vodili preko terminala. Upravitelja sta poudarila, da repentabrski župan Križman stalno sprašuje za ureditev prometa, a nihče, niti dežela, niti družba Anas, ni vzel njegovih prošenj v poštev. Maraspin in Petz sta pojasnila, da bi bil prihod Pristaniške oblasti na terminal in ureditev ploščadi v logistične namene pristanišča za strukturo odlična rešitev. Edini problem bi predstavljala železnica, saj bi morali progo Opčine-Sežana neposredno povezati s terminalom. Sedanja zapuščena tira tega ne dovoljujeta. Za konkurenčno delovanje terminala bi morali tudi »preurediti« železniške tarife, saj so sedanje previsoke (porabnikom je zaračunana železniška tarifa za 100 km vožnje, čeprav prevozijo vlaki od in za tržaško pristanišče le 30 do 40 kilometrov...). Svetniki desne sredine so želeli izvedeti, kaj bo z nameravano prodajo delnic družbe Terminal intermodale Pristaniški oblasti. Maraspin in Petz pa sta jim odgovorila, da bi morali zastaviti vprašanje lastnikom družbe, ne pa njima, ki sta »le« upravitelja. / TRST Sobota, 20. oktobra 2007 1 1 raziskovanje - Evropski projekt Shadowing Učenke Mednarodne šole spoznale konzorcij CBM Morelli: Po zaslugi Pedicchiove se bo Mednarodna šola preselila k sinhrotron V Evropi primanjkujejo raziskovalci, še zlasti ženskega spola. Evropska unija ima zato kot cilj spodbujati raziskovanje in v tem smislu zaposliti vsaj 700 tisoč raziskovalcev do leta 2010, poseben poudarek pa bo na ženskah, ki znajo biti odlične znanstvenice, vendar se iz raznih razlogov med potjo tako rekoč porazgubijo. Zgovoren je podatek, da je danes v Evropi le 29 odstotkov raziskovalcev ženskega spola, medtem ko je prisotnost raziskovalk v podjetniškem svetu še nižja, saj ne presega 18 odstotkov. Še hujše je pri kadrih v tehnološkem sektorju, kjer je samo 5,8% žensk. V evropske pobude za približevanje in vključevanje žensk v raziskovalno področje sodi projekt Shadowing, ki se je odvijal včeraj v evropskih državah in ga je še zlasti podpr la Evrop ska ko -misija. Pri projektu je sodeloval tudi Konzorcij za molekularno biomedicino (CBM), ki deluje v okviru raziskovalnega centra AREA Science park in ima svoj sedež v Bazo vici pri sin hro tro nu. Cen ter CBM je v sklo pu pobud za šir -jenje znanstvene kulture na nižjih in višjih srednjih šolah tokrat pod pokroviteljstvom tržaške organizacije Unesco povabil deset učenk iz tretjega razreda tržaške Mednarodne šole, ki so spoznale dejavnost CBM in sploh sinhrotrona. Dve učenki pa sta aktivno sodelovali pri projektu Shadowing in kot senci (angl. shadow = senca) ves dan sledili raziskovalkama Silki Kroll in Stefani-i Biffi med njunim vsakodnevnim raziskovalnim delom pri CBM. Projekt so učenkam predstavili predsednica CBM Maria Cristina Pe-dicchio, predsednik Mednarodne šole Roberto Morelli in predsednica deželnega združenja podjetnic Aidda Cate-rina Della Torre. Učenke so imele priložnost razmisliti glede lastne prihodnosti, je povedal Morelli in naglasil, da se bo Mednarodna šola v prihodnosti preselila k sinhrotronu. Za to se je zahvalil Pedicchiovi: ko je namreč šola iskala prostor za nov sedež, je dejal Morelli, mu je prav Pedicchiova predlagala, naj novo šolo zgradijo pri sinhrotronu. (A.G.) Med nameni obiska je tudi spodbujanje deklet k študiju znanstvenih predmetov kroma trst - Slabo stanje objekta Rižarni grozi zaprtje Švab poziva Bandellija Na problem opozarja vsedržavni predsednik Aned Kot smo že poročali, so se na seji odbora občinske komisije za Rižarno člani med drugim seznanili tudi z izredno slabim stanjem objekta, kateremu grozi takojšnje zaprtje iz varnostnih razlogov, na kar je včeraj opozoril tudi vsedržavni predsednik združenja bivših deportirancev Aned Gi-anfranco Maris. Občinski svetnik Slovenske skupnosti-Mar-jetice in član komisije Igor Švab je naslovil pisno vprašanje na odbornika za javna dela Franca Bandellija, v katerem ga poziva, naj Občina Trst zagotovi potrebno finančno kritje in naj se sanacijska dela takoj uvrstijo v načrt javnih del, kot napoveduje tudi sam ravnatelj tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin, tako da bo poskrbljeno za nemoteno odprtje in delovanje Rižarne, nacionalnega spomenika-simbola trpljenja in mučeništva ter pomnika tragične zgodovine našega mesta. Švab upa, da bo prejel zagotovila že na naslednji seji občinskega sveta, ki je napovedana za sredo. tržaškiso-nobelovec Filippu Giorgiju srednjeveški pečat Filippo Giorgi, poddirektor delovne skupine IPCC za proučevanje klimatskih sprememb, ki je prejšnji teden dobila Nobelovo nagrado za mir skupaj z Alom Goreom, je kar naenkrat postal medijska zvezda, vsaj na krajevni ravni. Znanstvenik iz Abrucev, ki živi v Trstu in dela v mednarodnem centru za teoretsko fiziko ICTP, je na včerajšnji slovesnosti na tržaškem županstvu prejel srednjeveški pečat mesta, v sredo pa se bo udeležil izrednega zasedanja tržaškega občinskega sveta ob Dnevu Organizacije združenih narodov. Včerajšnjega srečanja so se udeležili župan Roberto Dipiazza, predsednik občinskega sveta Sergio Pacor, direktor in poddirektor ICTP Katepalli R. Sreenivasan in Dag H. Johannessen, gosta skupina znanstvenikov in Gi-orgijeva družina. Tako Dipiazza kot Sreenivasan sta izrazila zadovoljstvo nad častitljivim uspehom, ki priča na svetovni ravni o kakovostnem znanstvenem delovanju v Trstu. mestna policija - Mamila in ropi Uspešni preiskavi Po več kot osmih letih odkrili domnevna krivca za rop v marketu v Ul. Fabio Severo - Stopili so na prste tudi prekupčevalcem z mamili V vrt v Ul. Orlandini na Pončani niso zahajali samo tamkajšnji prebivalci, matere z otročički, temveč tudi odvisniki, o čemer je zgovorno pričal kup rabljenih injekcijskih igel. Območje še zdaleč ni bilo priporočljivo za brezskrbne igre, občani so se obračali do mestne policije in jo opozarjali na nevzdržne razmere, na številne primere mikrokri-minala, na zelo verjetno prisotnost raz- pečevalcev mamil. Pri mestni policiji so se po opozorilih odločili, da na območje pošljejo agente v civilu, že maja so aretirali 50-letnega moškega, preiskava se je nadaljevala in sedaj so sledile še nove aretacije, ki so jih orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta bila poveljnik mestne policije Sergio Ab-bate n namestnik državnega tožilca Giorgio Milillo. Agenti pa se niso ukvar- jali samo s prekupčevalci z mamili, prijeli so tudi moška, ki sta osumljena ropa v marketu v Ul. Fabio Severo. Vrt v Ul. Orlandini so pričeli čistiti 18. junija, za kar se je zavzemal tudi tamkajšnji rajonski svet, mestna policija pa je dogajanje imela pod kontrolo. Začeli so slediti 43-letni Lici-i Furlan, poznali so jo kot odvisnico in prekupčevalko z mamili. Avgusta so jo zalotili v ljudskem vrtu v Ul. Giulia, srečala se je s 30-letnim Alessandrom Fan-cellujem, ki ji je odstopil več doz mamila. Fancelluja so zaprli, aretacijo Furla-nove pa so odložili. Ugotovili so namreč, da se večkrat druži z 28-letnim Robertom Sulisom, zelo aktivnim razpečeval-cem na območju Sv. Jakoba in Pončane. Sulis je vsak dan hodil v Slovenijo, kjer se je oskrboval z manjšimi količinami mamila, tako daje bilo tudi tveganje čim manjše, vendar je kljub temu pripravil okrog 20-25 doz dnevno. Zaslužek je bil zagotovljen, saj je treba za vsako dozo odšteti okrog 30 evrov, klienti pa mu niso manjkali, imel jih je na desetine, stari so bili od 20 do 40 let. Naposled je prišla vrsta tudi nanj in na Furlanovo, aretirali so ju v torek, 16. t..m. Furlanovo so prijeli v Ul. Flavia, bila je na avtobusu, ki pelje na progi 20, skupaj s prijateljico se je vračala v mesto. Izvidnica mestne policije je šoferju ukazala, da ustavi, Furlanovi pa, da izstopi. Bolj razburljiva je bila aretacija Sulisa, pobegnil je z avtomobilom, a so ga naposled prijeli v Ul. F. Severo. Druga preiskava pa je osvetlila odgovornosti za rop, do katerega je prišlo v marketu Despar v Ul. Fabio Severo že pred več kot osmimi leta, 6. junija 1999. Tistega dne sta roparja odnesla ves in-kaso, preko pet milijonov lir. Obraz sta imela zakrit. Nedaleč od marketa so zatem agenti našli motorno kolo, s katerim sta pobegnila in ki je bilo ukradeno, zaščitno čelado, hlače in pokrivalo, s katerim sta se zamaskirala. Za storilcema se je tedaj izgubila vsakršna sled. Preiskava pa je spet stekla, ko so prisluškovali pogovorom, ki jih je imel Andrea Doronzo. Slednji je sedaj v zaporu, skupaj z Lorenzom Steinerjem, zaradi lanskega ropa v škedenjski lekarni. Doronzo je večkrat neprevidno omenil Stei-nerju rop v marketu v Ul. F. Severo in se hvalil, da sta jo tako on kot neki »Mauri« odnesla brez škode. Agenti so se obrnili do javnega tožilca Mililla in ga zaprosili, da bi nadaljevali s preiskavo. V laboratorij Ris v Parmi so poslali na analizo obleko in pokrivala, ki so jih našli po ropu skupaj s slino in lasmi Doron-za in Maurizia Petruccija, ki je sedaj v zaporu zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Analize so potrdile sume, tako oblačila kot varnostno čelado sta gotovo uporabila osumljenca. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 20. oktobra 2007 IRENA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.12 -Dolžina dneva 10.45. Luna vzide ob 15.33 in zatone ob 1.00. Jutri, NEDELJA, 21. oktobra 2007 URŠKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,1 stopinje C, zračni tlak 1024 mb pada, veter 9 km na uro zahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,1 stopinje C. n Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. oktobra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 18 (040 7606477), Škedenj -Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škedenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9121294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00, 22.45 »La ra-gazza del lago». AMBASCIATORI - 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 »Ratatouille«. ARISTON - 16.30, 20.20 »2 giorni a Parigi«; 18.20, 22.15 »Waitress ricette d'amore«. CINECITY - 19.40 «Michael Clayton»; 18.20 »Invasion«; 17.10, 22.00 »Stardust«; 14.40, 16.30, 20.20, 22.15 »Resident evil: extinction«; 17.00, 19.45, 22.05 »Quel treno per Yuma«; 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Molto incinta«; 15.20 »Surf's up i re delle onde«; 14.40 »Un'impresa da Dio«; 15.00, 15.30, 16.00, 17.30, 18.00, 18.30, 20.00, 20.30, 21.15, 22.15 »Ratatouille«. EXCELSIOR - 15.45 »Funeral party«; 18.20, 20.10, 22.00 »In questo mondo libero...«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Angel - La vita, il ro-manzo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stardust«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Michael Clay-ton«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quel treno per Yuma«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30, 22.50 »Slutnja«; 21.00, 23.30 »Gospod Brooks«; 15.50, 18.10 »Super hudo«; 15.40, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 »3D manija«; 16.00, 18.40, 21.20, 00.00 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Resident evil: extinction«; 18.15 »Becoming Jane: ri-tratto di una donna contro«; Dvorana 4: 16.30 »Hairspray«; 18.30, 20.20, 22.15 »La giusta distanza«. SUPER - 16.00 »Surf's up - i re delle onde«; 19.10, 20.40 »Sms - sotto mentite spoglie«; 17.30, 22.15 »Invasion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.20, 18.30 »Ratatouille«; 20.40, 22.30 »Resident evil: extinction«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.15 «Quel treno per Yuma«; 16.00 »Surf's up i re delle onde«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 5: 17.30 »Stardust«; 19.50, 22.00 »La giusta distanza«. 12 Sobota, 20. oktobra 2007 TRST / Čestitke Dragi noni AGATI, ki okroglih 70 slavi, mnogo sreče in zdravja ji mali Samo iz srca želi. Te dni je z odliko in pohvalo diplomirala iz gledaliških, filmskih in multimedijskih ved DAJANA KOČEVAR, iskreno ji čestitamo in želimo še veliko uspehov pri skupini Pika Nogavička. 0 Prireditve SKD TABOR - V OKTOBRU V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: jutri, 21. oktobra 2007 »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke; v ponedeljek, 22. oktobra ob 20. uri Ric-cardo Illy: La rana cinese. Ob prisotnosti avtorja bo srečanje vodil Bojan Brezigar; v nedeljo, 28. oktobra 2007, ob 18.00 - »Openska glasbena srečanja«: duo Martina in Marko Feri. Čakamo vas! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »24 ur pleha ali maraton ljubiteljev pleh glasbe«. Pričetek danes, 20. oktobra 2007, ob 19. uri, zaključek jutri, 21. oktobra, ob 19. uri v Pra-protu, v ogrevanem šotoru na šagri pod borovci. Vabljeni vaški veseljaki, vse godbe, skupine narodnozabavne glasbe, ljudski godci in vsi, ki znate zaigrati eno po domače. Prijave in info: tel. 347-6849247 (Erik) ali in-fo@godbanabrezina.it ali fax 0402529063. KD ZA UMETNOST KONS KC L.BRA- TUŽ vljudno vabita na odprtje razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/Večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica), danes, 20. oktobra ob 19. uri. KD IVAN GRBEC iz Škednja priredi jutri, 21. oktobra 2007, ob 18. uri, v društvenih prostorih »Jesenski koncert«. Nastopajo: Tamburaški ansambel F. Prešeren iz Boljunca, pod vodstvom Ervina Žerjala in solistka Marjetka Popovski. KRD DOM BRIŠČIKI vabi jutri, 21. oktobra 2007, ob 18.30, v društvene prostore na ogled satirične komedije »Kdor išče, najde!« Avtorja Fabrizio Polojaz in Paolo Tance; igra gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba; režija Lučka Susič. Popoldan bodo uvedli gojenci Glasbene matice iz oddelka za zabavno glasbo in jazz, iz razreda prof. Andrejke Možina. RADIJSKI ODER obvešča, da bo jutri, 21. oktobra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Mali Ribič« v izvedbi LG Jože Pengov iz Ljubljane. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). ZSKD obvešča, da se bo jutri, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu, odvijala deželna zborovska revija »CO-ROVIVO«. Prvi koncert bo ob 10. uri, nastopajo: societa polifonica »S.Maria Maggiore« (TS), Insieme »Lumen vocale« (Videm), Officium Consort (PN), Coro Guarneriano (videm), as-sociazione corale »Citta di Gradisca« (GO), coro polifonico »Citta di Por-denone (PN), vokalna skupina »Ars Musica« (GO). Drugi koncert bo ob 14.30, nastopajo: OPZ »Le note alle-gre« (GO), vokalna in instrumentalna skupina »Cantare« (TS), OPZ »Fran Venturini« (TS), Ensemble Armonia (PN), Cappella Musicale »A. Salieri« (Videm), vokalna skupina »Citta di San Vito« (PN), associazio-ne corale »Audite Nova« (GO), ŽPZ »Multifariam« (videm); tretji koncert bo ob 18. uri, nastopajo: društvo »Cappella Tergestina« (TS), zbor »Cjastelir« (Videm), OPZ Del Contra (PN), Catticoro/Katizbor (TS), Mladinska vokalna skupina Vrh Sv. Mihaela (GO), Collis Chorus (PN). Zaključni koncert z nagrajevanjem bo ob 20.45. DERMATOLOG DR. ERIKA BRI-SCIK SPOROČA, da sprejema v novi ambulanti na Opčinah, nad lekarno, Trg Monte Re 3/2 in tudi, kot doslej, v Trstu, Foro Ulpia-no 2, tel. 040/662.122 -040/361.871 - 335.6192199. V SESLJANU NUDIM stanovanje za 1-2 osebi v samostojni hiši v zameno za prisotnost in pomoč starejši gospe. Tel. 040-299454. FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH prireja v soboto, 27. oktobra v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov poklon narečnemu pesniku ALEKSANDRU FURLANU ob izidu njegove pesniške zbirke z naslovom An popudan. Knjigo bo predstavila prof. Vilma Purič, nekaj pesmi bosta prebrala Klara Bevilacqua in Ladi Vo-dopivec, pesniku v pozdrav pa bo zapel Združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi. 0 Mali oglasi MUCA oranžno-bele barve, stara 5 mesecev, že sterilizirana, nujno išče nov dom z vrtom. Ni izbirčna in živi na prostem. Tel.: 040-231549. IGRIVEGA MALEGA MUCKA podarimo ljubitelju živali. Klicati na tel. št.: 040-228382 ali 335-8178333. AGRITURIZEM PRI KUKOVIH v Doberdobu je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. na št.: 048178140. DVOSOBNO, zelo sončno, opremljeno stanovanje, dam v najem na Krasu, približno 70 kv. m., mesečnina 450,00 evrov. Tel. na št.: 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET z znanjem italijanščine išče delo kot varuhinja starejših oseb ali za katerokoli hišno delo. Tel. na št.: 389-0558458. GOSTILNA KAPRIOL obvešča cenjene goste, da v zimskem času bo ob vikendih kuhinja odprta non-stop od 11. do 24. ure. Za rezervacije: 048178114. IŠČEMO zanesljivo in spretno gospo za varstvo enoletnega otroka in majhno pomoč v hiši, tri jutra na teden. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040361509. KAMINSKI VLOŽEK Palazetti Ekopa-lex 64, 9,3 kw prodam za 500,00 evrov. Tel. na št.: 348-7027195 (zvečer). KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci, je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št.: 040-200898. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt kmečki turizem. Tel. 048178125. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. metrov) z balkonom (dve sobi, kuhinja, kopal- nica in parkirni prostor). Tel. na št.: 333-1129574. OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv.m. v prodajo ali v najem. Tel. št.: 338-4719734. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat-dvakrat tedensko v okolici Sesljana. Klicati ob uri obedov na tel. št.: 040-208761. PRODAJAM 800-litrski sod inox (»sempre pieno«) cena po domeni. Tel. ob uri kosila ali večerje na št.: 040327212. PRODAJAM kmečko hišo in hlev z dvoriščem na vzhodnem Krasu. Resno zainteresirani naj pokličejo v popoldanskih urah na tel. št.: 333-4611106. PRODAM Alfa romeo duetto spider letnik 1992, hard top v odličnem stanju. Tel.: na št. 338-4288100 v urah obedov. PRODAM citroen C3 črne barve, letnik 2004. Tel.: 335-6407258. PRODAM kuhinjski pomivalni stroj whirpool 6th sense, klasa A, zelo malo rabljeno, zaradi dvojnega darila, za 300,00 evrov. Tel. na št.: 348-5183106. PRODAM lestve (kobilice) po ugodni ceni. Tel. na št.: 040-228447. PRODAM otroško košaro (zibelka) vključno s posteljnino ter otroški voziček. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040-201180. PRODAM VW passat variant 1.9 tdi highline, 130 cv, svetlo sive barve, letnik 2005, podaljšana garancija, brez posrednikov. Tel. na št.: 334-3174852 v večernih urah. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju, 200,00 evrov. Tel. na št.: 3384288100 v urah obedov. SKD TABOR išče fotografije z družbenega, kulturnega, športnega, verskega, političnega, gospodarskega življenja na Opčinah izključno v letih 1967-1968. Fotografije s pripisom 40-letnica, v kuverti in naslovom izposojevlca/ke sprejemamo v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši v Prosvetnem domu na Opčinah od ponedeljka do petka med 16. in 19.uro. Za informacije: tel. 040/213945, 040/211923 (Živka , v večernih urah) ali »info@skdta-bor.it«. Že vanprej se zahvaljujemo za sodelovanje! SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. V DOBERDOBU smo ponovno odprli agriturizem pri Cirili. Na voljo smo vam ob petkih od 16. do 24. ure, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 24. ure. Bliža se Sveti Martin; tudi letos vas vabimo, da se prijavite za Martinovo večerjo na tel. 0481-78268. V DOLINI dajem v najem poslovni prostor. Zainteresirani naj se zglasijo na tel. št.: 040-228390. V DOLINSKI OBČINI se je izgubila mucka mešane barve, stara leto dni, odgovarja na ime Emi. Kdor jo najde naj pokliče na tel. št.: 346-0887542 ali 040-231045. Najditelju nagrada. SI Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da bosta v ponedeljek, 22. oktobra na posameznih šolah objavljena 2. in 3. pas ravnateljskih/zavod-skih lestvic učnega osebja. LICEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA sporoča, da bodo volitve v razredne svete v torek, 23. oktobra 2007, ob 17.00, nakar bodo profesorji na razpolago staršem za individualne razgovore. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Do 31. oktobra 2007 Nekaj primerov: % Rezine Sottilette Buone da Mordere KRAFT 175 g Piškoti Frollini -SELEX več vrst vrečka, 350 g Mortadela IGP s pistacijami . -CASA M0DENA cena za kg Tunina v oljčnem olju SELEX 3 pločevinke po 80 g RABO JE; Z (TS) - S. P. di F arnei 40/b • TRST (TS) - u lica Valm laura 4 11 GORICA (GO) - ulica Terz :a Armata IPri nas si v družinskem krogu. / TRST Sobota, 20. oktobra 2007 13 GODBENO DRUŠTVO »NABREZINA« 1897 - 2007 vabi na 2 * OP PUHA »ti MARATON LJUBniUIV »PUH« CIAS8C pričetek danes, 20. oktobra 2007 ob 19.00 zaključek jutri, 21. oktobra 2007 ob 19.00 V PRAPROTU, V OGREVANEM ŠOTORU, NA »ŠAGRI POD BOROVCI« Nastopajo: GODBE Nabrežina, Breg, Prosek, Viktor Parma, Kras in ANSAMBLI Domači veseljaki. Direndaj, Mali kraški muzikanti. Jezero, Burja, DELOVALI Veseli pustarji. Modri val itd., itd., itd. ... BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI KD R0VTE-K0L0NK0VEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na večer Amerika v sliki in besedi Taisije Cesar Danes, 20. oktobra, ob 19.30 Avtorica je med svojim trimesečnim bivanjem v Kaliforniji obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz Vabljeni! Ü3 Obvestila SKD TABOR in TABORNIKI RMV- DRUŽINA SOKOLI S SELIVCA vabijo v nedeljo, 21. oktobra na JESENSKI DAN s pohodom, kosilom, ifirami ter družabnostjo, ob kostanjih in z novim vinom. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V PRIMERU DEŽJA BO POHOD _U NEDELJO. 28.10.2007 ŽUPNIJA MAČKOLJE vabi na »Misijonsko popoldne« jutri, 21. oktobra 2007; ob 16. uri blagoslov v župnjiski cerkvi, sledi srečolov v Srenjski hiši. AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA POLET-AŠD KONTOVEL Motorika+miniba-sket+preventiva+športna vzgoja+zaba-va za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET-dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rou-ni - Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001): ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MOTORIKA-letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTO-RIKA-letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vre-mec tel.: 338-5889958. KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040-360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata Net Point center v Nabrežini, brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik, pa tudi na zabaven način ustvarjati svoje H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49, Katinara -Ul. Forlanini SHELL Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst Gostilna VETO na Opčinah vabi vse znance in prijatelje na otvoritev riizstavefotogrcifij Šel je popotnik... Janka Kovačiča in Štefana Grgiča v ponedeljek, 22.oktobra, ob 19.30. Z dekliško pevsko skupino Vesela pomlad bomo predstavili letošnje Okuse Krasa. Za naročila: tel. 040-211629 spletne strani in deskati po spletu. V učilnici v Grudnovi hiši bodo za to na razpolago računalniki in usposobljen učitelj. Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob petkih od 15. do 18. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure. vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah in četrtkih tudi od 14. do 17. ure. OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040-227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira začetniški tečaj latinsko ameriških in standardnih plesov za odrasle, vsak ponedeljek ob 20. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maja. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). ZDRUŽENJE AFC STADION v sodelovanju z ODBORNIŠTVOM ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja jutri, 21. oktobra, pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu slikarski extempore z naslovom »Oktobrski Kras«. Izdelke (slika 70x100 cm, skulptura 30 kg, grafika 50x70 cm) je treba, ob predhodnem žigosanju ob 9. uri, izročiti juti, 21 oktobra, od 9. do 12. ure in od 14. ure do 15.30 pri občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Za dodatne informacije se je mogoče obrniti na organizatorja g. Graziana Romio od 18.00 do 21.00 na tel. št. 040-275001 ali na pren.tel. 3473440806. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. ATELIER DEGLI ARTISTI vabi do danes, 20. oktobra (ko bo ob 17.30 tudi nagrajevanje) na ogled kolektivne kulturne razstave »Jadra in marine našega morja« (Dvorana - Sala Victoria - Pomorska postaja, Molo Bersaglieri št. 3). Razstava je odprta s sledečim urnikom: od 8. do 12. ter od 15. do 20. ure. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo danes, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. KULTURNO DRUŠTVO ROVTE-KO-LONKOVEC vabi na predavanje »Amerika v sliki in besedi« Taisije Cesar, danes, 20. oktobra 2007, ob 19.30 v Ul. M. Sernio 27. Avtorica večera je obkrožila, si ogledala in posnela svetovno znani Los Angeles, Hollywood, Disneyland in celo bivši zapor Alcatraz med trimesečnem bivanjem v ZDA (država Kalifornija). Obeta se poseben prikaz tega predela onkraj »velike Luže«. SKD IGO GRUDEN - VABILO NA PILATES VADBO Začetnikom in nadaljevalcem: vadba poteka ob torkih in petkih z urniki 18-19, 19-20 in 20-21, v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. V uvajalnem tečaju, ki bo pričel danes, 20. oktobra, od 9. do 10. ure, je še nekaj prostih mest. Za vpis in info: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN DEVIN NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia in Drustvom Krd Dom Briščiki, organizira danes, 20. oktobra 2007, ob 15.00 uri, v Briščikih,77 (Občina Zgo-nik), »Kotiček pravljic«, za vse otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v zgoraj navedenih občinah. Vstop je prost, toplo vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. Jutri, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu danes, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in jutri, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, na srečanjem s Srečkom Gombačem, ki bo govoril na temo »Letala s sidrom - Hi-droavioni v Portorožu in okolici«. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30. SKD TABOR OPČINE - V prosvetnem domu od ponedeljka, 22. oktobra 2007, se srečujemo med 15. in 17. uro, v krožku »Ob pletenju še kaj... « Pridite! DRUŠTVO ZVEZDA obvešča, da bo v ljudskem domu G. Canciani, v Po-dlonjeru (Ul. Masaccio, 24) potekal tečaj šivanja oblek in torbic. Informacije in upisovanje v ponedeljek, 22. in v torek, 23. oktobra, v ljudskem domu, od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure. ONAV Tržaška sekcija Italijanskega združenja pokušalcev vina prireja v torek, 23. oktobra, ob 20.00 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje z naslovom »Vse o bariku«. Sledila bo degustacija vin. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Za sodelovanje je potrebna predhodna prijava na tel. 3334219540 Z NATAŠO GOMBAČ PO KITAJSKEM Čar Kitajske v fotografiji in besedi v torek, 23.10 2007, ob 20.30 v galeriji »Bab-na hiša« v Ricmanjih. Vljudno vabljeni. SKGZ v sodelovanju s SKD PRIMOREC vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike ime- t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040201307. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Nabrežina 102 (tel.: 0402017371). na in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 24. oktobra 2007, ob 20. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. SKGZ v sodelovanju s SKD Igo Gruden vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 20.30 na društvenem sedežu v Na-brežini. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA v sodelovanju s SKD Igo GRUDEN vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 20.30, na društvenem sedežu v Nabrežini. BAMBIČEVA GALERIJA na Opčinah, Proseška ul. 131, vabi na ogled likovne razstave Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Razstava bo na ogled do 26. oktobra od ponedeljka do petka 10.-12. in 17.-19. ure. MPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusa za Ljubljano danes, 20. oktobra ob 13.30 iz Padrič. V torek, 23. oktobra, ob 20.45 bo pevska vaja. Odhod avtobusa za nastop v Žirih pri Škofji Loki bo v soboto, 27. oktobra ob 16. uri. ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje su-hljadi do 31. oktobra. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v petek, 9.novembra od 16.00 do 20.00, v soboto, 10.novembra od 9.30 do 19.00, v petek, 23.novembra od 16.00 do 20.00 ter v soboto, 24.novembra od 9.30 do 19.00 ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psi-hoterapeutkinja. Vse potrebe informacije na tel. št. 347/4437922. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 3475292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdina.org«. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007. OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Na-brežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra M Izleti IZLET KZ NA BURNJAK-PROSTIH JE ŠE NEKAJ MEST Kmečka zveza obvešča, da je prostih še nekaj mest na avtobusu za izlet na Praznik kostanja v Benečiji. Odhod avtobusa je predviden jutri, 21. oktobra, ob 7.30, iz Boljunca izpred gledališča Prešeren, po tradicionalni poti, Bazovica 7.45, Padriče 7.50, Trebče 7.55, Opčine 8.00, Križ 8.10, Nabrežina (pred Bunkerjem) 8.15, Sesljan 8.20, Štivan 8.25 in Krmin 8.45 ( na glavnem križišču Gorica - Krmin, pri pice-riji Napoli express). Vse interesente vabimo, da zaradi organizacijskih potreb potrdijo svojo udeležbo na telefonsko številko 040-362941. SPDT NA BURNJAK- Jutri, 21. oktobra 2007 organizira SPDT avtobusni izlet v Benečijo, na praznik kostanja »Bur-njak«, ki bo v Gornjem Tarbiju (občina Srednje). Odhod avtobusa bo ob 7. uri s trga Oberdan v Trstu in ob 7.15 s trga v Sesljanu. Planinska družina Benečije prireja ob tej priliki planinski pohod. Člane in prijatelje vabimo na ta izlet med kostanje; kdor pa se pohoda ne bi mogel udeležiti bo lahko ostal v vasi, saj je v nedeljo program praznika še posebno bogat. Poleg prodajnega sejma kmetijskih pridelkov, maše s procesijo, raznih kulturnih pobud, bo tudi koncert okteta Odmevi in raznih glasbenih lokalnih skupin. Prostih je še nekaj mest. Prijave sprejema: Livio (tel.: 040220155) in Vojka (tel.: 040-2176855). Vabljeni! 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE prirejajo v soboto, 17. novembra 2007, izlet na Bled in v Begunje k Avsenikom. Javite se najkasneje do sobote, 27. oktobra, na tel. št.: 335-6174714 (Marjan) ali 040228302 (Marija). SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet na Trsat-Reka v soboto, 27. oktobra 2007. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke: 040-2024053 in 3484440474 (g. Pahor) ter 040-327229 (g.a Milič). KRUT vabi v nedeljo, 28. oktobra 2007, na prireditev »Starosta mali princ«. Poleg koncerta je organizirana ekskurzija z obiskom Čedada in Benečije. Informacije in vpisovanja na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. M Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel.: 040299442. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno in nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgonik 36, tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Samatorci 17. Tel. 040229449. Prispevki Ob prvi obletnici smrti Milkota Trampusa daruje družina 100,00 evrov za Društvo Marijin Dom - Rojan in 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Egista Trento daruje družina Petaros 50,00 evrov za PD Slovenec. V spomin na njene tri brate daruje Sonja Regent 50,00 evrov za obnovitev bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Zdenota Hrva-tiča in Egista Trente darujeta Cilka in Marisa z družino 50,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na Dušana Gullija in Egista Trento darujeta Meri in Giordano 40,00 evrov za obnovo bolnice Franje. 14 Sobota, 20. oktobra 2007 KULTURA TOMIZZOV DUH Antipolitika MILAN RAKOVAC / V času, ko je »Berlusca« začel osvajati Italijo z dolgonogimi ukrajinskimi go-go girls po tribunah, je bil populizem še izključni privilegij balkanskih tatov in koljačev v maskirnih in paradnih iniformah. Danes je populizem nezajezljiva evropska nova sila. Nezaustavljiva? Morda pa le ne! Kajti ta ista Italija, z dvemi tisočletji politične izkušnje, od Cezarja in Spartaka do papežev, Borgijcev; od beneških dožev do Garibaldija, Savoj-cev, Mussolinija, do Gramscija, An-dreottija, Craxija in Berlinguerja, je kot zajca iz klobuka potegnila nove ljudi, nove formule: s populizmom nad populizem. Ali bolje povedano -demos proti naciji, igralci proti milijarderjem, birokratom in politikom. Že Elvis Presley je ob zori rock&rolla prepeval: »The World is a stage, and you must play a part«. OK, pravijo Nanni, Beppe, Stella in Riz-zo, če je svet oder, zakaj se odr ski igralci ne bi vrinili na politični oder? Na katerem velika politika preprosto slabo igra? »Il malessere puo' essere incar-nato anche da un comico, ma le cause non possono affrontarsi con l'emo-tivita' della piazza«, piše Mara Car-fagna, i na stavlja: » Non e pos si bi le che trascorrano intere legislature senza riformare la Costituzione, sen-za metter mano a grandi questioni come sicrurezza, immigrazione, tasse, scuola, universita', mercato del lavo ro e pen si o ni« Najprije Nanni Moretti izvede Italiju na trgove, kao kriptojakobin-ski tribun novoga doba; zatim Beppe Grillo, barnumski clown, homo ludens bez zadrške, tu očajnu Italiju po trgovima i pred malim ekranima u čas posla nauči što je to antipolitika. SF-literatura, oni najbolji pisci - Lem, Asimow, Clark, Bradburry, na-prosto je presahla tamo prije dvade-setak godina, pitao sam se zašto. Do-vraga, zato što je anticipirala milenij-sku budučnost, prorekavši da če u vi-sokoj teh no lo giji i huma ni zira no me svemiru zavladati novi feudalizam, novo robovlasništvo, nove mesij anske sekte. Danas, vidimo oko sebe da oni baš i nisu bili neki osobiti proroci; nova aristokracija, ne baš plemenita ali zato močnija od one povijesne, več je zavladala svijetom. A politika, poli-tokracija, rodila je onu Matvejeviče-vu demokraturu, i bilo je normalno da baš na tlu iskusne Italije niknu i prvi ozbiljni otpori. Girontondini, vodviljski tribuni, uspaljene mase spremne krenuti u nove pohode protiv močnika; evo moguceg otpora stupidiziranoj plane-tarnoj politokraciji. Ne može se ovo j oš usporediti sa dobom pada Bastille ili Zimskog dvorca, ili Dugim maršem, za sada. Ali povijesna zasi-čenost globalističke grabežljive po-mame za profitom, zaštičene armija-ma dobro plačenih kriminalaca pod autoritetom Uniforme i Zakona, več stvara armije novih proletera, globalističke armije, valja reči. Isti taj global-kapitalizam, kao i komunizam (dvije strane iste medalje zvane produkcija i profit), preču-li su spasonosni poziv »flower power« generacije;... ako dolaziš u San Francisco, neizostavno ponesi cvijet u svojoj kosi! Dobročudnu »djecu lju-bavi«, zanos ne stu den te, jed na ko kao i njihovu naoružanu braču -svjetski poredak (čitaj: Washington i Moskva, Milano i Beograd) nemilos-rdno je pomeo sa lica historije. Elimi-nirao - hapšenjima, umorstvima, medijskom demonizacijom. I sada kada populizam nesme-tano maršira ulicama i parlamentima Europe, sada Poredak zabrinuto gleda što se zbiva. I - proglašava smiješ-nima ove »grilliste«: »Perche' la demagogia di un bravo comico, la capacita' investiga-tiva e la piacevolezza della scrittura di due ottimi giornalisti hanno tro-vato una cosi pronta e incendiaria ac-coglienza nell'oppinione pubblica?«, pita se Luigi La Spina, i zaključuje da »«l'urlo di Grillo si confonde, minac- ciosamente, con quello disperato di tanti giovani e di tanti loro genitori. Peccato che il primo faccia tanto rumore e il secondo si estingua nell'in-differenza di tutti«... Dva novinara, jedan redatelj i jedan glumac, kako bilo, pobuduju i uzbuduju Italiju, i u svakom su slučaju bliži potrebama Naroda (Demos), nego Nacije (Nazione), javno iskazujuči bijes javnosti. Naravno, reci če netko, to je Italija! Naravno, ali upravo Italija višestoljetnog politi-čkog is kus tva oda ziva se tim no vim narodnim tribunima, najprije zato što je sita arogancije, manipulacija i pohlepe političkih kasta - u što su se pretvorile stranke, politika, sistem. I zato je »grillizam« ne samo glasan urlik jednog »dobrog glumca«, nego urlik razočarane javnosti, tali-janske, europske, svjetske. S ovu stranu Soče i Dragonje, još smo tako daleko od narodnih tribuna koji bi okupili jarosne mase po trgovima, i poljuljali same temelje politike kao -zanimanja, profesije, društvenog sloja, klase, kaste. »Post-tranzicija«, što god to značilo, ovdje se još hrani do-moljubljem, premda su uz nahrup nacional-populizma i novoga klerika-liz ma ( - i dalje neodoljivog mamca za mase, od Kijeva i Bukurešta do Beograda, Zagreba i Ljubljane), prisutni i novi demokratski fenomeni; napose civilna društva, ženski pokreti, nezavis-ni pokreti. Odtod izvira, kot kaže, razjar-jenost me dij skih avtoritet ( kot sta zgoraj omenjena) nad povsem novim pojavom - antipolitiko. Ta bes je otrok inercije nacional-etatizma in akceleracije globalizma, vsemogočnih regulatorjev sodobne civilizacije. Vsakdo, ki bi se temu upal zopersta-viti, bo izob čen, poni žan, uni čen. »Grillizem« je predvsem nov, še nejasen, zlovešč a obetaven pojav resnične demokracije. Če je ta še »vladavina naroda«, kot nas uči starogrška skovanka. maribor - Borštnikovo srečanje Borštnikov prstan Silvi Čušin Igralka Silva Čušin je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana, največjega priznanja za igralsko umetnost na Slovenskem. V žiriji za nagrado so bili Mojca Kreft, Bine Matoh in Tone Partljič. Ču-šinova bo priznanje za življenjsko delo prejela v sredo, 24. oktobra, na sklepni slovesnosti 42. Borštnikovega srečanja, ko bodo podelili tudi ostale festivalske nagrade. Igralska pot Silve Čušin je ena sama pot navzgor. Čušinova skrbno gradi svojo kariero že od študentskih let, ko je za vlogo Evgenije v Mrožkovem Tangu v akademijski produkciji ob koncu 70-ih let dobila prvo večje priznanje, študentsko Se-verjevo nagrado. Vloga Babice v Strniše-vih Žabah, prav tako AGRFT-jevski predstavi, ji je že leto kasneje prinesla Borštnikovo nagrado za mladega igralca, ob tem pa še študentovsko Prešernovo nagrado. Po izletih v Glej, ki je imel v 80-ih letih še uradni status eksperimentalnega gledališča, kjer je igrala v komadih Lorce, Brech-ta in Moderndorferja, postankom v Mestnem gledališču ljubljanskem v Aymejevi igri Clerambard, je v sezoni 1982/1983 stopila na deske prestižne ljubljanske Drame. SNG Drama Ljubljana je še danes njen matični oder. Na njem je zgradila že več kot petdeset dramskih, predvsem ka-rakternih likov. V potekajoči sezoni se je to jesen vživela najprej v Lady Torrance, lik iz drame Orfej se spušča Tennesseeja Williamsa in zanj že žanje pohvale gledališke kritike. Od sredine 80-ih let Čušinova za svoje igralstvo nenehno dobiva potrditve ne le med svojim občinstvom in kritiki, temveč tudi v obliki najbolj pomembnih nagrad. Znani gledališki kritik in dramaturg Blaž Lukan je v portretu igralke v knjigi Tihožitja in grimase med drugim zapisal, da Čušinova »ne fascini-ra v trenutku, temveč počasi vdira v našo zavest in po njej poplesuje (na odru nikoli), nam ne da miru, da se moramo tudi po končani predstavi še kar ukvarjati z njo«. Leta 1986 je Čušinova tako dobila Severjevo nagrado za vloge v več predsta- vah tiste sezone; leto kasneje jugoslovansko Sterijino nagrado za Hano v Gromo-vem Dogodku v mestu Gogi, leta 1988 nagrado Prešernovega sklada - za Hano, Tantallo v Kalevali in Ismeno v Smoletovi Antigoni. Nagrado mesta Ljubljana, Župančičevo nagrado je igralka leta 1996 prejela za lik Hannah Jarvis v Stoppardovi Arka-diji in za Olgo v Treh sestrah Čehova, leta 2005 pa je prišla že (velika) Borštnikova nagrada za Kraljico Izabelo v Edvardu Drugem Marlowa. Pomemben del igralskega opusa Silve Čušin sodi v svet filma in televizije. Pred dvema desetletjema so jo na Tednu slovenskega filma, predhodniku Festivala slovenskega filma, razglasili za igralko leta, in to za film Ljubezen nam je vsem v pogubo. Na filmu je snemala s Štiglicem, Galetom, Moderndorferjem, Pevcem, na TV z Vrhovcem, Tomašičem, Brejcem. Nastopila je tudi v študijskem igranem filmu Z ljubeznijo Marka Naberšnika. Najbolj sveža pa je njena vesna, ki jo je prejšnji teden prinesla iz Portoroža, kjer jo je strokovna mednarodna žirija nagradila za lik Dore, ki mu je vdihnila življenje v Es-trelliti, filmu Metoda Pevca. Borštnikov prstan si bo Ljubljančanka Silva Čušin nadela v letu, ko je srečala Abrahama. (STA) ljubljana - SNG Drama Med Jagababo in Orfejem Na začetku sezone so se odločili za poklon Danetu Zajcu in malokrat uprizorjeno delo Tennesseeja Williamsa Slovenska gledališka sezona se je začela s polnimi jadri in z dražljivimi ponudbami profesionalnih gledališč, ta čas pa je v svojem izteku tudi Borštnikovo srečanje, žal brez sodelovanja Slovenskega stalnega gledališča. Po moji presoji pa bi si naš teater zaslužil nastop na festivalu vsaj z dvema postavitvama - spektakelskimi Bakhantkami ali Pasolini-jevim Svinjakom. Očitno je, da idejnost obeh ne seže preko meje... Sicer pa dolgujem zapis o dveh predstavah, ki sta se v zadnjem času dogodili na odru ljubljanske Drame. Prva je bila poklon velikemu Danetu Zajcu, s katerim je osrednja slovenska gledališka hiša naredila sploh korak v novo sezono. Jagababa je nedokončana drama pesnika, ki je zaznamoval zadnjih petdeset let slovenske književnosti. V tej kruti odrski izpovedi se je Zajc lotil variacije na temo, ki jo zasledimo na vsej njegovi umetniški hoji, predvsem v dramskih zapisih. Motiv krivde in greha delo nadgrajuje in razrešuje z mitološko-magičnim zaledjem, močjo nadnaravnega, božjega, metafikcijske-ga, ki udari v zdajšnjost in usodo človeka, kot da bi bil le-ta jetnik lastnega jetništva, orodje gozd nih de mo nov. Vsak no si v sebi kriv -do zaradi povzročenega zla, ki je obarvano celo s krvjo, preteklost zaznamuje sedanjost in brez introspekcijskega kesanja ni izhoda iz kroga bolečine, ni mogoče odložiti bremena, pa naj človek za svoja dejanja išče še tako racionalna opravičila, naj svojo razjetost še tako prekriva z videzom normalnosti. Seveda, pri Zajcu se osebna stiska in krivda raz-rasteta še v metaforo naroda, njegove usode, njegove polpretekle zgodovine. Uprizoritev v režiji Mileta Koruna je »neznosno bivanjsko težo« Jagababe utemeljevala na širokem psihološko metaforičnem razponu, tekstovno verbalnost (vsa dinamika se dogaja na introspektivni, notranji ravni) je uokvirjala v črte avtorjeve poetične potence in s tem je ugledališčila izpovedno povedni recitativ, saj je bilo eksplicitno vidnih akcijskih prijemov le za spoznanje. Glede na teksturo skorajda ni moglo biti drugače. V tem mukotrpnem psihološkem primežu in na svetlobnem žarku poezije je igralec Igor Samobor stkal brezna človekove ujetosti, ki s težavo odganja krivdo in skuša življenje utemeljiti na ponavljajočem se pranju individualnih in skupnostnih zablod. Tennessee Williams je ameriški dramatik, priljubljen gost slovenskih odrov. Steklena menažerija in Tramvaj Poželenje sta deli, ki sta do žive li pre cej izvedb ( v Trstu so igrali tudi Tetovirano rožo v režiji Marija Ur-šiča), medtem ko je bila drama Orfej se spušča uprizorjena le enkrat pred skoraj petdesetimi leti. Pred par tedni smo doživeli v Drami še drugo uprizoritev, ki jo je v prevodu Zdravka Duše režijsko podpisala Mateja Ko-ležnik. Svojega Orfeja je Williams pisal kar sedemnajst let, avtor pravi, da je v njem sled njegovega srca, ki ga je nosil na rokavu. Na površju, piše sam dramatik, je zgodba o vihravem fantu, ki zaide v konvencionalno juž-njaško skup nost in povzroči pre plah kot li -sica med kokošmi v kurniku. A pod to mirno gladino je Orfej igra o neodgovorjenih vprašanjih, ki vznemirjajo srca ljudi, in o razliki med tem, ali si jih, kot četverica glavnih oseb v igri, vedno znova zastavljamo, ali spre- jemamo predpisane odgovore, ki sploh niso odgovori, temveč udobna prilagajanja in podleganje dvomljivim razmeram. Drama poteka na tipičnem Williamso-vem tlorisu: izvrženi ljudje, postopači, brezdomci in pa uglajeni, počesani, načičkani, lepo oblečeni dobrostoječi, ki pa so vsi vprek pokvarjeni, brez vrednot, vpeti v materialnost. Ta, drugi svet, se zrahlja, ko se v prodajalni s čevlji pojavi mlad fant brez preteklosti in brez prihodnosti, prinese čustvo, ki napolni praznino, kajti živeti s kom še ne pomeni resnično živeti. Čustvena revolucija na podstati prave ljubezni pa ima kratek dih. Živeti je treba v konvenciji, v »moralnosti« zapr tega pro sto ra, si cer se ko or di na te ruši -jo, kar je družbeno neopravičljivo. In tako se žarek upanja v hipu lomi v prah, utopija se neha, nujen je razhod, ker družba (in posameznik v njej) ne prenese čistega čustvovanja. Predstava je odločno in stopnjevalno dogradila opisano in utemeljila Williamsov stavek, da smo »vsi obsojeni na samico svoje kože«. Na tej poti je še posebej izstopala igralka Silva Čušin v vlogi starejše ženske, ki se zaljubi v mladega Vala, ki ga Uroš Furst igra nekoliko preveč odmaknjeno in brez pravega erotičnega žara, da bi lahko nesojeni odnos prešel v travmo ločitve. Ta je boleča le pri Lady Torrance (Čušinova). Za nepoboljšljive idealiste pa vendar pramen utehe, ki ga izreče Tennessee Williams: To-li ko o pre teklosti in seda njosti. Pri hod nost se imenuje »morebiti«, edino tako jo lahko pojmujemo. In pomembno je, da ji ne dovolite, da bi vas preplašila. Marij Čuk v slovo Toše Proeski, glas Makedonije V torek, 16. oktobra je v zgodnjih jutranjih urah v prometni nesreči preminul mladi in talentirani makedonski pevec Toše Proeski. Todor »Toše« Proeski je bil med najbolj priljubljenimi makedonskimi pevci in na splošno bil precej znan v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije. Tudi v Sloveniji je zadnje čase prodajal precejšnje število albumov. Rodil se je v Kruševu 25. januarja 1981, že pri šetsnajstijh letih pa je opozoril nase z nastopom na festivalu Melfest izkazal in v kratkem postal navsezadnje številka 1 makedonske lahke glasbe in verjetno edini pravi naslednik ikone tamkajšnje glasbene scene Akija Rahimov-skega. Širši množici se je predstavil leta 2003 z albumom Ako me pogledaš v oči. Makedonijo je predstavljal tudi na Evroviziji leta 2004 v Istanbulu in se s pesmijo Life uvrstil na končno 14.mesto. Uvodnemu so sledila še tri izredno uspešna dela: leta 2004 je izšel album Dan za nas, leta 2005 album Pratim te, nazadnje pa pred tremi meseci zadnji album z naslovom Igra bez granica, ki je že v ponatisu tudi v Sloveniji in bo žal postal neke vrste glasbena oporoka tega pevca, ki je imel pred sabo svetlo prihodnost. Na zadnjih dveh albumih se še kako pozna roko avtorja besedil in glasbe Mira Buljana, Proeski pa je rad sodeloval tudi z drugimi glasbeniki s področja nekdanje Jugoslavije. Nepozaben bo zlasti duet s Tonyjem Cetinskim za pesem Lagala nas mala. Sam Cetinski, kot štrevilni drugi Toševi prijatelji, so se udeležili spominske slovesnosti v Novi Gradiški. Ob glasbeni aktivnosti pa je bil Toše zelo znan v svoji državi zaradi stalne pomoči bolj potrebnim osebam. Proeskega so namreč leta 2004 imenovali za regionalnega ambasadorja dobre volje Unice-fa, stalno pa je zbiral sredstva za pomoč »manj srečnim«. Vlada Republike Makedonije je poslala posebno letalo, ki je preneslo posmrtne ostanke mladega pevca v domovino, sreda, 17. oktobra pa je bil v celotni državi Dan žalovanja. Proeskega so pokopali v rodnem Kruševu, dodeljena pa mu je bila posmrtna odlika častnega občana Republike Makedonije. (I.F.) / EVROPSKA UNIJA Sobota, 20. oktobra 2007 1 5 evropska unija - Na dvodnevnem neformalnem vrhu v Lizboni Evropski voditelji so le dosegli dogovor o novi, reformni pogodbi Italija pridobila en sedež v Evropskem parlamentu, Poljska pa dosegla vključitev mehanizma Joanina LIZBONA - Evropski voditelji so na dvodnevnem neformalnem vrhu EU, ki se je včeraj končal v Lizboni, dosegli dogovor o novi, reformni pogodbi povezave. Pogodba se bo imenovala lizbonska, saj bo po besedah predsedujočega, portugalskega premierja Joseja Socratesa podpisana 13. decembra v Lizboni - tik pred decembrskim evropskim vrhom. »To je zmaga za Evropo, izhod iz slepe ulice,« je dejal. »Evropski projekt se premika. V prihodnost lahko zremo z zaupanjem,« je pristavil. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dogovor označil za »zgodovinskega«. Glede italijanske zahteve po dodatnem sedežu so na vrhu določili, da bo Evropski parlament po novem štel 750 plus 1 mesto. Takšna razdelitev pomeni, da predsednik parlamenta ne bo vštet v kvoto rednih poslanskih mest. Posamezna država bo imela največ 96 in najmanj 6 sedežev. Italija bo na tak način pridobila en sedež v primerjavi s tem, kar je bilo prvotno predvideno, tako da bo skupno imela 73 evropskih poslancev, kolikor jih bo imela tudi Velika Britanija, medtem ko bo Francija razpolagala s 74 sedeži. Slovenija bo ena redkih držav, ki bo pridobila en se dež. Prav tako pozitivno so na neformalnem vrhu rešili poljsko zahtevo po vključitvi t. i. mehanizma Joanina v besedilo pogodbe, ki je predstavljala drugo oviro na poti do sklenitve nove pogodbe. Joanina, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne rešitve za »razumno« časovno obdobje, četudi ne dosegajo praga blokirajo-če manjšine, bo pravno zavezujoča. Vsebinsko bo sicer opredeljena v izjavi k pogodbi, vendar bo v protokolu referenca, ki bo določala, da je rešitev lahko spremenjena s soglasjem. Tako ne bo potreben sklic medvladne konference za spremembo rešitve glede mehanizma Joanina. Medvladna konferenca se sicer skliče v primerih novih širitev ali spreminjanja obstoječih pogodb, kakor je bilo v primeru nove, reformne pogodbe. Glede tretjega odprtega vprašanja, se pravi imenovanja visokega predstavnika za zunanje odnose, pa je Barroso pojasnil, da bo ta imenovan novembra 2009, torej hkrati z začetkom mandata nove Evropske komisije. »Jasno smo povedali: visoki predstavnik je tudi podpredsednik komisije, zato se je v tej zadevi treba posvetovati z Evropskim parlamentom,« je poudaril. Del celotnega dogovora je naposled rešitev vprašanja generalnih pravobranilcev na Sodišču Evropskih skupnosti. Predvidena so tri nova mesta, od tega eno stalno mesto za Poljsko. Sedaj j e mest osem, pet stalnih zasedajo največje stare članice, na preostalih pa rotirajo vse druge. In zdaj, ko je pogodba tu, kaj bo z ratifikacijo? Novo pogodbo, ki bo nadomestila ustavno pogodbo, zavrnjeno na referendumih v Franciji in na Nizozemskem, po podpisu namreč čaka ratifikacija v vseh državah članicah. Pogodba je lahko ratificirana po parlamentarni poti ali na referendumih. Slovenija in Italija sta že napovedali skorajšnjo parlamentarno ratifikacijo. Portugalska je ena od držav, kjer se vrstijo najglasnejši pozivi k izvedbi referenduma, čeprav vladajoča elita tej rešitvi ni naklonjena. Referendum bo zagotovo izvedla Irska, Velika Britanija pa po trditvah premierja Gordona Browna ne. Na Danskem je to vprašanje še odprto. Predsednik komisije Barroso in predsedujoči uniji Socrates ob sklenitvi dogovora nova pogodba - Pomembnejše rešitve in premiki Nova pogodba ohranja večino vsebine, ne pa oblike ustavne pogodbe LIZBONA - Nova reformna pogodba EU ohranja večino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe, ki so jo na referendumih pred dvema letoma zavrnili Francozi in Nizozemci. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja. Nova pogodba je bila potrjena na podlagi pogajalskega okvira v sklopu medvladne konference, za kar so se evropski voditelji odločili na junijskem vrhu v Bruslju. Nova pogodba je v primerjavi z ustavno precej manj razumljiva. Ustava je bila namreč zasnovana kot samostojen dokument, reformna pogodba pa se oblikuje po klasični metodi spreminjanja obstoječih pogodb in je tako polna referenc. V reformni pogodbi je opuščeno izrecno sklicevanje na ustavnost, saj naj bi državljani Francije in Nizozemske ustavo pogodbo zavrnili v bojazni pred spreminjanjem EU v superdržavo. V nobenem členu niso omenjeni simboli EU, na primer zastava ali himna, ki bi nakazovali na EU kot superdržavo. Tudi nazivi »zakon« in »predlog zakona« so opuščeni, da pravni red unije ne bi spominjal na nacionalne zakonodaje. Reformna pogodba ohranja večino institucionalnih inovacij iz ustavne pogodbe: funkcijo zunanjega ministra EU, ki je preimenovan v visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z majhnim popravkom število sedežev v Evropskem parlamentu (750 + 1, pri čemer predsednik ni vštet v poslansko kvoto), zmanjšano število komisarjev in možnost izstopa iz EU. EU bo imela enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Nova pogodba predvideva nekaj institucionalnih sprememb: Evropski svet in Evropska centralna banka bosta postala uradni instituciji, Svet EU bo v pogodbi naveden kot Svet ali Svet ministrov, Sodišče Evropskih skupnosti pa se bo preimenovalo v Sodišče EU. Zunanji odnosi so področje, kjer EU v skladu z reformno pogodbo odloča s soglasjem. Funkciji visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko ter komisarja za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko sta združeni v funkcijo visokega predstavnika unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki naj bi bil hkrati podpredsednik unije, pri čemer naj bi bila vzpostavljena tudi skupna diplomatska služba. Reformna pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta. Sedaj se o večini zadev odloča v postopku soodločanja, po ratifikaciji nove pogodbe pa naj bi ta postopek, ki se po novem imenuje »običajni zakonodajni postopek«, veljal praktično za vse politike EU, kar pomeni, da bo imel parlament podobne pristojnosti kot svet. Le v nekaj zadevah bi se uporabil postopek posvetovanja, po novem »posebni zakonodajni postopek«. Za krepitev vloge parlamenta si je prizadeval predvsem nizozemski premier Jan Peter Balkenende, češ da bi bilo treba v nasprotnem primeru na Nizozemskem izvesti referendum. Nizozemska in Francija sta sicer na referendumu pred dvema letoma zavrnili ustavno pogodbo in s tem sprožili eno največjih kriz v petdesetletni zgodovini EU. Reformna pogodba - na zahtevo Poljske šele z letom 2014 - uvaja tudi nov sistem odločanja z dvojno večino v Svetu za zakonodajo, ki ne zahteva soglasja. Kvalificirana večina je dosežena, če je za 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva. Če Svet ne odloča na podlagi predloga komisije, je potrebna večina 72 odstotkov držav članic in 65 odstotkov prebivalstva. Do leta 2014 pa ostaja v veljavi sistem glasovanja iz Pogodbe iz Nice. Od leta 2014 do 2017 bo v veljavi prehodno obdobje, v katerem bo sicer veljal nov sistem, vendar bo mogoče na pobudo posamezne države še vedno uporabiti sistem iz Nice. Z letom 2014 se uvede tudi nova oblika kompromisa iz Joanine, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne odločitve za razumen rok, čeprav ne dosegajo praga blo-kirajoče manjšine. Reformna pogodba odpravlja tristeb-rno strukturo, s čimer krepi pristojnost EU v zunanji in varnostni politiki (drugi steber) ter v pravosodju in notranjih zadevah (tretji steber). Velika Britanija si je sicer pri tem izborila številne izjeme, s čimer je želel premier Gordon Brown preprečiti referendum, na katerem naj bi Britanci po vseh napovedih zavrnili novo pogodbo. Reformna pogodba spreminja tudi vlogo predsednika Evropskega sveta - če bo ratificirana, bo predsednik Evropskega sveta izvoljen za dve leti in pol s kvalificirano večino držav članic, odstavljen pa je lahko po enakem postopku. V nasprotju s predsednikom komisije pa ne potrebuje soglasja Evropskega parlamenta. To pomeni, da bi se dejansko nadaljeval letos uveden format sedanjega predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije. Predsedujoče države bi predsedovale posameznim ministrskim sestavam, razen zunanjim ministrom, ki bi imeli visokega predstavnika. Predsednik Evropskega sveta pa bi skrbel za vse druge zadeve. V reformni pogodbi je - tako kot je bilo v ustavni - tudi omemba možnosti za članstvo v EU. Prav tako je v reformni pogodbi določba, ki državam članicam prvič omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU. V EU sicer obstaja primer, ko je neko ozemlje nehalo biti del EU (Grenlandija), vendar sedaj ni formalnega vzvoda za izstop iz EU. Petra Miklavc (STA) odzivi Voditelji zadovoljni z dogovorom LIZBONA - "Poljska je dobila vse, kar je želela," je po sklenitvi dogovora o prihodnji evropski pogodbi dejal poljski predsednik Lech Kaczyn-ski. Prav tako je bil zadovoljen italijanski ministrski predsednik Romano Prodi, kije poudaril uspešno prizadevanje Italije za dosego dodatnega sedeža v Evropskem parlamentu. »Nova pogodba je dobra, zdaj lahko ponovno startamo,« je menil. Nemška kanclerka je dogovor označila za »uspeh« in »pomemben političen koraknaprej«, čeprav je priznala, da pogajanja niso bila enostavna. Nemški zunanji minister FrankWalter Steinmeier pa je dejal, daje Evropi »uspelo prebroditi depresijo«, v katero je padla po zavrnitvi evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005. Z dogovorom je po besedah tiskovnega predstavnika Elizejske palače Davida Matignona zadovoljna tudi Francija. Matignon je dejal, da je predsednik Nicolas Sarkozy še toliko bolj zadovoljen, ker je dogovor dosežen le 20 mesecev po tem, ko j e javnosti prvič predstavil zamisel o poenostavljeni pogodbi namesto evropske ustave. Britanski premier Gordon Brown je ob tem, ko je pozdravil dogovor, poudaril, da se mora EU zdaj začeti ukvarjati z drugimi vprašanji, ki zadevajo njene državljane. Ponovil je, da so v pogodbi upoštevane vse britanske zahteve in zaščiteni britanski interesi. »Zdaj je čas, da se Evropa začne ukvarjati s težavami, ki skrbijo ljudi, kot so gospodarske razmere, zaposlovanje, podnebne spremembe in varnostna vprašanja," je dejal Brown. Avstrijski kancler Alfred Gusen-bauer pa je poudaril, da se je z dogovorom končala »šestletna zaverovanost Evrope same vase«, ki se bo zdaj laže posvetila tistemu, kar resnično skrbi državljane. Slovenija se bo kot prihodnja predsedujoča EU osredotočila na spremljanje procesa ratifikacije nove pogodbe EU, je po koncu neformalnega vrha v portugalski prestolnici povedal slovenski premier Janez Janša. "Ko gre za ratifikacijo, se bo Slovenija potrudila, da potrebne formalne vsebinske postopke izpelje čim prej" in da tako kot naslednja predsedujoča "da pozitiven signal vsem ostalim", je poudaril. 1 6 Sobota, 20. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Imenovali vodilne predstavnike posvetovalnega telesa na občini Ivo Cotič na čelu slovenske konzulte Ivo Cotič na včerajšnjem odločilnem zasedanju bumbaca gorica - Konjeniška brigada Pozzuolo General Godio namesto Geromette Konjeniška brigada Pozzuolo del Friuli s sedežem na Battistijevem trgu v Gorici ima z včerajšnjim dnem novega poveljnika. Med svečanostjo na ploščadi pred kasarno je namreč generala Paola Gerometto, ki je vodil brigado od 14. januarja 2006, zamenjal 49-letni Flaviano Godio, kije tako postal 73. poveljnik konjeniške brigade. »Danes kronam sanje tridesetletne vojaške kariere in upam, da bom kos svojemu predhodniku. General Paolo Gerometta je namreč na čelu konjeniške brigade Pozzuolo dosegel pomembne rezultate,« je ob robu ceremonije izjavil Godio in med drugim napovedal, da bodo njegovi možje ob koncu leta 2008 po vsej verjetnosti odpotovali na novo misijo na Kosovo. »Vojaški vrh bo vest potrdil šele januarja,« je povedal Godio. Na Battistijevem trgu so se včeraj dopoldne zbrali vojaki različnih čet, ki so ob spremljavi godbe konjeniške brigade počastili prapor konjeniškega polka iz Genove in prapore vojaških združenj ter številne predstavnike oblasti, ki so se udeležili slovesnosti. Med drugimi so bili navzoči poveljnik italijanskih obrambnih sil Giovanni Ridino, goriški prefekt Roberto De Lorenzo, župan Ettore Ro-moli z nekaterimi odborniki in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. »Zapuščam brigado Pozzuolo del Friuli, na čelu katere sem preživel najbolj pomembno obdobje svoje vojaške kariere. Imel sem veliko zado ščenj, ki so do segle vrhunec med operacijo Leonte v Libanonu,« je včeraj povedal Gerometta, ki rad opozarja, da je sredi vojnih razmer to bilo za Libanon obdobje miru. Sedaj odhaja na novo delovno mesto, in sicer na čelo oddelka za pravne in gospodarske zadeve pri uradu za osebje vrhovnega poveljstva italijanske vojske v Rimu. Novi poveljnik Godio je v Gorico prišel iz Bruslja, kjer je bil od avgusta 2004 do septembra letos vodja italijanskega urada za vojaško politiko pri zvezi NATO. (Ale) Gerometta (levo) predaja zastavo brigade svojemu nasledniku, generalu Godiu bumbaca Slovenska konzulta pri goriški občini ima predsednika. Po neuspešnem prvem zasedanju je prišlo do dogovora med krovnima organizacijama SKGZ in SSO, tako da je bil včeraj za predsednika imenovan Ivo Cotič. Podpredsednik je Franco Miccoli, novi tajnik pa šolnik Igor Devetak. Ob udeležbi odbornika Stefana Cerette je zasedanje vodil najstarejši član konzulte Damijan Paulin, kije prebral zapisnik prejšnje seje, nato pa predlagal Cotiča za predsednika. Besedo je zaprosil Alex Pintar in povedal, da se ne strinja z vnaprejšnjim dogovorom o predsedniški in podpredsedniški funkciji, zato je skupaj s Silvio Paoletti iz protesta zapustil dvorano. Oba »protestnika« je v konzulto imenoval občinski svet na predlog desnosredinske večine. V nadaljevanju je Nataša Paulin predlagala Miccolija za podpredsednika, Damijan Paulin pa Devetaka za tajnika. Sledile so volitve, na katerih so člani posvetovalnega telesa potrdili predlagana imena. Cotič je bil izvoljen soglasno, Miccoli in Devetak pa sta prejela po eno belo glasovnico. Po potrditvi izida glasovanja je Cotič poudaril, da konzulto čaka kar nekaj izzivov. »Pred nami so izvajanje zaščitnega zakona 38/2001, problem slovenskih jasli, dokončni padec meje in vzpostavitev enotnega goriškega prostora. Najbolj zahteven izziv pa bo iskanje dialoga znotraj konzulte kot tudi med slovenskimi ustanovami v Gorici,« je navedel Co tič. Pred zaklju čkom seje so do -ločili okvirni dnevni red prihodnje seje, ki bo 7. novembra. V ospredju bodo slovenske jasli v mestu, zato bodo na zasedanje povabili pristojno odbornico Silvano Romano, razpravljali pa bodo še o izvajanju 10. člena zaščitnega zakona 38 v Gorici. Cotičeva izvolitev je bila posledica dogovora med krovnima organizacijama na deželni ravni. »Dogovorili smo se v duhu sodelovanja in iskanja skupnih poti, ki ne pelje v zlitje krovnih organizacij, kar ne bi imelo smisla, temveč v normalno dialektiko med nami, brez trenj in brez revolucij,« je izid včerajšnje seje komentiral Drago Štoka za SSO in podčrtal, da konzulti pri goriški občini in na pokrajini imata sedaj v vrhu mladi ose- konzulta 35-letni predsednik Ivo Cotič, novi predsednik slovenske konzulte, ima 35 let; veliko let je bil član Slovenske zamejske skavt-ske organizacije (bil je tudi njen goriški načelnik), odbojko je igral pri društvih Soča in Olympia, zaposlen je pri Zadružni banki Doberdob in Sovod-nje, ob tem pa je član deželnega izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. Ob njem so člani slovenskega posvetovalnega telesa pri goriški občini še Franco Miccoli, ki gaje izrazila opozicija v občinskem svetu in je bil včeraj določen za podpredsednika, Silvia Paoletti in Aleks Pintar, ki ju je imenovala desna sredina, medtem ko slovenske organizacije zastopajo Mirjam Bratina, Jurij Paljk, Nadja Grusovin in Damjan Paulin (za Zvezo slovenske katoliške prosvete), Kristina Knez, Vanja Sossou, Aljoša Sosol, Nataša Paulin in Barbara Ursic (za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo) ter šolnika Igor Devetak in Milan Jarc, ki predstavljata Sindikat slovenske šole. bi, kar je tudi odraz novega časa. O dogovarjanju je več povedal Rudi Pavšič in pojasnil, da je SKGZ za razplet predlagala SSO-ju trojno pot: prvo, naj se SSO odpove predsedniku pokrajinske konzul-te in naj ga pre pus ti oz. vrne SKGZ-ju, drugo, naj se odpove predsedniku občinske konzulte in naj na to mesto imenuje SKGZ svojega predstavnika, tretje, naj se ohrani današnje stanje, po koncu obeh mandatov pa bo oba predsednika imenovala SKGZ. »Predloge sem pismeno posredoval Štoki. Pri SSO-ju so se odločili za tretjo varianto,« je povedal Pavšič. To pome ni, da bo tedaj spet vzpostavlje -no načelo rotacije, ki ga gre - po prepričanju deželnih predsednikov obeh krovnih organizacij - negovati in na tej osnovi še naprej zagovarjati interese slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Posvet o azbestni bolezni Maligni mezoteliom plevre, ki se razvije iz poklicne azbestne bolezni, je najtežje obolenje, ki prizadene ljudi, ki so bili izpostavljeni azbestu. Bolezen bo predmet današnjega strokovnega posvet v Tržiču. Zaradi ladjedelnic je na območju Trsta in Tržiča pojav tega malignega raka med najbolj pogostimi v svetovnem merilu in od pet do desetkrat nad italijanskim povprečjem. Posvet prireja raziskovalna skupina ATOM, ki deluje v Vidmu, poseben poudarek pa bo namenjen socialnim vidikom bolezni. Jutri pohod na Sabotin Kulturno društvo Sabotin in Krajevna skupnost za Pevmo-Štmaver-Oslavje prirejajo jutri 18. jesenski pohod na Sabo-tin; ob 8.30 bo zbirališče na mostu sabo-tinske ceste v Štmavru, od koder bodo po-hodniki startali ob 9. uri. Sledila bo ob 10.30 maša ob ruševinah cerkve sv. Valentina na vrhu gore in ob 12.30 kosilo na sedežu društva v Štmavru. Tradicionalni jesenski praznik se je začel sinoči na društvenem sedežu s kulturnim programom in odprtjem razstave del Stanke Golob, ki bo na ogled še danes in jutri. Hrast na tekmovanju MePZ Hrast iz Doberdoba bo danes sodeloval na meddeželnem zborovskem tekmovanju v Travesiu, v bližini Spilim-berga. Gre za novo pobudo, ki so jo organizatorji - zbor Ancelle di Erato - imenovali »Gran premio Travesio in-canta«. Tekmovanja se bo v različnih kategorijah udeležilo sedem zborov. Slovensko pesem bo poleg Doberdobcev zastopal še otroški zbor Fran Venturini iz Domja, prisotni pa bodo tudi pevski sestavi iz Trsta, Trevi-sa, Benetk in Chietija. Doberdobski pevci bodo tekmovali v zgodovinskem programu in predstavili izbor skladb od Gallusa do Brucknerja, Šnitkeja ter Dipiaz-ze in Vremšaka. Pred tekmovanjem bodo na sporedu delavnice, na katerih bodo zbori predstavili komisiji svoj način dela in vaj; Hrast bo v tem delu predstavil Merkuja in Vrabca. (ač) Novo skavtsko leto Novo skavtsko leto na Goriškem se za volčiče in volkuljice začenja danes ob 16.30 v Štandrežu; ob 19. uri bo maša, na katero vabijo tudi starše. Dekompozicije v Solkanu Digitalne koprodukcije Bogdana Sobana in Matjaža Prešerna, ki sta jih poimenovala Dekompozicije, so prvi poskus skupnega projekta, pri katerem se prepletajo ustvarjalni postopki obeh avtorjev. Dekompozicije so na ogled v avli hotela Sabotin. (km) gorica - Andrejev sejem gorica - Ob dnevu mrtvih Nova razporeditev Pokopališče stojnic in atrakcij brez avtomobilov Tradicionalni goriški sejem sv. Andreja bo letos dobil novo ureditev. Vsi vrtiljaki, ki so bili navadno nameščeni na Travniku, bodo letos porazdeljeni v ulicah Cadorna, Boccaccio in na parkirišču za pokrito tržnico, stojnice pa bodo ob običajnih ulicah zasedale tudi odsek korza Italia od Verdijevega gledališča do križišča z ulico XXIV Maggio. Novosti so včeraj predstavili občinski odbornik Fabio Gentile, poveljnik mestnih redarjev Paolo Paesini ter predstavniki kramarjev in lastnikov vrtiljakov, ki so morali zaradi gradbenih del na Travniku rešiti mnoge vozle in uvesti kar nekaj sprememb. »Prejšnja občinska uprava je nameravala preseliti vse vrtiljake na trg pri Rdeči hiši, to možnost pa so zavračali tako Gori-čani kot tudi trgovci in kramarji. Sejem mora ostati v mestu,« je povedal Gentile in dodal: »Obenem bomo s tem prihranili 318.000 evrov, ki bi jih morali drugače potrošiti za električno napeljavo na parkirišču pri Rdeči hiši.« Gentile je povedal, da bo število stojnic in vrtiljakov bo kljub drugačni postavitvi ostalo nespremenjeno, podčrtal pa je, da bodo nekateri kramarji prisotni tudi na Travniku. »Imeli bomo tudi dve novi atrakciji, ki bosta zamenjali "Začarani grad" in "Rangers" Prva se imenuje "Ličinka v jabolku', druga pa "Let lastovice" Obe bosta postavljeni na ulici Cadorna in sta namenjeni predvsem mladim,« je povedal Paesini. Sejem se bo začel 1. decembra: vrtiljaki bodo ostali v mestu do 9. decembra, tržnica pa bo kot običajno trajala le tri dni. Paesini je povedal, da bodo ulice mestnega središča, kjer bo potekal sejem, zaprli prometu že v torek, 27. novembra. (Ale) »Na glavno pokopališče v Gorici bo odslej mogoče vstopiti z avtomobilom le med 10. in 12. uro, dostop pa bo dovoljen izključno voznikom oz. občanom, ki bodo imeli zdravniško potrdilo, da imajo težave s hojo.« Novost je včeraj napovedal odbornik za pogrebne službe Segio Cosma, ki je pojasnil, da so se za omejitev dostopa odločili zaradi vse večjega »prometa«. V zadnjih časih so bila vhodna vrata vedno odprta, zaradi tega pa je ob vseh urah na pokopališče vstopalo vedno več avtomobilov. Cosma je dodal, da bo dostop popolnoma prepovedan ob dnevu mrtvih, in sicer med 26. oktobrom in 2. novembrom. Za starejše občane, ki imajo težave s hojo, bo v tem obdobju na voljo prevoz s parkirišča v notranjost pokopališča. »Občinski kombi bo vozil vsakih dvajset minut,« je pojasnil Cosma, ki je povedal, da dodatne informacije nudijo na telefonski številki 0481-20733. Po njegovih besedah bo od 22. oktobra do 2. novembra odprt tudi urad pogrebnih služb ob pokopališču, v katerem bodo nudili informacije o grobovih z vseh pokopališč goriške občine. »Urad bo odprt med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30,« je pojasnil Cosma. Ob tem je odbornik povedal, da za širitev podgorskega pokopališča čakajo na zeleno luč zdravstvenega podjetja. Cosma si je s pristojnimi funkcionarji že ogledal pokopališče, skupaj z njimi pa naj bi tudi našel primerno rešitev za širjenje. Odbornik sledi tudi prostorski stiski v Štandrežu, kjer prav tako si prizadeva, da bi se čim prej našla ustrezna rešitev. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. oktobra 2007 1 7 gorica - Na šoli Župančič čezmejna likovna delavnica Oblikovali glino in podirali mejo Z novogoriško šolo bodo sodelovali na natečaju jaslic Utrjevanje prijateljskih vezi in spodbujanje k sodelovanju med osnovnimi šolami iz Gorice in Nove Gorice je cilj letošnjih likovnih delavnic, kijih v okviru učnega načrta prireja osnovna šola Oton Župančič iz ulice Brolo v sodelovanju z odborom staršev vseh osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva. Približno osemdeset otrok petih razredov osnovnih šol Oton Župančič iz Gorice in Fran Erjavec iz Štandreža ter dveh četrtih razredov osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice so se včeraj v spremstvu učiteljev zbrali v goriški osnovni šoli na Livadi. Prisluhnili so navodilom mentorice, pedagoginje likovne vzgoje Silvi Karim doma iz Ajdovščine, s katero so se sicer goriški učitelji že srečali, ko je na temo likovne vzgoje predavala na izobraževalnih seminarjih. Učenci so iz bele gline oblikovali živalske in človeške kipce, s katerimi bo čezmejna naveza vseh treh šol sodelovala na tretji izvedbi deželnega natečaja jaslic, ki ga prireja dežela FJK v sode- Otroci v likovni delavnici na šoli Župančič bumbaca lovanju z zvezo združenj Pro loco. Na lanskem natečaju so s svojimi jaslicami goriški osnovnošolci prejeli drugo nagrado. »Tovrstna čezmejna srečanja niso novost, saj so našo šolo v lanskem šolskem letu že obiskali osnovnošolci iz Tržiča na Gorenjskem in učenci iz bližnje osnovne šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice,« je povedal koordinator projekta, učitelj Silvan Bevčar, in dodal, da bodo skupne jaslice z včeraj izdelanimi kipci v predbožičnem času postavili tako v Gorici kot v Novi Gorici. Odziv otrok na včerajšnji skupni delavnici je bil izjemen. Z navdušenjem so oblikovali preko sto glinastih figur in pokazali svojo umetniško žilico. Kipce bodo v prihodnjih tednih spekli v posebni peči, jih pobarvali in nato glazirali.Za-dovoljstva nad uspehom delavnice ni skrivala niti Karimova, ki jo je pobuda zelo navdušila. »Gre za delavnico otroškega sožitja s konkretnim podiranjem meja,« je povedala in dodala, da je le v otrocih primarna izrazna moč. (VaS) gradišče - Sinoči spet napeto v CPT-ju Priseljenci na strehah Pred prefekturo protest za azil in boljše razmere Včerajšnji nemiri in poskus bega čez streho CPT-ja bumbaca Dopoldne protestni shod pred prefekturo, zvečer pa spet napetost na višku in poskusi bega. Sinoči po 19. uri je nekaj deset priseljencev, zaprtih v centru CPT pri Gradišču, splezalo po notranjih ograjah na streho strukture; štirim naj bi uspel beg, enega pa so policisti že prijeli. Agenti niso posegli v notranjosti centra, ponovno vstajo pa naj bi pomirili z uporabo solzilcev. Okrog 40 priseljencev iz afriških držav, nastanjenih v sprejemnem centru CPA v Gradišču, ki sodi v tamkajšnji kompleks centra za priseljence, je včeraj manifestiralo pred prefekturo. Protest je sprožil nasilni izpad Tunizij-ca, ki je v četrtek v CPT-ju z žiletko ranil operaterja zadruge Minerva. S protestniki sta se sestala prefekt Roberto De Lorenzo in šef nje- govega kabineta Pietro Giulio Scarabino. Na dveurnem srečanju so jima posredovali zahtevo, da bi skrajšali čase za obravnavo prošenj za azil in prispevali k izboljšanju razmer v centru. Scarabino je pojasnil, da kljub številnim prošnjam za azil - nabralo se jih je preko 500, vendar pristojni urad obravnava tudi prošnje iz nekaterih drugih italijanskih dežel - bodo poskušali pohiteti in postopek omejiti na 2025 dni. Prišli pa jim bodo naproti tudi z dvigom kakovosti življenja v centru. V njem je bilo včeraj skupno 233 priseljencev, od katerih jih je 120 v sprejemnem centru CPA z udobnejšim režimom, saj jim je dovoljen izhod. Scarabino je še povedal, da so v Gradišču dvignili stopnjo alarma, potem ko sta v CPT-ju v Mo-deni priseljenca naredila samomor. JUTRI WEEKEND v cvetju JUTRI DOBIMO SE V MI5F6RO NEPREKINJEN URNIK; Po.ncrieljek M.3D- /C.3C - qd torka do sclwte E.QG - 20.30 - HedeEjj 'j 3D ■ 2D.3C t P iR M t ft C AT 0 CON 40 NEGO 11 MONFALCONE toča I ita San Polo, via Pocar 18 Sobota, 20. oktobra 2007 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Direktorja civilnih zaščit Slovenije in Italije podpisala skupno izjavo Sporazum o sodelovanju med predsedovanjem EU Bertolaso in Žmavc za nadgradnjo že obstoječega protokola z deželo FJK Dneve zaščite in reševanja, ki v Novi Gorici potekajo še jutri, je včeraj obiskal direktor italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso z delegacijo. Po ogledu prikaza organiziranosti slovenske civilne zaščite in drugih služb, ki sodelujejo v primerih naravnih in drugih nesreč, seje Bertolaso udeležil pogovora z direktorjem Urada RS za zaščito in reševanje Bojanom Žmavcem in njegovimi sodelavci. Ob zaključku pogovora sta oba direktorja podpisala pismo o nameri o čimprejšnjem sprejetju bilateralnega sporazuma o sodelovanju med Slovenijo in Italijo na področju civilne zaščite. Obvezala sta se, da si bosta državi po svojih najboljših močeh prizadevali, da bi poseben protokol o sodelovanju sprejeli med slovenskim predsedovanjem Evropske unije v prvi polovici leta 2008. Bertolaso je včeraj povedal, da so z obiskom zadovoljni, in da so si ga že dalj časa želeli, pa čeprav se v Bruslju redno srečujejo vsakih šest mesecev. V pričakovanju skorajšnjega predsedovanja Slovenije EU je ponudil vso morebitno pomoč in izrazil prepričanje, da je trenutek ugoden za podpis bilateralnega sporazuma o sodelovanju med državama, oziroma, da bi bilo lepo, če bi bil to prvi akt, sprejet po prevzemu predsedovanja s strani Slovenije. Dodal je še, da so osnutek takšnega sporazuma že posredovali ministrstvu za zunanje zadeve, gostitelje pa povabil, da ob primerni priložnosti vrnejo obisk in si ogledajo organiziranost italijanskega sestava civilne zaščite. Bertolaso je pohvalil dobro sodelovanje med slovensko civilno zaščito in civilno zaščito dežele Fur-lanije-Julijske krajine (FJK), za katero je dejal, da je najbolje organizirana v vsej Italiji. »Z vami si delimo težave, kot so potresi in požari v naravi, s katerimi se v nekaterih drugih državah EU ne srečujejo, tako daje dobro sodelovanje vsekakor koristno,« je še povedal Bertolaso, ki je Slovenijo povabil v program Fire Four, v katerega so vključene Italija, Francija, Španija in Portugalska. Žmavc se je gostu zahvalil za ponujeno pomoč v času predsedovanja EU, pa tudi za pomoč italijanskih pripadnikov civilne zaščite ob lanskoletnem požaru na Krasu. Dosedanje sinergije je ocenil kot dobre ter poudaril pomen protokola o sodelovanju med Slovenijo in FJK. Tudi Žmavc je izrazil željo po čimprejšnji nadgradnji tega sporazuma na nacionalni ravni, kar je potrdil z včerajšnjim podpisom pisma o nameri. Danes bo na sporedu osrednja prireditev Dnevov zaščite in reševanja, in sicer vaja Trk 2007, ki bo razdeljena v dva dela. Prvi del bo simulacija posredovanja v večji prometni nesreči na hitri cesti pri Vogrščku, drugi pa požar na območju Trstelja, ki ga bodo pomagala gasiti tudi zračna plovila službe za gašenje požarov iz FJK. Zaradi vaje bo na odseku hitre ceste Vogrsko-Selo od 8. do 15. ure popolna zapora prometa; od 10. do 16. ure pa bo na odseku Potok-Železna vrata zaprta tudi lokalna cesta Dornberk-Lipa. Nace Novak V Novi Gorici Žmavc (levo) in Bertolaso foto n.n. šempeter - Vrtnarska razstava Pripomočki in dobrote na ogled in naprodaj Med včerajšnjim obiskom sejma foto n.n. V HIT-ovem športnem centru v Šempetru pri Gorici so včeraj popoldne odprli že jubilejno, deseto vrtnarsko razstavo, na kateri se letos predstavlja 60 razstavljavcev z vseh koncev Slovenije, deset pa jih prihaja iz Italije. Na 3.000 kvadratnih metrih razstavnih površin si je mogoče do jutri ogledati različna razstavljena vrtnarska dela, pa tudi razstavo gob, obiskati številne degustacije in delavnice ter kar nekaj strokovnih predavanj, na katerih bodo strokovnjaki za posamezna področja zainteresiranim pomagali reševati tudi konkretne težave. Ker je razstava tudi prodajne narave, omogoča nakup številnih pripomočkov za vrtnarstvo in urejanje okolice. Na prodaj je tudi vrsta drugih izdelkov od različnih kmečkih dobrot, sira, medu, sadja in vina do zelenjave in različnih sadik. Tudi letošnjo vrtnarsko razstavo je pripravilo Združenje vrtnarjev Slovenije, ki šteje 70 članov pretežno s primorskega območja. Poleg šempetrske, novogoriške in mirnske občine pa sta razstavo podprli tudi Kmetijska svetovalna služba Nova Gorica in novogo-riška turistična zveza; vrtnarska razstava bo danes in jutri na ogled od 9. do 20. ure, v njenem okviru pa potekajo tudi predavanja in delavnice. (nn) nova gorica Glas, ki ga ne pozabiš Brina Vogelnik Pevka Brina Vogelnik je v Gorici dobro znana, saj je tu nastopila kar nekajkrat s svojim ansamblom ali kot solistka. Goriška publika se je dobro spominja, saj je ena tistih pevk, katerih glas težko pozabiš, ko ga enkrat slišiš. Najbolj pa je Goričanom ostal v spominu njen lanski nastop v goriškem Kulturnem domu, ko je z »legendama« italijanske in hrvaške pesmi Tosco in Arsenom Dedičem oblikovala uspeli večer, ki je bil posvečen obletnici smrti italijanskega kantavtorja Sergia Endriga. Čeprav Brina v glavnem nastopa s svojo glasbeno skupino, se je takrat proslavila tudi kot solo pevka ob spremljavi orkestra dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Na goriškem odru je zapela tri Endrigove pesmi v slovenščini, navzoči na koncertu pa so bili enotnega mnenja, da so lepo izzvenele. Pred kratkim je Brina nastopila vno-vogoriškem Kulturnem domu na samostojnem koncertu, ki ga je iz dvorane spremljalo veliko poslušalcev. Pobudnika za Bri-nin koncert sta bila kulturna domova iz Nove Gorice in Gorice, ki sta tudi tokrat do -kazala, da je s skupnimi močmi možno pripraviti marsikatero prvovrstno prireditev in postaviti na noge tudi zahtevnejše projekte. Brina je tokrat nastopila s spremljavo svoje skupine, ki že štiri leta deluje v nespremenjeni zasedbi ter se je z neobičajnim pristopom do glasbe podala v svojevrstne in izvirne glasbene izbire. Brinine pesmi črpajo iz bogatega narodnega izročila raznih slovenskih pokrajin, odlični glasbeniki, ki sestavljajo ansambel, pa z obilico domišljije in drznosti znajo vtisniti pesmim edinstven pečat. Narodno pesem začinijo s primesmi sodobnih žanrov, kar se odraža zlasti v ritmih, ki so prevzeli tudi novogoriško občinstvo, kot smo lahko ugotavljali na osnovi bučnega ploskanja. »Sprehod« po glasbenih zvrsteh jim omogočijo tudi instrumenti, ki jih uporabljajo, in sicer harmonika, violina, kitara, bas kitara in bobni. Naj še zabeležimo, da je v Novo Gorico skupina Brina priletela iz Amerike, kjer so ljubljanski glasbeniki koncertirali v ZDA in Kanadi, kar tudi priča o hvaležnosti njihovih glasbenih izbir. (vip) šempeter pri gorici - Druga faza urejanja trga bo trajala do sredine novembra »Plac« dobiva novo podobo Sočasno poteka prenova Coroninijevega dvorca, poleg občinskih prostorov bodo v njem uredili protokolarni prostor ter spominski sobi Coroninijev in arhitekta Maxa Fabianija Središče Šempetra pri Gorici je že dalj časa podobno gradbišču. Povsod delavci in težki delovni stroji. Obcestni lokali so skriti za varovalnimi ograjami, avtomobili se v enosmernem režimu počasi, drug za drugim premikajo po razritem cestišču. Za tiste, ki hočejo v drugo smer, je urejen obvoz. Ob prometnih konicah so zaradi zastojev potrebni dobri živci. Vse to so posledice druge faze urejanja šempetrskega »placa«, ki se je začela letos avgusta in bo trajala do 15. novembra. Takrat bo promet normalno stekel, vsaj do pomladi, ko se bo začela tretja in zadnja faza urbanistične ureditve, ki bo dala jedru Šempetra povsem drugačno podobo. Prva faza omenjene ureditve je potekala lani poleti. V njej je bil urejen odsek od mosta prek Vrtojbice do trga Ivana Roba. Za ureditev komunalne infrastrukture, javne razsvetljave, cestišča in pločnikov je bilo potrebnih okrog 500.000 evrov. Dela je izvajalo podjetje Euroinvest, ki je vključeno tudi v pravkar potekajočo, drugo fazo ureditve. Ta zajema ureditev odseka od trga do semaforiziranega križišča. Po bese- dah Bogdana Nemca, ki je na občini Šem-peter-Vrtojba zadolžen za investicije, bo nova cesta skozi središče kraja precej ožja od dosedanje, kar naj bi avtomatično vplivalo na umiritev prometa skozi naselje. Na ta račun bo v centru tudi več parkirnih mest, predvsem pa več prostora za druženje, kar je osnovni namen trga kot takega. Pločniki pred Hotelom Lipa, pa tudi na drugi strani ceste bodo široki do sedem metrov. Nemec je še povedal, da potekajo v drugi fazi, ki je težka nekaj čez 600.000 evrov, podobna dela kot v prvi. Posebej je izpostavil le zamenjavo starih, še azbestnih vodovodnih snovi in polaganje optičnih kablov ter ureditev primernejše javne razsvetljave. V drugo fazo sodi tudi ureditev novega avtobusnega postajališča, ki je bilo do sedaj v samem središču, kamor po mnenju projektantov ne sodi. Tretja faza, ki se bo začela spomladi, predvideva tlakovanje strogega središča in vzpostavitev povezave s Coroninijevim dvorcem, kar naj bi dalo šempetrskemu »placu« neko novo podo bo. Za slednjo bo potrebnih še dob rih 600.000 evrov. Oviran promet na širšem območju šempetrskega trga foto n.n. Sočasno s prenovo trga poteka v Šempetru tudi prenova omenjenega Coroninijevega dvorca. Tudi ta je v drugi fazi. Po nujni prenovi strehe in zamenjavi razmajanih tlakov z betonskimi ploščami se dela trenutno izvajajo v pritličju, na stopnišču in v drugem nadstropju, kamor naj bi se preselila občina. Nemec je v zvezi s tem projektom povedal, da bo zaključen v letu 2009 oz. 2010, in dodal, da bo imel obnovljeni dvorec več namembnosti. Poleg občinskih prostorov nameravajo v njem urediti tudi protokolarni prostor za prireditve in manjše koncerte, spominsko sobo Coroninijev, za katero so že pridobili nekaj predmetov, pogovarjajo pa se tudi o tem, da bi enega od prostorov namenili spominu na arhitekta Maxa Fabianija. Stroški prenove dvorca bodo v celoti znašali dobrih 1,5 milijonov evrov. Ob takšnih izdatkih šempetrski občini še kako prav pridejo evropska sredstva iz skladov za regionalni razvoj. Za obnovo Coroninijevega dvorca so prejeli 400.000 evrov, za prenovo trga Ivana Roba pa 109.000 evrov. ( nn) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 20. oktobra 2007 1 7 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 3: 15.40 »Resident Evil: Extinction«; 17.15 - 20.10 - 22.15 »La giusta distanza«. CORSO Rdeča dvorana: 17.30 - 20.00 -22.20 »Stardust«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 »In que-sto mondo libero«; 22.15 »Invasion«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«. Dvorana 2: 16.20 - 18.30 »Ratatouille«; 20.40 - 22.30 »Resident Evil: Extin-ction«. Dvorana 3: 16.00 »Surf's up - I re delle onde«; 17.40 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.20 »Mol-to incinta«. Dvorana 5: 17.30 »Stardust«; 19.50 -22.00 »La giusta distanza«. NOVA GORICA: 19.00 »Vsemogočni Evan«; 21.00 »Moj Hitler«. SI Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici bo delovala vsako sredo med 15.30 in 17.30 za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca. Ponuja številne dejavnosti, ki jih vodijo Majda Zavadlav, Sten Vilar, Damjana Golavšek in Andreja Stare. Iz vrtcev v ulici Brolo in ul. Max Fabiani je poskrbljen prevoz; informacije in vpisovanje na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. M Izleti SPDG organizira od 2. do 6. januarja 2008 zimovanje v Valzoldani. Vpisovanje v sredo, 24. oktobra, med 18. in 20. uro na sedežu društva na korzu Verdi 51 int. v Gorici. □ Obvestila ŽIPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA vabi mlade glasbenike, naj se pridružijo orkestru katedrale. Prvo srečanje bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 11.30 v župnijski dvorani Pastor An-gelicus; informacije in vpisovanje v uradu župnije v ul. Rabatta 18 v Gorici med 16. in 18. uro ob delavnikih (tel. 0481-530193). AŠKD KREMENJAK IN KS SELA NA KRASU prirejata jutri, 21. oktobra, 12. krožni pohod Jamlje - Sela na Krasu - Jamlje. Vpisovanje ob 9.30 pri večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, start ob 10.30. Ob 11.30 v Selah na B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Krasu topla malica in ogled razstave v šolskih prostorih. Ob 13. uri v Jam-ljah kosilo, ob 14. uri igre za prehodni pokal in družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 3. novembra, v restavraciji Kapriol v Dolu. Iz Gorice bo na razpolago avtobus. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-882302 (Veronika T.), 048178061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA SEKCIJA CAI organizira tečaj gorskega pohodništva prve stopnje od 23. oktobra do 25. novembra. Teoričnim lekcijam na sedežu CAI-a v ul. Rossini 2, bo sledil praktični del z gorskimi ekskurzijami; informacije vsak četrtek med 21. in 22. uro na goriškem sedežu ali na tel. 0481-535330 (Benito Zuppel). GORIŠKI MUZEJ GRAD KROMBERK prireja v torek, 23. oktobra, ob 20. uri predstavitev knjige in predavanje Narodnoosvobodilni boj v slovenskem narodovem spominu. Sodelovali bodo Janez Stanovnik, Božo Repe in Branko Marušič. KD SABOTIN IN KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA-ŠTMAVER-OSLAVJE vabita jutri, 21. oktobra, na 18. jesenski pohod na Sabotin; ob 8.30 zbirališče na na mostu sabotinske ceste v Štmavru, odhod ob 9. uri. Sledita ob 10.30 maša ob ruševinah cerkve sv. Valentina na vrhu gore in ob 12.30 kosilo na sedežu društva v Štmavru. KD DANICA organizira občni zbor v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 v KŠC Danica na Vrhu. Izvolili bodo nov odbor, zato vabijo člane, da se množično udeležijo. KK ŠILEC prireja v sredo, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu doma Paglavec v Podgori družabno snidenje tečajnikov in članov. LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana). MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, da bo prva vaja v novi sezoni v torek, 23. oktobra, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Vabljeni tudi novi člani. OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA sporoča, da so planinske postojanke - dom Klementa Juga v Lepeni, Gomiščkovo zavetišče na Krnu in Planinski dom pri Krnskih jezerih - zaprte. Ob napovedi lepega vremena bo ob sobotah in nedeljah v oktobru odprt Planinski dom pri Krnskih jezerih; informacije ob četrtkih od 15. do 18. na tel. 003865-3023030. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI iz Sovodenj vabi v ponedeljek, 22. oktobra, na srečanje, ki bo ob 20.30 v gostilni pri Rubijskem gradu (pri Bru-notu) z naslednjim dnevnim redom: splošno stanje na občini, primarne volitve za Demokratsko stranko, govor o naslednjih občinskih volitvah, kongres (občni zbor) sekcije. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi jutri, 21. oktobra, na jesensko pustolovščino z nabiranjem in pečenjem kostanja; ob 10. uri zbirališče pri solkanskem mostu, ob 11. uri maša v romarski cerkvi Marijino Celje; informacije na tel. 0481-882736 (Mojca). SPDG vabi v nedeljo, 28. oktobra, na izlet na Črno prst. Zbirališče v novo-goriški železniški postaji ob 7. uri. Odhod z vlakom ob 7.35. Povratek ob 18.40 ali 20.50; več informacij na društveni spletni strani: www.spdg.eu. ali na tel. 320-1423712(Andrej). ZAČETNI IN NADALJEVALNI INTENZIVNI TEČAJ SLOVENŠČINE v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica se bo pričel danes, 20. oktobra, ob 9. uri in bo trajal 30 šolskih ur (predvidoma do konca leta 2007). Tečaj je namenjen osnovnošolcem in srednješolcem in je v celoti brezplačen, vključno z literaturo. Prijave zbirajo preko e-maila: info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3334020. ZDRUŽENJE »CUORE AMICO« bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 25. oktobra, na sedežu občine v Doberdobu. 0 Prireditve DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ organizira revijo ljubiteljskih gledaliških skupin: Lahko noč, mama (28. oktobra ob 17. uri), Zadrege v bolnišnici dr. Egidija Sršena (18. novembra ob 17. uri), Butalci (16. decembra), pre-mierna komedija Primorske zdrahe (26. januarja 2008 ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije in vpis abonmajev tel. 048120678 (Božidar Tabaj) in v Katoliški knjigarni v Gorici. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 27. oktobra, ob 20.30 gledališka skupina La Pozzanghera iz Genove »Molto rumore per nulla« Wil-liama Shakespeareja; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 048130212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da bo do 7. novembra možen vpis novih abonmajev. Program »Si-pario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in mu-sica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ra-gazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sau-ro 17 v Krminu, tel. 0481-630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tul-lio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpoin-tu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v danes, 20. oktobra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču gledališka skupina Gradi-sca... Il teatro »Mi è caduta una cavalla nel letto«; informacije in predproda-ja vstopnic pri uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. PREDSTAVA SNG NOVA GORICA Bolha v ušesu ali kaplja čez rob, ki bi morala biti v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20. uri za abonma Komedija in izven, odpade. Na sporedu bo v torek, 6. novembra 2007, ob 20. uri. DOBRODELNI GLASBENI VEČER v pomoč poplavljencem v dolini reke Sore bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopali bodo pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ženski pevski zbor Danica z Vrha, pevski zbor iz krajev, ki jih je prizadela ujma, večer bo zaključila godba društva krvodajalcev iz Vileša; informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 048133288). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško in KRUT vabita v nedeljo, 28. oktobra, na prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v Kulturnem domu v Gorici ob 17. uri. Zjutraj pa bo organizirana ekskurzija z obiskom Benečije (Čedad in Špeter) -odhod iz Gorice s trga pred Rdečo hišo ob 9. uri. Za ekskurzijo velja obvezna prijava na tel. 0481-532092 (E.D.) ali tel. 040-360072 (Krut, TS). »TRAVELLING AFRICA« - Ogledala Afrike v odsevu filma - je pregled afriškega filma, ki ga prireja združenje »Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo« (CVCS) v sodelovanju s Kinoateljejem, Kinemaxom in DAMS-om iz Gorice. V ponedeljek, 22. oktobra, »Making off«, (Nouri Bouzid), Kinemax Gorica; torek, 23. oktobra, »Daratt«, (Mahamat Saleh Haroun), Kinemax Gorica; sreda, 24. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO E. KOMEL vabyo na „Srečanja z glasbo" ORGELSKI KONCERT Mirka Butkoviča ' Bottazzi, Sweelinck, Buxtehude, Podbielski, Janaček, Čerepnin, Kerll, Bach in Jericijo. ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Na sporedu ( CERKEV SV. IVANA - DANES, 20. OKTOBRA 2007, OB 20. URI oktobra, »Making off«, (Nouri Bou-zid), Kinemax Tržič; četrtek, 25. oktobra, Samba Traore, (Idrissa Oue-draogo), Kinemax Tržič. Filmi so v originalu z italijanskimi podnapisi. Pred projekcijami bo Livio Gervasio (DAMS Gorica) na kratko predstavil filme. Začetek projekcij ob 20.30. Vstop prost. GALERIJA ARTES, Gradnikove brigade 6 v Novi Gorici vabi v ponedeljek, 22. oktobra, ob 19. uri na odprtje razstave akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Za-platila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Razstava bo na ogled do 8. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto. GORICA KINEMA, Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 25. oktobra »Il rabdoman-te« (režija Fabrizio Cattani), 8. novembra »Les amours d'astree et de ce-ladon« (režija Eric Rohmer), 29. novembra »The magic flute« (režija Kenneth Branagh), 6. decembra »Ya-samin kiyisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kine-maxu na Travniku ob četrtkih ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA, KC LOJZE BRA-TUŽ IN SCGV EMIL KOMEL vabijo v sklopu niza Srečanja z glasbo na orgelski koncert Mirka Butkoviča danes, 20. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici. V CENTRU »MARE PENSANTE« v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: ponedeljek, 22. oktobra, od 16.30 do 18. ure srečanje na temo osebne izkušnje. Večer bo povezovala Liliana Passagnoli. V CENTRU GRADI NA v Doberdobu bo v četrtek, 25. oktobra, ob 20.30 predstavitev knjige Alfia Scarpe in Daria Blasicha »Il lago vecchio - il lago di Doberdo«. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) bo 26. oktobra ob 18.00 predstavitev dokumentacije študijskega dneva ob stoletnici Gugliel-ma Coroninija; informacije na tel. 0481-533485. V PALAČI LOCATELLI v Krminu bo v soboto, 27. oktobra, ob 17. uri okrogla miza »Collio & Brda«. Predavali bodo Francesco Marangon, Črtomir Špacapan in Adriano Biasutti. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 16. uri brezplačen vodeni ogled razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906). Ogled bodo vodili Marina Bressan, Marino De Grassi in Alessandro Puhali. V TRINKOVEM DUHU je naslov spleta pobud, ki ga prirejajo kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada, knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici in slovenska knjižnica Damir Feigel v Gorici. Do 5. novembra bo v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Alessan-dre D'Este za knjigi Boter petelin in njegova zgodba (Ivan Trinko) in Zimska pravljica (Mjuta Povasnica). Ogled razstave je možen med odprtjem knjižnice (ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.00-19.00; četrtek 11.00-19.00; sobota: 8.00-13.00). V knjižnici Damir Feigel v Gorici bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri pravljična urica. Mateja Novak bo pripovedovala pravljico Boter petelin in njegova zgodba. V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo v četrtek, 25. oktobra, ob 18. uri predstavitev zbornika z na- slovom »Mons. Ivan Trinko (18631954). Spodbujevalec spoznavanja in dialoga med kulturami - Promotore della conoscenza e del dialogo tra culture«; o knjigi bodo spregovorili Roberto Dapit, Živa Gruden, Michele Obit. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v Deželnem avditoriju v Gorici ob 20.45: 26. oktobra Filharmonika Ploiesti (Romunija); 9. novembra Alexandre Dubach (violina) in Daniela Dubach (klavir); 19. novembra »Il Giocatore« Luigija Cherubinija in »L'Orso - The Bear« Villiama Waltona v izvedbi vokalne skupine in orkestra »Opera Giocosa« FJK; 14. decembra recital pianistke Laure Mikkola; 30. decembra, edini koncert v teatru G. Verdi v Gorici, Filharmonika Bacau (Romunija); 18. januarja 2008 trio Matisse; 1. februarja 2008 »Si fa, ma non si dice...« Susy Picchio (sopran), Gigi Franchini (komik) in glasbeni ansambel Wunderbar; 15. februarja 2008 recital pianista Simoneta Pedronija; 29. februarja 2008 Joplin Ragtime Orchestra »Co-me ballava mio nonno americano«; 14. marca 2008 »Fagottissimo«; 28. marca 2008 Yana Deshkova (violina), Francois Killian (klavir); 10. aprila Yo-on Shin Song (violina), Inga Dzektser (klavir); 21. aprila Triestango; informacije in abonmaji v uradu IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) ali v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZDRUŽENJE »MUSICA APERTA« iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007-08«: danes, 20. oktobra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici »Humor in musica: salotto musicale tra l'Otto ed il Novecento«, nastopajo Carlo Lazari in Annamaria Pelle-grino (violini), Paola Carraro (viola), Carlo Teodoro (violončelo), Elena Fattambrini (klavir). Vstop prost. ZSKD obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu deželna zborovska revija Corovivo. Prvi koncert bo ob 10. uri, drugi koncert ob 14.30, tretji koncert ob 18. uri, zaključni koncert z nagrajevanjem pa ob 20.45. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.30, Corrado Menegutti v cerkvi in na pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 10.30, Alojz Butkovič (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 10.00, Olinto Toso v cerkvi in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 10.30, Adriano Spessot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Egone Andrian (iz tržiške bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. t Preminil je naš dragi Alojz Butkovič (Alojz) Žalujoči sin Marko, snaha Patricija, vnukinji Tjaša in Jasmin, svakinja Elvira ter ostali sorodniki Pogreb bo danes, 20. oktobra ob 10.30 iz goriške bolnice v sovodenjsko cerkev. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Sovodnje, 20. oktobra 2007 20 Sobota, 20. oktobra 2007 križ - Nocoj v Oxisu ■ • ••• Zur v organizaciji Slovenskega stalnega gledališča Veliko dobre glasbe, kanček dobre volje s številnimi skeči, nora zabava in, zakaj pa ne, nekaj kulture. Ta je zmes, ki so si jo mladi »pi-arovci SSG« zamislili za mega žur, ki bo potekal nocoj, od 22. ure dalje v prostorih priljubljenega kriškega puba Oxis. Vabljeni ste prav vsi mla di, po le tih in po sr cu, ki si že -lite gledališča v drugačni, bolj »mladostni« obliki in predvsem, ki imate radi zdravo a noro zabavo! Nocoj se bo na mreč pub Oxis pre ob ra zil v gledališče. Mladi boste lahko uživali od glasbi DJ-ev The Nighttrip-pers, na spo redu pa bos ta tudi ani -macija in igra na srečo z zelo bogatimi nagradami. Poleg tega pa bo na žuru tudi možnost vpisa abonmaja za gledališko sezono 2007/2008, in sicer na abonma-pointu, na katerega se bodo lahko obiskovalci obrnili v kateremkoli trenutku. Toda zabave še ni konec! Nocojšnjemu žu-ru bo sle dil še en žur, ki bo potekal 2. novembra v prostorih Slovenskega stalnega gledališča. Skrivnostni na slov tega žu ra je Pre ob raz ba, na sporedu pa bo pester razvedrilni pro gram. Glavni točki žu ra sta glas -ba v živo in glasba za vse okuse DJ-ev Festazza, na sporedu pa je še body-painting, nagradne igre, koktaj-li za vse okuse in happy hour med 21. in 22. uro (za vse, ki si ne morete privoščiti alkoholnih pijač bodo na voljo tudi brezalkoholni kok-tajli). Tudi na tem žuru boste lahko vpi sa li abon ma na abon ma-po-intu in dobili vse informacije s tem v zvezi. Za vse obiskovalce, ki pri-jahajo s Krasa, in nimajo prevoza domov, bo organiziran nočni avtobus ni pre voz. Organizacija obeh žurov je bila zaupana mladim »piarovcem«, ki so med drugim tudi vključeni v abonmajsko kampanijo. To je dokaz, da Slovensko stalno gledališče zaupa mladim in verjame, da je njihovo konkretno sodelovanje nujno za to, da se mladi približajo gledališču in ga vzljubijo. Zur je namenjen prav vsem mladim po letih in po srcu, ki imajo radi gledališče in ga želijo s svojo prisotnostjo obogatiti. KAJ: Mega žur v organizaciji Slovenskega stalnega gledališča KDAJ: Nocoj, 20. oktobra, od 22. ure dalje KJE: V pub-u Oxis, v Križu KDO: Vsi mladi, ki se želijo zabavati ZAKAJ: Ker bo enkratno! GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Sabatti - Macedonio: »Vola colomba«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: danes, 20. ob 20.30 in jutri, 21. oktobra ob 16.30. Sofokles: »Antigone«. Nastopa Com-pagnia del Teatro Carcano. Režija: Giulio Bosetti. Urnik: ob torkih ob 16.30, od srede do sobote ob 20.30, ob nedeljah ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto. Gledališče Rossetti Danes, 20. oktobra ob 20.30 / »Ercole in Polesine«. Napisal, vodi in podaja Natalino Balasso. V ponedeljek, 22. oktobra ob 21.00 / »Negramaro live a teatro«. DVORANA BARTOLI Renzo S. Crivelli: »Il maestro e Cico-gno«. Režija: Manuel Giliberti. Urnik: danes, 20. oktobra, v torek, 23. in v sredo, 24. ob 21.00, v četrtek, 25. ob 19.00, v petek, 26. in v soboto, 27. ob 21.00 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.00. Gledališče S. Pellico - L'Armonia Patrizia Sorrentino: »Le tre Marie«. Režija: Laura Salvador. Urnik: danes, 20. ob 20.30 in jutri, 21. oktobra ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 27. oktobra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Molto rumore per nulla«. Nastopa gledališka skupina "La Pozzanghera" iz Genove. V nedeljo, 28. oktobra ob 17.00 / Starosta Mali princ - glasbeni večer. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Peter Pan il musical«, povzeto po romanu J. M. Barrieja. Nastopata Ati II Sistina in Teatro delle Erbe-Officine Smeraldo. Režija: Maurizio Colombi. Urnik: danes, 20. ob 16.00 in 20.45 in jutri, 21. oktobra ob 20.45. Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 22. do 30. oktobra ob 21.00 - 1. in 2. episoda; od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 20. oktobra ob 10.30 in 16.00 / "Goriški vrtiljak" - Bina Štampe Zmavc: »Petelin in pav«. Gostovanje GOM iz Ljubljane. V sredo, 24. oktobra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«, kopro-dukcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. oktobra - 19.30-21.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Gostuje Gledališče Koper. V ponedeljek, 22. oktobra - 19.3021.50 in v torek, 23. oktobra - 18.0020.20 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 25. oktobra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Danes, 20. oktobra - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Art«. V torek, 23. oktobra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney: »Okus po medu«. V četrtek, 25. oktobra - 20.00-21.35 / Zarko Petan: »Fatalna komedija«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 20. in v ponedeljek, 22. oktobra ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V torek, 23. oktobra ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 24. in v soboto, 27. oktobra ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V četrtek, 25. in v petek, 26. oktobra ob 19.30 / Joseoh Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V sredo, 24. oktobra ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V četrtek, 25. oktobra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče W. Shakespeare: »Komedija zmešnjav«, komediija. Režija: Dejan Sarič. PRIREDITVE Urnik: v sredo, 24. ob 19.30, v četrtek, 25. ob 18.00 in v petek, 26. oktobra ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 21. oktobra ob 17.30 / Šesti koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Marko Letonja, Isabelle Faust - violina. V petek, 26. ob 20.30 in v nedeljo, 28. oktobra ob 17.30 / Sedmi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Soltesz. Gledališče Rossetti V sredo, 24. oktobra ob 20.30 / »La co-perta del mondo«. Muzikal - Gen verde International Multiartistic Performing Group. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30 / »Car-mina Burana«. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30 / »Dobrodelni glasbeni večer« v pomoč poplavljencem v Dolini reke Sore. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. V torek, 30. oktobra ob 20.30 / Koncert dua - Paola Chiabudini - klavir in Aleksander Ipavec - harmonika. Predstavitev CD-ja »Un Tanguito Para Pao«. Avditorij Verdi V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Fil-harmonični orkester iz Ploiestija, Romunija. Dirigent: Ovidiu Balan. Roberto Cappello - klavir. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 26. oktobra ob 20.45 / Modo Antiquo, na originalnih glasbilih. Dirigent Federico Maria Sardelli. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL Jutri, 21. oktobra ob 17.00, Trst (Montuca), cerkev sv. Apolinara / Michele Veronese - baročni violončelo in Manuel Tomadin - čembalo. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.30, Trst, stolnica sv. Justa / Mario Duella - orgle. V torek, 23. oktobra ob 20.30, Trst (Melara), cerkev sv. Luka evangelista / Sarah Pelliccione - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V nedeljo, 28. oktobra ob 20.30, Dolina, cerkev sv. Urha / Eleonora Matija-sic - sopran in Manuel Tomadin - orgle. V torek, 30. oktobra ob 20.30, Ric-manje, cerkev sv. Jožefa / Federica Vol-pi - sopran in Manuel Tomadin - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 20. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Etno glasba: Dišpet (ženska klapa) in Bracijera (moška klapa) iz Hrvaške. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, velika dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija. Vuk Jovanovic - klavir. Dirigent: Anton Nanut. ■ 7. MEDNARODNI ZBOROVSKI FESTIVAL KOPER V četrtek, 25. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Otvoritveni koncert - 30 let MePZ Obala, vodi Ambrož Čopi. V petek, 26. oktobra ob 20.30, stolna cerkev Koper / Corale Nuovo Accordo, Trst, vodi Andrea Mistaro. V soboto, 27. oktobra ob 20.00, Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani, vodi Marko Vatovec. V nedeljo, 28. oktobra ob 13.00, Pokrajinski muzej Koper / Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, vodi Maja Cilenšek; Genova Vocal Ensemble, vodi Roberta Paraninfo; ob 20.00 Pokrajinski muzej Koper / Komorni zbor Ipavska, vodi Matjaž Šček. ■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Pomorska postaja - dvorana Victoria: še danes, 20. oktobra, je na ogled kolektivna razstava »Jadra in marine našega morja«. Odprto od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 20.00. Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00. Galerija LipanjePuntin: Zhang Haun »My Rome«, odprto še danes, 20. oktobra od 19.00 do 22.00. Galerija LipanjePuntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00. Državna knjižnica: do 31. decembra je na ogled razstava Rossane Longo. OPČINE Dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je slikarska razstava Nadie Ben-cic z naslovom »Se pripovedujem...«. Razstava bo odprta do 26. oktobra od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. V petek, 26. oktobra bo razstava odprta od 9.00 do 16.00. Slikarka bo prisotna vsak popoldan. Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 26. oktobra bo na ogled likovna razstava Ivana Žerjala »Oko je sintetično«. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo do 31. oktobra na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 31. oktobra na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 19982007«. V Kulturnem domu v Ul. Brass 20 bo še danes, 20. oktobra med 10. in 13. in 16. in 18. uro na olged 9. foto srečanje v organizaciji Skupine 75 in ZSKD. Razstavljajo Marko Bezlac (Hrvatska), Andrea Bovo (Italija), Maurizio Frullani (Italija), Ernst Koschuch (Avstrija), Igor Pahor (Italija), Janez Vlachy (Slovenija), skupina Polaser (Italija). V državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januar- -/ ja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. ROMANS V langobardskI dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. ČEDAD Centro Civico - Borgo di Ponte: do 21. oktobra bo pod naslovom »Il respiro dell'esistenza« razstavljala slikarka Claudia Raza. LESTANS Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18. novembra bo razstavljal fotografije Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: razstava gledaliških objektov in mask Ljuba Bizjaka z naslovom »Deske, ki pomenijo življenje«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): do 30. oktobra je na ogled razstava Annibel Cunoldi Attems. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro; ob sobotah med 9. in 12. uro; ob nedeljah in praznikih zaprto; informacije na tel. 003865-3330173. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. / SVET Sobota, 20. oktobra 2007 21 pakistan - V atentatu ob njenem prihodu v Karači iz izgnanstva umrlo 1 36 ljudi Butova za napad obtožila privržence "starega znanca" Šlo naj bi za privržence Mohameda Zia ul Haka, ki je leta 1977 z oblasti strmoglavil njenega očeta Zulfikarja Alija Buto ISLAMABAD - Nekdanja pakistanska pre-mierka Benazir Buto je za četrtkov samomorilski napad nanjo obtožila privržence nekdanjega vojaškega vodje Mohameda Zia ul Haka, ki je leta 1977 z oblasti strmoglavil njenega očeta Zulfikarja Alija Buto. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je za napad medtem obtožil fanatične teroriste in skrajneže. Butova je sicer odločena, da bo kljub atentatu ostala v Pakistanu in sodelovala na parlamentarnih volitvah. V atentatu, do katerega je prišlo v četrtek v Karačijuob vrnitvi Butove iz izgnanstva, je umrlo 136 ljudi. "Pakistanska ljudska stranka (PPP) ostro obsoja napade na njen miren shod," je na novinarski konferenci v svojem prvem odzivu na četrtkov atentat nanjo izjavila Butova. PPP je obenem sporočila, da se Butova nikakor ne namerava umakniti in da bo ostala v Pakistanu in sodelovala na januarskih parlamentarnih volitvah, zaradi česar se je tudi vrnila v domovino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Te volitve naj bi bile ključen korak k obnovi civilne vladavine v 160-milijonskem Pakistanu. Pred tem je Butova v pogovoru, objavljenem na spletni strani francoske revije Paris Match, izjavila, da so za atentatom stali privrženci pokojnega Zia ul Haka. Slednji je sicer leta 1977 strmoglavil njenega očeta, takratnega premiera, in ga dal dve leti kasneje obesiti. Priznala je sicer, da so za napad neposredno verjetno odgovorni islamski skrajneži, toda ti naj ne bi mogli izvesti takšne operacije brez logistične podpore ljudi, ki so na oblasti. Mušaraf je medtem odgovornost za napad pripisal teroristom in skrajnežem ter se zavzel za čimprejšnjo pojasnitev ozadja napada. Poleg tega je Bu-tovi v telefonskem pogovoru izrekel sožalje in obljubil, da bodo oblasti prvo poročilo o preiskavi objavile že v 48 urah, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Krvavi poskus atentat so med drugim že obsodili ZDA, ki v Islamabadu vidi pomembnega zaveznika v svoji vojni proti terorizmu, regionalne velesile Kitajska, Indija in Rusija, pa tudi Združeni narodi, Evropska unija in zveza Nato. Gre sicer za doslej najhujši samomorilski napad v Pakistanu. Obsodil ga je tudi predsednik sosednjega Afganistana Hamid Karzaj. EU je napad soglasno obsodila na neformalnem vrhu v Lizboni in ob tem izrazila zaskrbljenost, da gre za resno grožnjo prihajajočim volitvam v Pakistanu. Oblasti morajo zato stopiti skupaj in zagotoviti volitve v "miroljubnem okolju", je poudarila. Posnetek ene izmed dveh eksplozij v Karačiju ansa črna gora - Ob nasprotovanju poslancev srbskih strank Parlament včeraj sprejel ustavo^ razglasil pa jo bo v ponedeljek PODGORICA - Črna gora, kije samostojna od 3. junija lani, je včeraj dobila svojo prvo ustavo, potem ko je parlament sinoči s 55 glasovi za sprejel predlog ustave. Ustavo so poslanci sprejeli z dvotretjinsko večino, tako da za njeno potrditev ne bo potrebno razpisati referenduma. Parlament bo novo ustavo slovesno razglasil v ponedeljek, ko bo tudi stopila v veljavo. Ob strankah vladne koalicije (Demokratične stranke socialistov, Socialdemokratske stranke in Hrvaške državljanske iniciative) so predlog ustave podprle tri opozicijske parlamentarne stranke - Gibanje za spremembe (-PzP), Liberalna stranka (LP) in Bošnjaška stranka (BS) in s tem zagotovile potrebno dvotretjinsko podporo. Te stranke so pred glasovanjem v razpravi izrazile prepričanje, da je to "evropska ustava" vseh državljanov Črne gore, ki bo državi odprla pot v EU. BS je bila ob tem zadovoljna zaradi omembe bošnjaškega naroda v preambuli ustave, kot tudi s tem, daje bošnjaški jezik naveden kot eden od jezikov v uradni rabi. Poslanci glavnih srbskih strank - Demokratske srbske stranke (DSS), Ljudske stranke (NS) in Srbske liste (SL) - ter Socialistične ljud- ske stranke so glasovali proti. Srbske stranke so v razpravi vztrajale, da gre za diskriminatoren in protisrbski dokument. "Hoteli smo biti del Črne gore, vendar nas je zavrgla. Sedaj se moramo sami izboriti za svoje pravice," je dejal predsednik SL Andrija Mandic v razpravi, ki je potekala od torka, in pozval srbske politike k enotnemu delovanju. Predsednik NS Predrag Popo-vic je ponovil, da ustava srbski narod "potiska v status narodne manjšine" in da vodi v nove razdelitve ter državo "potiska v konflikt". Poslanci Albanske Alternative (AA) in Demokratične zveze Albancev (DS) se glasovanja niso udeležili. Predsednik DS Mehmet Bardhi je to napovedal že v razpravi, ker po njihovi oceni predlog ustave ne zagotavlja enakopravnega statusa in pravic za Albance, saj "ne zagotavlja pravice do rabe albanskega jezika in šolanja v tem jeziku na vseh ravneh, niti izdaje osebnih dokumentov". Zato bo po njegovem mnenju tudi po sprejetju ustave ostalo albansko vprašanje v Črni gori nerešeno. Sprva zagotovljeno podporo predlogu pa je odpovedala AA, ker ne zagotavlja samostojnosti občini Tuzi. Poslanci so tudi sprejeli zakon za izvedbo ustave, v katerem piše, da bodo predčasne par- lamentarne volitve razpisali do konca leta 2009. Redne volitve bi bile leto kasneje. Ta zakon tudi določa, da bodo v dveh mesecih od začetka veljave ustave sprejeli zakon o državljanstvu, bivališču in osebni izkaznici. Črna gora je civilna, demokratična in ekološka država ter država socialne pravičnosti, utemeljena na vladavini prava, je zapisano v ustavi. V preambuli so kot svobodni in enakopravni državljani navedeni pripadniki vseh narodov in manjšin, ki živijo v državi. Ustava določa, da je uradni jezik črnogorski, v uradni rabi pa so tudi srbski, bošnjaški, albanski in hrvaški jezik. Cirilica in latinica sta enakopravni. Sedanji državni simboli ostajajo isti - grb je zlat dvoglavi orel z levom na prsih, zastava je rdeče barve z grbom v sredini in zlatim robom, himna pa ostaja "Oj svijetla majska zoro". Glede položaja cerkve je zapisano, da so verske skupnosti enakopravne in svobodne pri uresničevanju svoje pravice in da so ločene od države, poimensko pa niso naštete. Glede dvojnega državljanstva ustava določa, da bo to vprašanje rešeno v roku enega leta po sprejetju ustave s sprejetjem dvostranskih sporazumov s posameznimi državami. (STA) GOSPODARSTVO - Rekord Cena nafte prvič presegla 90 dolarjev SINGAPUR - Cene nafte so v elektronskem trgovanju na newyorški borzi v četrtek zvečer zaradi špe-kulativnega trgovanja, ki ga spodbuja šibek dolar, prvič presegle mejo 90 dolarjev za sod (159 litrov). Cena za sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo novembra je med trgovanjem v New Yorku dosegla 90,02 dolarja za sod, nakar se je včeraj v azijskem trgovanju znova ustalila pri 89,60 dolarja. Zaradi šibkega dolarja se vlagatelji vse pogosteje odločajo za vlaganja v naftne zmogljivosti, ta špekula-tivna vlaganja in skrbi zaradi napetosti med Turčijo in kurdskimi uporniki v severnem Iraku pa cene nafte potiskajo navzgor, pojasnjujejo analitiki. Številni med njimi so prepričani, da visoke cene nafte ne odgovarjajo razmerju med dobavo in povpraševanjem na trgu. Re kor dno vrednost je vče raj do segla tudi sever -nomorska nafta brent, ki se je v Londonu v primerjavi s četrtkom zvišala za 1,47 dolarja na 82,23 dolarja za sod. V četrtek so cene nafte tako že peti dan zapored dosegale nove rekorde, ki pa so kljub najvišje doseženim nominalnim vrednostim realno še vedno pod ceno iz leta 1980. Z upoštevanjem inflacije bi takratne vrednosti danes znašale med 96 dolarji in 101 dolar za sod. (STA) poljska - Na jutrijšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah merjenje moči med dvema konservativnima silama Tesen boj med stranko Zakon in pravičnost dvojčkov Kaczynski ter opozicijsko liberalno Državljansko platformo Donalda Tuska VARŠAVA - Poljaki se bodo jutri odpravili na volišča, kjer bodo po samo dveh letih izbirali novo vlado. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah nobeni od strank ne bo uspelo pridobiti absolutne večine, zato se širijo ugibanja o oblikovanju morebitnih koalicij, ki bodo na oblast ponovno ponesle ali sedanjega premiera Jaroslawa Kaczynskega ali pa - kar izgleda verjetneje - voditelja opozicijske liberalne Državljanske platforme (PO) Donal-da Tuska. Tusk na nedeljskih volitvah računa na zmago, ki bi ji sledilo oblikovanje koalicije z manjšo Poljsko kmečko stranko (PSL). Stranki upata, da jima bo uspelo skupaj doseči magično mejo 231 sedežev v 460-članskem sejmu. Njuna vlada bi bila sicer pod stalno grožnjo veta s strani premierovega brata, predsednika Lecha Kaczynskega, za preglasovanje katerega bi potrebovala tripetinsko večino. Vendar pa je premierova konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki v javnomnenjskih raziskavah sicer zaostaja, že pokazala, med drugim tudi na Jaroslaw Kaczynski parlamentarnih volitvah leta 2005, da lahko v odločilnem trenutku preseneti. Če bo PiS jutri prejela največ glasov, bo skušala večino v sejmu verjetno pridobiti tako, da bo v svoje vrste privabila del poslancev PO. Njenima sedanjima koalicijskima partnericama, populistični Samoobrambi in nacionalistični Ligi poljskih družin (LPR), se namreč po vsej verjetnosti ne bo uspelo prebiti v parlament. Tu je sicer še Donald Tusk levo usmerjeno zavezništvo Levica in demokrati (LiD) pod vodstvom nekdanjega predsednika Alexandra Kwasniewske-ga, ki pa verjetno ne bo stopilo v koalicijo niti s PiS niti s PO, čeprav je zagotovo bolj naklonjeno sodelovanju s slednjo. Javnomnenjske raziskave napovedujejo precej različne rezultate. PO naj bi se obe talo od dob rih 30 pa do celo več kot 40 odstotkov glasov, PiS naj bi prejela od 28 do 35 odstotkov glasov, LiD med 12 in 13, PLS pa okoli šest odstotkov. Absolutne večine v parlamentu vse od padca komunizma leta 1989 ni uspelo doseči še nobeni poljski stranki. Obe glavni tekmici imata korenine v protikomunističnem sindikalnem gibanju Solidarnost in veljata za konservativni desnosredinski stranki. Kljub temu pa ponujata mnogo bolj poslovno naravnana in manj evroskeptična PO ter bolj patriotska in katoliška PiS zelo različne poglede na nevarnosti in izzive današnje Poljske. Medtem ko brata Kaczynski svarita pred nevarnostjo, ki naj bi Poljski grozila iz Berlina in Moskve, zaradi česar sta tudi močno zaostrila odnose z obema sosedama, je po mnenju Tuska grožnja z vzhoda s članstvom Poljske v EU in Na-tu minila, opozarja pa pred nevarnostjo izolacije in marginalizacije Poljske znotraj unije zaradi konfliktne politike tenutne vlade. Tusk zagovarja tesnejše vezi z EU in predvsem več kapitalizma, ki bi ustavil beg mlade in izobražene delovne sile ter po vzoru Irske iz Poljske naredil zgodbo o uspehu. Interpretacija lastne polpretekle zgodovine igra v poljski politiki veliko vlogo. Brata Kaczynski sta se na oblast povzpela z obljubo uspešne države, rešene korupcije in dediščine komunizma. PiS je v minulem letu med drugim forsirala t. i. zakon o lustraciji, po katerem bi moralo izjavo o sodelovanju z nekdanjo komunistično tajno službo podati 700.000 ljudi in ustanovila zloglasno protikorupcijsko policijo CBA, ki po trditvah kritikov zlorablja svoja široka pooblastila in predvsem išče material za blatenje opozicije. Tusk in njegova stranka kritizirata pretirano gonjo PiS proti vsemu komunističnemu ter opozarjata, da Poljska z osredotočanjem na polpreteklo zgodovino izpušča iz rok svojo prihodnost.Veli-ka vloga v predvolilnem boju v tej katoliški državi pripada tudi Cerkvi. Ta sicer vztraja, da ne reklamira nobene stranke, toda večina duhovnikov javno podpira PiS. Od treh glavnih političnih sil v državi je PiS edina, katere številni politiki so zahtevali zapis prepovedi splava v ustavo. Jasna Vrečko (STA) 22 Sobota, 20. oktobra 2007 APrimorski r dnevnik reforma eu Pomemben člen o avtonomiji športa BRUSELJ - Mednarodni olimpijski komite (MOK) ter Evropska (UEFA) in Mednarodna nogometna zveza (FIFA) so pozdravili reformno pogodbo Evropske unije, saj naj bi ta predstavljala korak naprej k večji avtonomnosti športnih zvez. V novi pogodbi, ki so jo voditelji 27 držav EU podpisali v Lizboni, je tudi poseben člen, namenjen športu, kije po mnenju naštetih športnih organizacij zgodovinskega pome-na.Na dvodnevnem neformalnem vrhu v portugalski prestolnici so se voditelji 27 držav članic EU dogovorili o podpisu reformne pogodbe, ki športu priznava »poseben značaj«, z drugimi besedami - večjo avtonomijo. »To je vsekakor pomemben trenutek in smo za to zelo hvaležni,« je dejal predsednik MOK Jacques Rogge, z njim pa se je strinjal tudi prvi mož FIFA Sepp Blatter. Tako MOK kot tudi UEFA in FIFA so bili pred tem zaskrbljeni, da bo šport vse bolj pod vplivi pravil prostega trga. Rogge in Blatter sta izrazila strah, da bodo strukturo finančne piramide v športu spodkopali bogati klubi z ustanavljanjem svojih tekmovanj in lig, katerih temelj bi bil zgolj zaslužek. Prav ti klubi v EU bi se namreč čutili odrinjene, če ne bi bilo določenih izjem za področje športa. »Ta referenca specifičnosti športa bo še okrepila vlogo športa v Evropi. Športa ne moremo gledati le kot ekonomsko aktivnost,« je poudaril Rogge, ki se je bal tudi tega, da bodo sodišča EU določala protidopinška pravila. Tako pa zdaj športno gibanje lahko deli sredstva in vpeljuje ustrezne ukrepe v boju proti dopingu, goljufanju in podkupovanju. Športne organizacije se vseeno bojijo, da bi solidarnost med revnimi in bogatimi klubi izginila, če bi uveljavili le osnovna pravila prostega trga. »Olimpijsko gibanje se je za pravno podlago športa v EU borilo 12 let,« je pojasnil Rogge. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Danes in jutri spet A liga Reja danes proti Romi tisočič na trenerski klopi Spet v ospredju vprašanje rasizma in varnosti - Udinese proti Palermu Po srečni pokalni sredi z nepričakovano zmago Gruzije proti Škotski bo pozornost nogometne javnosti v Italiji spet usmerjena v prvenstvo, nad katerim pa se zgrinjajo črni oblaki, saj kaže, da se v zatiranju nasilja končno nekaj res premika, kar pa spravlja v veliko zagato klube. V enem samem tednu sta bila tako sprejeta dva ostra sklepa. Najprej so za naslednjo tekmo Interja na domačem stadionu Meazza zaprli del tribun, kjer se zbirajo najbolj vroči navijači, ki so se prejšnji teden z žaljivimi transparenti znesli nad Neapeljča-ni, današnjo vnaprej igrano tekmo med Romo in Napolijem (pričetek ob 18. uri) pa si bodo lahko ogledali samo domači navijači. V obeh primerih ima pri odločitvi o »omejitvah obiska na tribunah« prste vmes opazovalnica pri notranjem ministrstvu, ki ocenjuje rizičnost posameznih tekem. Klubi se zdaj bojijo, da bodo ukrepi padali kot domine, stadioni pa se še bolj izpraznili, sami pa plačujejo davek dolgoletnemu ignoriranju problema. Predsednik Interja Massimo Moratti je celo napovedal, da se bo Inter zoper odločitev o zaprtju dela stadiona pritožil, napoved, da bo hkrati tožil navijače, pa je brez predmetna, saj storilcev žalitev niso izsledili. Kar je po svoje tudi čudno, če vemo, da imajo na» Meazzi« vgrajen video nadzor, o transparentih (in tistih, ki so jih razvili) pa obstaja na stotine fotografij... Kakorkoli že, 8. krog A-lige ni kdo-ve kako zanimiv. Še najbolj pestro naj bi bilo prav danes na Olimpicu med Romo in Napolijem (prvič po šestih letih) z Romo v vlogi favorita, strokovnjak Na-polija iz Ločnika Edy Reja pa bo 1.000 sedel na po tradiciji vroči klopi neapeljskega moštva, kar je pravi rekord. Danes, a ob 20.30, bo na vrsti tudi tekma med Reggino in Interjem. Težave za Inter je le v tem, da je bila glavnina njegovih igralcev odsotna zaradi reprezentančnih obveznosti, kaže pa, da bo trener Mancini poslal na igrišče tudi Brazilca Julia Cesarja in Maicona. Edi Reja ansa Udinese bo jutri v Vidmu gostil Palermo. Tekma je za obe moštvi zelo pomembna, trener Videmčanov Marino pa še razmišlja, koga bo poslal na igrišče v napadu, saj je na prijateljski tekmi proti Tamaiu dobro formo pokazal Asamoah, ki ga je zadnjič v postavi zamenjal Floro Flores. Hit uspešen v Celju LJUBLJANA - V tekmi 14. kroga nogometne Prve Lige Telekom Slovenije je Hit Gorica zmagal v Celju z 2:0. Danes: Nafta - Drava, Interblock - Koper 15.00 Maribor - Domžale. Jutri: 15.00 Primorje - Livar Rimska Lottomatica zmagala brez boja RIM - Četrtkovo tekmo košarkarske A1 lige proti Scafatiju bo rimska Lottomatica dobila brez boja. Tekma je bil zaradi razgrajanja navijačev kampa-nijskega moštva prekinjena nekaj sekund pred koncem pri vodstvu Rome s 70:67. Scafatiju so tudi odvzeli točko na lestvici. »naša napoved« - Blaž Kemperle Navijač Juventusa napoveduje zmago Interja in Rome, v Cicibono pa bi vpoklica! Rosino Blaž Kemperle, sicer košarkar Ci-cibone, se na nogomet dobro spozna. Z dvajsetimi prijatelji igra »Fantacal-cio«, pred današnjim osmim kolom pa je v konkurenci osmih ekip drugi na lestvici, svojo uvrstitev, meni, pa lahko še izboljša. Navija za Juventus, glavni favoriti za letošnji naslov pa sta Inter in Roma. Katere nogometaš boš jutri poslal na igrišče? V vratih bo Fontan, v obrambi Maicon, Chiellini, Stendardo, Domiz-zi, sredina: Perotta, Corini, Pizarro in Rosina, v napadu pa bosta igrala Amauri in Crespo. Za katerega igralca pa si potrosil največ denarja? Prav za Amaurija, nogometaša Palerma, na katerega tudi največ računam. Pri Juventusu so se naposled odločili, da bodo podaljšali pogodbo Del Pieru ... Popolnoma se strinjam z odločitvijo, saj je Del Piero simbol ekipe. Če pogodbe ne bi podpisali, bi klub izgubil imidž. Del Piero se bo moral sam odločiti, kdaj bo pogodbo prekinil. Lanski zmagovalec lige prvakov Milan je letošnjo sezono začel s kar petimi porazi. Kako komentiraš? Mislim, da ciljajo v klubu predvsem na to, da bodo v odlični formi proti koncu prvenstva. Sedaj še pridobivajo kondicijo. Kaj pa Udinese? Ekipa je res zanimiva. Všeč mi je, ker se vodstvo kluba vsakič potrudi pri sestavi ekipe in najame za- Blaž Kemperle kroma nimive igralce z vseh koncev sveta. Igralci se nato pri društvo dobro »izšolajo«, naposled pa jih prodajo za slane cene. Slediš tudi Triestini? Ne. Ekipi ne sledim predvsem zaradi tržaških navijačev, ki se obnašajo neskladno z mojimi vrednotami. V ekipo Cicibone bi moral vključit nogometaša. Katerega bi izbral? Hm. Mislim Rosino iz Torina, ker je visok. Blaževa napoved: Roma - Napoli X (2:2) Atalanta - Torino X (2:2) Fiorentina - Siena 1 (2:0) Milan - Empoli 1 (2:1) Udinese - Palermo X (1:1) Reggina - Inter 2 (0:1) Cagliari - Catania X (0:0) Livorno - Lazio 2 (0:2) Sampdoria - Parma 1 (2:1) Juventus - Genoa 1 (2:1) Prejšnjič je Robert Kalc je pravilno napovedal eno tekmo, in sicer, da bo Roma premagala Parmo. Za vsako pravilno napoved bomo dodelili eno točko, za vsak pravilen rezultat pa 3 točke. formula 1 Hamilton prvi dan najhitrejši SAO PAULO - Vodilni v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva formule 1, Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), je po previdnejšem nastopu na prvem prostem treningu pred jutrišnjo dirko za VN Brazilije v Sao Paulu na drugem ugnal vso konkurenco. Na predzadnjem treningu pred zadnjo dirko v sezoni 2007 je drugo mesto zasedel njegov moštveni kolega, Španec Fernando Alonso, ki ima tako kot Finec Kimi Raikkoenen (Ferrari) še nekaj možnosti za osvojitev naslova prvaka. Finec je na prvem treningu v dežju postavil najboljši čas, drugič pa je bil četrti. Hitrejši od njega je bil tudi drugi Ferrarijev voznik, Brazilec Felipe Massa.Hamil-ton pa vseeno še nekaj časa ne bo prav sproščen, saj mu grozi kazen. Britanec naj bi namreč na prvem treningu - tako kot Jenson Button (Honda) in Takuma Sato (Super Aguri) -uporabil dva kompleta gum za dež, po pravilih pa je dovoljeno uporabiti le enega. Pri McLarnu so napako pri zna li. Angleški časopis Daily Express medtem poroča, da naj bi Alonso zavrnil 40 milijonov evrov za prestop v Toyoto. nogomet - Triestina danes doma proti Dedičevemu Frosinoneju »Iz tekme v tekmo boljši« Trener Maran meni, da je za napredek v igri odločilna sprememba sheme in doprinos bočnih igralcev Včeraj so v jutranjih urah v prostorih stadiona Rocco predstavili prenovljeno - in končno delujočo - novo spletno stran društva. Naslov ostaja nespremenjen, to se praviwww.triestinacalcio.it, na teh straneh pa boste lahko prebirali vse sveže novice, ki zadevajo mestnega dru-goligaša, in seveda ravno tako pošiljali in izmenjavali vaša mnenja in očitke z drugimi navijači. Medtem je ekipa nadaljevala s pripravami na današnje domače srečanje (pričetek ob 16.uri) proti Frosinoneju, za katerega igra tudi koprski napadalec Zlatko Dedič (mesta v začetni postavi sicer nima zagotovljenega). O napredku v igri Triestine smo se pogovorili s trenerjem Tržačanov Rolandom Maranom: »Zadnje čase smo nedvomno bili us-pešnješi, če gledamo na število osvojenih točk, a prav ste rekli, mene še toliko bolj razveseli prav napredek v igri. Saj to, bolj kot sami rezultati, je posledica dela na terenu. Po mojem igra Triestina iz kroga v krog bolje, treba pa nadaljevati z dobrim delom med tednom.« Verjetno je napredek v igri tudi posledica tega, da ste končno ugotovili, katera je najboljša možna postava. »Mislim, da je igra posameznika precej vezana na trenutek forme, ki ga doživlja. Vsak ima boljše in slabše trenutke, padce in vrhunce forme, naloga trenerja pa je, da to opazi in se nato pri izbirah drži tega, kar je videl med tednom.« Tudi shema je že ustaljena: 4-4-2, ki se nato po potrebi spremeni v 4-2-31. »Začel sem s shermo 4-3-3, ki pa ni obrodila sadov. Ustvarili smo res premalo priložnosti in bili v glavnem neučinkoviti v napadu. Odločil sem se za spremembo in učinki so bili takojšnji. Sedaj je po mojem mnenju Triestina nevarnejša in tudi število doseženih zadetkov kaže, da se veliko bolj pogosto približujemo nasprotnikovim vratom.« Imeli pa ste tudi srečo z napadalci. Nihče ni pričakoval, da bo Granoche zadeval kot za stavo... »Ne bi govoril o sreči. Treba enostavno čestitati društvu, ker je odkrilo ne- poznanega igralca in vanj zaupalo. Treba pa deliti uspeh tudi s soigralci, ki Grano-cheju omogočajo, da zadeva.« Napredek v igri je vsekakor posledica dobrih nastopov nekaterih zunanjih igralcev. »To je bistvenega pomena, saj s shemo 4-4-2 odloča o zmagovalcu prav igra po pasovih. Triestina pa ima na razpolago kar nekaj zunanjih igralcev, ki so lahko odločilni. In nočem se omejiti zgolj na tiste, ki trenutno več igrajo. Potreboval bom pomoč vseh.« Kaj pa jutrišnji (današnji, op.p.) nasprotnik? »Frosinone je zelo solidna ekipa z nekaterimi kakovostnimi posamezniki. Ob tem so trenutno v odlični formi, saj so osvojili zadnje tri tekme.« Nekoliko manj zgovoren pa je bil trener Triestine, ko smo ga vprašali za današnjo postavo tržaškega moštva. Zelo verjetno je, da bo prišlo do res minimalnih sprememb v primerjavi s postavo, ki bi si zaslužila zmagati v Ravenni. Še največ dvomov ima Maran v obrambi, kjer razpolaga z vsemi igralci, ter v napadu, kjer je Graf-fiedi nekoliko utrujen. Verjetna postava Triestine: Rossi; Milani, Kyriazis, Mezzano, Peana; Antonelli, Gorgone, Allegretti, Sgrigna; Graffiedi, Granoche. Sodil bo Russo iz Nole. (I.F.) Tržaški rokometaši proti Padovi Tržaški rokometaši Pallamano Trieste bo danes v stari športni palači na Čarboli v tretjem kolu gostovala Padovo (ob 18.30, prost vstop). Po dveh prvenstvenih zmagah ekipa Radojkoviča lovi tretjo zmago, saj je pred Padovo, ki nima še točke, favorit za zmago. Paolo Cian še vedno vodi Danes se bo zaključil drugi krog dvobojev jadralnega »Izziva«, jutri pa bosta na vrsti polfinalna dvoboja. Po tretjem dnevu in 9 regatah vodi na začasni lestvici še Cian z ekipo Shosholoza. Včeraj so nestabilne vetrtovne razmere omogočile, da so izpeljali samo tri dvoboje. Paolo Cian Shosholza je najprej premagal Bressanija (Trieste), nato še Baroviera (Oracle). Gianni Mura v Trstu V torek, 23. oktobra bo v krožku oficirjev gostoval Gianni Mura, znani športni novinar italijanskega dnevnika La Repubblica, ki bo predaval na temo »Nereo Rocco in Ottavio Bianchi, zgodbe velikih trenerjev in velikega nogometa«. Srečanje (ob 18.00) bo vodil glavni urednik deželne televizijske mreže Giovanni Marzini. / ŠPORT Sobota, 20. oktobra 2007 23 nogomet - Jutri v elitni ligi Obramba Palmanove šepa, Juventina pa je ne sme podcenjevati Vesna v Casarsi po (pre)potrebne točke ELITNA LIGA Juventina (6) - Palmanova (0) Jasno je, da Štandrežci računajo danes na zmago. Nekdaj ugledna Palmanova se že zdi obsojena na vlogo pepelke, njena obramba pa je pravo rešeto, saj je v štirih tekmah prejela že 13 golov! Klub, ki mu predseduje nekdanji priznani sodnik, Tržačan Baldas, je v težavah, ekipa pa zelo mlada in predsednik Juventine Kerpan opozarja tudi, da igra zelo dobro. Priložnost za De-vetaka in njegove, da izboljšajo svoj položaj na lestvici strelcev, je vsekakor vabljiva, treba pa bo igrati zbrano, tudi zato, ker bo tokrat poleg Kovica zaradi diskvalifikacije odsoten tudi Sannino, oba ta igralca pa sta v odlični formi. Casarsa (4) - Vesna (5) Novinec Casarsa je bolj ali manj neznanka, Vesna pa bo skušala na jutrišnjem gostovanju popraviti svoj položaj, ki je daleč od začetnih pričakovanj. Za dva kroga diskvali-ficiranega trenerja Caloja (prejšnjo nedeljo naj bi se bil po tekmi sprl s stranskim sodnikom) bo na trenerski klopi zamenjal njegov pomočnik Della Zotta. Večjih težav ni, še vedno bo manjkal Velner, ki naj bi s treningi pričel prihodnji teden, mladi Ervigi pa je začel trenirati, a še ni pripravljen za nastop. promocijska Kras proti neugodnemu Marianu Kras Koimpex (10) - Mariano (4) Igralci Krasa želijo jutri nadaljevati z zmagovito potjo, ki se je (delno) prekinila prejšnjo nedeljo v Cornu, ko so se po treh zmagah morali prvič zadovoljiti s točko., predvsem pa so igrali slabše kot dotlej. Mariano se ne zdi prehuda ovira. Po zmagi v uvodnem krogu je iztržil le še točko proti Isonzu. Ne gre pa pozabiti, da je Kras proti temu nasprotniku lani obakrat izgubil. Manjkala bosta poškodovana Visentini in Orlando, nastop Maniaja je pod vprašajem, kot tudi napadalca Kneževiča (na sliki), ki se že dva tedna otepa bolečin v hrbtu. košarka - Bor Radenska v državni C-ligi Na težko gostovanje brez nikakršnih pritiskov Bor Radenska bo danes ob 20.30 gostoval v Cornu di Rosazzu proti istoimenski ekipi, ki spada med glavne favorite prvenstva. Varovan ci tre ner ja Mure so med tednom dobro trenirali. Odsoten je bil edinole Niko Štokelj zaradi službenih obveznosti in danes ne bo nastopil. Tre ner Mura je na mes to kapetana Štoklja vpoklical v deseterico mladega Mateja Nadliška. »Tekma proti favoritom bo prav go tovo tež ka, toda kljub temu imamo priložnost, da končno zaigramo brez nikakršnega pritiska,« je povedal trener Mura. Glavno orožje, ki ga bodo morali borovci predstaviti na gos tovanju, mo ra bi ti agresiv -nost in predvsem to, da ne nasedajo ritmu gostiteljev, ampak da ga sami vzpostavijo. Ekipa Corno di Rosazzo se ne od- Danes ne bo na klopi Nika Štoklja. Njegovo mesto bo tokrat prevzel mladi Matej Nadlišek. kroma likuje po hitri igri, ampak predvsem po fizični moči. Med stebri ekipe sta gotovo visoka centra Vecchiet (v prejšnji sezo ni naj bolj ši v sko kih v B1-li gi) in Luszach, ki diktirata ritem pod košema. Ekipo dopolnjujejo še Meneghin, eden ključnih igralcev, in vrsta igralcev, ki je v prejšnjih sezonah igrala v višjih ligah (med temi tudi A-ligaš Londero, ki je bil vpoklican tudi v člansko reprezentanco). V prejšnjem kolu je favoriziran Corno nepričakovano izgubil pro ti Ron cadam, tako da bodo da nes pred domačo publiko najbrž zaigrali zelo motivirano. Motivacije prav gotovo ne bo zmanjkalo niti pri Boru Radenski, ki letos še ni dosegla zmage. Težek nasprotnik je sicer že pokazal, da je lahko ranljiv. Tekmo bosta sodila Borgo in Per-ti le iz Vicen ze. Primorec že danes gost Ponziane 1. AMATERSKA LIGA Ponziana (7) - Primorec (4) Današnja tekma je za obe ekipi precej delikatna. Trebensko moštvo je doslej poželo manj, kot bi si zaslužilo po prikazani igri, Tržačani (igrajo 4-4-2) pa so v prejšnjem krogu doživeli svoj prvi poraz v San Canzianu, kar je za ekipo, ki bolj ali manj odkrito meri na napredovanje, vedno slabo znamenje. Trener Primorca Sorrentino napoveduje odprto, zanimivo in nepredvidljivo tekmo, kot se za derbi spodobi, upati je pa, da bo ekipa tokrat bolj konkretna pri strelih na vrata. Na razpolago naj bi bili vsi igralci. Sovodnje (5) - Gallery (7) Osvojena točka v Trebčah jo verjetno dobro vplivala na razpoloženje v sovoden-jskem taboru, kjer počasi ugotavljajo, da igranje v višji ligi z bolj ali manj nespremenjeno postavo ni tako problematično, kot je morda kdo mislil. »Razlika je predvsem v tem, da moramo letos čisto na vsaki tekmi igrati po svojih najboljših močeh, lani včasih je bilo za zmago dovolj pokazati kaj manj«, pravi trener Sari. V obrambi bo spet lahko igral Simone, ki je prestal kazen, še vedno manjka Robert Figelj, o tem, ali bo lahko igral Alan Reščič pa je odločitev padla šele na si-nočnjem treningu. Zaradi poškodbe v kolenu v tem tednu ni treniral. »Kondicija je dobra, tehnično in taktično se moramo še izboljšati. Lani smo imeli na sredini pet igralcev, letos pa štiri, treba nam še nekaj časa, da se uigramo,« je še povedal Sari pred tekmo. Primorje Interland (0) - Azzurra (2) Zdaj ali nikoli več, bi lahko zapisali. Pri-morje si v tekmi proti Azzurri novega spodrsljaja ne more privoščiti, ekipa pa mora tudi potrditi napredek, ki ga je preteklo nedeljo vendarle pokazala v Vižovljah. Manjkal bo diskvalificirani Edvin Brajnik, igralec Az-zurre Villani pa je bil po izključitvi v prejšnjem krogu kaznovan s prepovedjo igranja kar za štiri tekme. To bo tudi tekma med ekipama z doslej najslabšim napadom. Primorje je doseglo le en gol, Azzurra pa dva, vsi ostali najmanj štiri. Prosečani bodo žal tudi tokrat nastopili zelo okrnjeni, saj se je dolgemu seznamu odsotnih ta teden pridružil še kapetan Dagri, Pipan pa je zbolel. Občinski derbi za Breg 2. AMATERSKA LIGA Domio (7) - Breg (4) Občinski derbi od vedno privabi ob rob igrišč v Domju in Dolini več ljudi kot je German (Breg) nekaj časa ne bo igral običajno, položaj pri Bregu pa je zdaj tak, da bi se vsekakor zadovoljili tudi s točko. V precej dolg seznam poškodovanih se je vpisal še German (lani s 7 goli drugi najboljši strelec moštva za Puzzerjem), ki bo moral zaradi poškodovane mišice na nogi mirovati nekaj tednov. Še vedno pa bodo manjkali lanski stebri Gargiuolo, Pernorio in Medda. Do-mio je novinec , a gre za mlado in ambiciozni ekipo, ki jo trenira stari znanec Brega Nicola Lacalamita. Zarja Gaja (5) - Moraro (2) Vzhodnokraško moštvo ima jutri lepo priložnost, da po neodločenem izidu v sredo v zaostali tekmi proti Chiarboli še poveča svojo bero točk. Moraro je doslej dosegel le dva neodločena izida, povrhu še ni dosegel niti enega gola, a predsednik Kalc opozarja, da se bo v ekipo jutrišnjih gostov vrnil napadalec Ruffino, ki je lani branil barve Pro Romansa v promocijski ligi. »Pri nas še pešata uigranost in zbranost,« meni Kalc, ki se pritožuje nad neumno prejetimi goli in zapravljenimi priložnostmi v napadu. Vendar ekipa te priložnosti tudi vsakič ustvari, kar je vsekakor pozitivno. 3. AMATERSKA LIGA Mladost (4) - Romana (8) Tekma bo danes po dogovoru med društvoma. Doberdobce čaka trd oreh. Romana je po štirih krogih še nepremagana, povrhu ni prejela niti enega gola, dosegla pa jih je šest. »To bi morala biti zadnja tekma od serije težkih, saj smo se doslej že srečali z vsemi najboljšimi,« ugotavlja trener Sambo, ki je precej zadovoljen z dosedanjimi nastopi svojih mladih varovancev, s katerimi razmišljajo sicer dolgoročno. Z Romano so se že pomerili tudi v deželnem pokalu in igrali neodločeno 2:2, kaže pa, da se je Romana v tem času še okrepila. Zanjo igra tudi nekdanji steber Juventine in Sovodenj, 37-letni Businelli. Domači šport Danes, sobota, 20. oktobra 2007 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Primorec 2. AMATERSKA LIGA 15.30 pri Domju: Domio - Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Doberdobu: Mladost - Romana DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Palmanovi: Palmanova - Juventina; 17.00 v Križu: Vesna - Staranzano ZAČETNIKI 7:7 15.00 v Trstu, igrišče Trifoglio: Trifoglio B - Pomlad B; 16.00 v Štandrežu: Juventina - Turriaco KOŠARKA C1-LIGA 20.30 v Cornu di Rosazzo (UD): Corno di Rosaz- zo - Bor Radenska C2-LIGA 19.00 v Vidmu: CUS Udine - Jadran Mark D-LIGA 20.00 pri Briščikih: Kontovel/Sokol - Goriziana PROMOCIJSKA LIGA 18.30 v Aiello del Friuli (UD): Romans - Dom UNDER 15 MOŠKI 17.30 pri Briščikih: Jadran - Acegasaps ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga List - Biesse Triveneto ŽENSKA D-LIGA 18.00 v Červinjanu: Sporting Club - Kontovel; 20.00 v Fiume Veneto: Bo Frost - Bor Kmečka banka; 20.30 v Sutriu: Pall. Paluzza - Govolley Kmečka banka DEŽELNI MOŠKI POKAL 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor - San Giovanni al Natisone HOKEJ IN LINE DRŽAVNI POKAL 21.00 na Opčinah, Pikelc: Polet Kwins - Modena Jutri, i, nedelja, 21. oktobra 2007 NOGOMET ELITNA LIGA 15.30 v Štandrežu: Juventina - Palmanova; 15.30 v Casarsi della Delizia: Casarsa - Vesna PROMOCIJSKA LIGA 15.30 v Repnu: Kras Koimpex - Mariano 1. AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku, igrišče Ervatti: Primorje Interland - Azzurra; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gallery 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Moraro NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Pomlad - Monfalcone NAJMLAJŠI 10.30 v Tiezzu di Azzano Decimo: Futuro Giova-ni - Pomlad NAJMLAJŠI 1994 10.30 v Trebčah: Pomlad - San Sergio ZAČETNIKI 11:11 10.30 na Proseku, igrišče Ervatti: Pomlad A - Pon-ziana A KOŠARKA UNDER 17 MOŠKI 11.00 pri Briščikih: Jadran - Aviano ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Proseku: Kontovel - Autronica-Co-pernico B; 11.00 na Opčinah: Sloga Barcih Ascensori - Killjoy košarka - Deželna C-liga Jadran brez Marušiča v Vidmu proti »univerzitetnikom« Jadran Mark bo v tretjem kolu gostoval v Vidmu pri uni-verzitetnikih, ki so po dveh kolih dosegli polovičen izkupiček točk. V prvem kolu je videmski CUS na domačih tleh klonil proti Arditi (66:70), v drugem kolu pa so po podaljšku premagali Acli Fanin z 99:106. Ekipa, ki jo vodi trener Melloni, ne sodi med favorite, glavni cilj ostaja za Videmča-ne miren obstanek v ligi. Gre v bistvu za ekipo, ki je v večini sestavljena iz univerzitetnikov, med katerimi izstopata Ce-catto in Parisotto, stebra ekipe pa sta starejša Lino Biasizzo in Bellino, ki sta igrala v C1-ligi. Jadranovce čaka torej na papirju lažje gostovanje. Po informacijah, ki jih je zbral trener Popovič, naj bi bila ekipa nevarna predvsem pod košema. Trener Melloni bo danes računal na vse igralce. Tako pa ne bo v jadranovem taboru, saj zaradi obveznosti bo v Vidmu odsoten Matteo Marušič. Vprašljiva bo obenem stoodstotna forma Ferfoglie in Viteza, ki sta na sredini tekmi mladincev proti Falconstarju utrpela lažji poškodbi (Ferfoglia na kolenu, Vitez na stegnu), toda bosta kljub temu na razpolago trenerju Popoviču. Vadba je med tednom potekala po ustaljenem dnevnem redu: v torek so pilili predvsem telesno pripravo, v četrtek in včeraj pa so se posvetili tehniki in igri: »Ker ne poznamo nasprotnikov, je vadba še vedno usmerjena predvsem v izboljševanje naših napak, ne pa v specifično taktično pripravljanje na nasprotnike,« je pojasnil trener Popovič. Jadranovci bodo danes v Vidmu igrali ob 19.00. Alex Vitez kroma 24 Sobota, 20. oktobra 2007 ŠPORT / odbojka - Po evropskem prvenstvu za veterane v Loutrakiju ob Korintskem prekopu Grški sirtaki (tudi) v goriškem ritmu Simon Terpin v začetni postavi Slovenije, posvojeni Goričan Pittera trener prvakov V tednu od 8. do 13. oktobra se je v grškem letoviškem mestu Loutraki, ki leži ob Korintskem prekopu in zaradi svoje izredno lepe igralnice spominja na Novo Gorico oz. Portorož, odvijalo prvo Evropsko prvenstvo za veterane. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve starostni kategoriji. Moški so tekmovali v starostni kategoriji med 40 in 50 let ter v kategoriji nad 50 let. Ženske pa so bile razdeljene v kategorijo med 35 in 45 let ter nad 45 let. V prvi starostni skupini sta tekmovali tudi moški reprezentanci Slovenije in Italije in ženska Italije. Slovenske barve so zastopali Gorazd Mejal, Stanko Šijanec, Peter Možič, Zdrav-ko Močnik, Jurij Globačnik, Anton Štern, Sašo Topovšek in goriški zamejec Simon Terpin. Sloveniji je žreb namenil nehvaležno Rusijo ter Ukrajino, ki sta se uvrstili v finalno četvorico. Italijansko ekipo so sestavljali odbojkarji člani legendarne "ekipe 20. stoletja": Andrea Zorzi, Andrea Lucche-ta, Fabio Vullo, Luca Cantagalli, Marco Bracci, Claudio Galli, Gianmarco Ventu-ri, Gianni Erichiello. Roberto Masciarelli, Antonio Babini, Juan Carlos Cuminetti in Salvatore Baldati, ki je v zadnjem trenutku zamenjal Andreo Gardinija. Selektor in trener je bil prof. Carmelo Pittera. Kot po pričakovanju so "azzurri" osvojili zlato kolajno potem, ko so v finalnem srečanju z 2:1 premagali Rusijo. Z istim izidom se je zaključil ženski finale le, da so bile tokrat Rusinje boljše od Italijank. Oba naslova v skupini starejših sta tudi odšla v Rusijo. Kot zanimivost ugotovitev, da smo med moškimi lahko našteli med desetimi nastopajočami, kar pet ekip iz bivše Sovjetske Zveze ( Rusija, Estonija, Ukrajina, Latvija, Litva). Dejstvo, da so bile odsotne nekdanje velesile kot n. pr. Nizozemska, je pripisati dejstvu, da so nekateri odbojkarji prenehali športno aktivnostjo ali pa so se posvetili trenerskemu poklicu. Izbrani termin meseca oktobra je bil ponesrečen in zato se govori, da bodo prihodnje prvenstvo, ki naj bi potekalo čez dve leti v Italiji, organizirali v mesecu juniju, da se omogoči nastop poklicnim trenerjem. Kot zanimivost še dejstvo, da je italijanskim zastopnikom sledilo nekaj zvestih navijačev in da sta bili obenem edini ekipi tudi z uradnim sponzorjem in opremljeni s celotnim tehničnim vodstvom. V slovenski reprezantanci, kateri se je v prvi vrsti poznala odsotnost režiserja Mija Vujoviča, zasedenega zaradi trenerskih obveznosti, je z uspehom nastopil tudi bivši igralec Goriške Olympije Simon Terpin, ki nam je svoje vtise na preživeto hokej Anže Lozar uradno pri Poletu Kwins Hokejisti na rolerkah Poleta Kwins bodo danes odigrali prvo po-klano tekmo proti novincu v A1-ligi Modeni. Varovanici trenerja Ferja-niča bodo pred težko nalogo, saj je ekipa s prestopom lige okrepila svoje vrste, kljub temu pa ostajajo favoriti današnjega srečanja, ki se bo začelo ob 21.00. Na prvi tekmi državnega pokala (osmina finala) se bodo open-ski »konji« predstavili v popolni postavi in tudi okrepljeni, saj je društvo dokončno najelo hokejista An-žeta Lozarja, člana ljubljanskega Di-namitija. 18-letni Anže je svoj krstni nastop prestal že prejšnji vikend na memorialu Agnul. 21-letni Simon Zerdin, ki je tudi nastopal na memorialu, pa se vrača v Empoli, kjer je igral že dve sezoni. Slovensko okrepitev bo najbrž pred začetkom prvenstva dopolnila še kaka novost, saj openski »konji« iščejo še okrepitve v italijanskih klubih. izkušnjo takole strnil: »Zame je bil to enkraten dogodek. Poleg tega, da so me povabili v reprezentanco, sem lahko še odigral srečanja proti igralcem, ki sem jih pred leti občudoval na televezijskih ekranih. Vse je bilo enkratno, od organizacije do vzdušja na turnirju in ob tem. Domači organizatorji so se izkazali. Žal mi je le, da smo v izločilni fazi naleteli na odločno kvalitetnejša nasprotnika in da so v ekipi zmanjkali nekateri standardni igralci. Vedno sem nastopil v začetni šesterki, bodisi kot center ali krilni igralec, kar mi je v še dodatno zadoščenje.« Drugi "goriški predstavnik" je bil selektor italijanske armije Carmelo Pitera. Si-cilijanec, ki že več let živi v Gorici, nam je dan po finalu grško izkušnjo tako ocenil. "Zmagali so fantje, kijih imam za moje kajti so bili kot prvi vključeni v projekt Volley 85 in sem jih tudi osebno vodil na olimpijskih igrah v Seulu (1988). Pozneje so z Velascom osvojili vrsto svetovnih in evropskih lovorik. Italijanski tekevizijski komentator Jacobo Volpi, jim je povsem posrečeno nadel naziv "Generazione di fenomeni", ki ga upravičeno radi uporabljajo. Poleg tehničnega znanja so pokazali izreden čut pripadnosti ekipi in požrtvovalnosti. Želeli so dokazati, da so najboljši in to jim je tudi uspelo. Po mojem mnenju je bil tehnični nivo prvenstva dober, kajti so nekateri odbojkarji, prredvsem ruski, ohranili zavidljivo fizično formo, kar nas je spravilo pogostokrat v težave. Na srečo smo razpolagali z ustreznimi tehničnimi rešitvami in smo bili kriti na vseh igralnih pozicijah. Pomembno je tudi, da smo navezali ponovne stike z ostalimi državami in že računamo na organizacijo svetovnega prvenstva. Med drugim naj dodam, da so nas za prihodnjo pomlad povabili na Norveško, da demostriramo mlajšim generacijam tehnične vrline odbojkarske discipline. Ob koncu bi pohvalil tudi organizacijo manifestacije in podčrtam nastop Andree Zorzija (imenovan za najboljšega igralca turnirja) in soigralcev, ki so potrdili svoje izredne športne in človeške lastnosti,« je povedal Pittera. Joško Prinčič Italijanska »generacija fenomenov« (zgoraj) zmaguje tudi med veterani, za Slovenijo (spodaj) je v Grčiji igral tudi goriški zamejec Simon Terpin (drugi z leve čepe) □ Obvestila SK DEVIN nadaljuje z vpisovanjem jesenskih smučarskiih tečajev vsako soboto po dve uri na plastični stezi v Na-brežini. 3. izmena: 10,17,24/11 in 1/12/2007. Informacije 040 209873 in 338 8621592 (Janja) AŠD ZARJA športni center v Bazovici, prireja telovadbo z drobnim orodjem in Pilates za dekleta, vsak četrtek, od 19.30 do 20.30. Prav tako prireja krepilne vaje in rekreacijo za moške, ob torkih in petkih, od 17.30 do 18.30. Za prijave in informacije: 339-2447832. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato. V nedeljo, 21. oktobra, s pričetkom ob 11. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 21. oktobra, od 8.30 do 10.30. SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da potekajo redni treningi za otroke vsak torek in petek, v zgoniški telovadnici, od 16. do 18. ure; za odrasle so treningi ob sredah (od 19. do 21. ure) in petkih (od 18. do 20. ure). AŠD POLET-ŠPORTNA ŠOLA PO-LET-AŠD KONTOVEL Motorika+mini-basket+preventiva+športna vzgoja+za-bava za dečke in deklice od 3. do 11. leta starosti. MINIBASKET - dečki in deklice letniki od 1996 do 1999: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15, petkih od 16.15 do 17.15; samo dečki: ob sredah od 17.15 do 18.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Novost!!! Deklice (letniki od 1997 do 2001) : ob sredah od 17.15 do 18.15 trenirajo posebej v telovadnici OŠ Franceta Bevka na Opčinah. MO-TORIKA - letniki od 2000 do 2002: ob ponedeljkih in sredah od 16.15 do 17.15, v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). MINIMOTORIKA - letniki 2003 in 2004: začne v oktobru, ob sobotah od 10.30 do 11.30 v telovadnici na Rouni-Briščiki (bivši Ervatti). Ne zamudi priložnosti! Info: »poletkosarka@libero.it«, Andrej Vremec tel.: 338-5889958. AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se nadaljujejo vpisi za novo sezono. Razpored treningov: 1.skupina (letniki 2004-2001) pon. 16.30-17.30 in pet. 17.30- 18.30 na Opčinah; 2.skupina - Zajčki (letniki 2000-1997) pon. in pet. 17.30-19.00 na Opčinah; 3.skupina - Strele (letniki 1996-1993) pon. 19.00-20.15 na Opčinah, tor. in pet. 18.30-20.00 pri Banih; 4.skupina - Škrati (od letnika 1992 dalje) tor. 20.00-21.30, sre. 19.30-21.30 in pet. 20.00-22.00 pri Banih. Info. 3497597763 (Nastja) ali 346-0441133 (Petra). odbojka - Drugi krog v deželnih ženski prvenstvih Vse čaka popravni izpit Tudi tokrat pa naše ekipe ne bodo nastopile s popolnimi postavami Po neuspešnem prvem krogu bodo skušale naše ekipe v ženskih deželnih ligah končno prebiti led in priti do prve zmage. Na do ma čih tleh bo to krat igra la le Sloga List, ki bo v C ligi gostila Biesse Triveneto. Odbojkarice iz okolice Pordenona bi morale biti v dometu Ma-verjevih varovank, ki pa tudi tokrat ne bo do mo gle ra ču na ti na do pri nos Ma -millove, za katero se trenutno še ne ve, če bo letos sploh igrala. Sloga ima vsekakor dovolj dobrih tolkačic, ki lahko uspešno nadomestijo izkušeno Ma-millovo, poleg tega pa igra naša ekipa na domačih tleh vedno zelo učinkovito. Upajmo, da se bo zato že po prvem domačem nastopu veselila prve zmage v najvišji deželni ligi. Naši trije predstavniki v D ligi pa bodo igrali v gosteh. Najdlje bodo potovale odbojkarice Govolleya Kmečka banka, ki bodo igrale v Paluzzi. Domačinke so v zadnji sezoni igrale v C ligi, kjer pa niso bile zelo uspešne in so zato izpadle (poznala se je predvsem dol- ga odsotnost zaradi poškodb ključnih odbojkaric). Goričanke pa se svojih nasprotnic ne smejo prestrašiti, nekatere med njimi jih tudi dovolj dobro poznajo, saj so proti njim igale v dresu Vivi-la. Trener Rajko Petejan bo lahko tokrat računal tudi na doprinos Paole Uršič, ki pa je zadnje čase manj trenirala. Pod vprašajem je le nastop Giulie Bressan, ki je bila med tednom bolna. Če bodo Visintinova in soigralke igrale borbeno, lahko vsekakor presenetijo tudi na najdaljšem letošnjem gostovanju, pa čeprav je telovadnica v Paluzzi zelo ne-ugod na. Dokaj dolgo gostovanje čaka tudi združeno ekipo Bora in Brega Kmečka banka, ki bo gostovala v Fiume Venetu. Domačinke se bodo verjetno tudi tokrat potegovale za obstanek v ligi, tako da jih morajo skušati plave premagati, čeprav bodo tudi tokrat igrale v okrnjeni postavi. Poškodovano podajal-ko Grudnovo (njena poškodba ni tako huda, kot je zgledalo na začetku, tako da bo lahko že naslednji teden spet za- Sabrina Bukavec kroma čela normalno trenirati) bo nadomestila Giulia Sadlowski, kot libero pa bo spet igrala Continova, saj bo Legoviche-va v Fiume Veneto prišla verjetno zadnji trenutek. Kalčeve varovanke morajo igrati bolj borbeno in samozavestno kot na prvi tekmi, z odločno igro pa lahko svoje nasprotnice presenetijo, saj niso nepremagljive. Kontovelke pa bodo gostovale v Červinjanu, ki je v ligi novinec kot one. Na pomembno srečanje v boju za obstanek pa bodo žal odpotovale brez Bu-kavčeve, ki bo morala zaradi službenih obveznosti ostati v Trstu. Na centru jo bo nadomestila mlada Alenka Verša, ki je že na prvi tekmi igrala solidno, čeprav ni začela v standardni postavi. Cervig-nano se je udeležil tudi Deželnega pokala, a je bil izločen že po prvi fazi, igral pa je precej nihajoče. V deželnem pokalu slogaši za mesto v finalu Moška deželna prvenstva se bodo začela šele naslednji konec tedna, štirje polfinalisti Deželnega pokala pa bodo danes odigrali povratna polfinalna srečanja. Tako bo Sloga Tabor gostila nevarni S. Giovanni, proti kateremu je v gosteh po pravem maratonskem boju izgubila s 3:1. Nasprotniki so nedvomno bolj izkušeni od naše ekipe, vseeno pa lahko Božičevi fantje na domačem igrišču presenetijo. Drugi pol-finalni par je Vbu - Buia. Buia, za katero igra tudi Ambrož Peterlin, je na prvi tekmi zmagala s 3:1. (T.G.) / RUBRIKE Sobota, 20. oktobra 2007 25 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je v tem tednu poročal o visoki udeležbi na veselici v »romantični dolini lonjer-ski«: »Včeraj je imel Lonjer svoj dan. Kar je ljudi v Lonjerju in v njegovem obližju je bilo vse po konci, in tudi iz mesta je priromalo mnogo občinstva v romantično dolino lonjersko, lepo kakor je lepa njena zavednost, njena zvestoba. Da zvesta! Državni poslanec dr. Rybar, zastopnik tega okraja v mestnem svetu, ni bil le slav-ljen kakor politični zastopnik, ampak kakor oče, prijatelj, drug. Treba je videti tak vsprejem, in porečeš: to ni le politična zavednost, ne le ne-omahljivo rodoljubje, ampak tudi ljubezen, si-novska in bratska ljubezen do svojega zastop-ni ka. In sprejem je bil res lep. Občinstvo, na čelu seveda Lonjerci, pričakovali so že pred vasjo svojega zastopnika in ga prisrčno pozdravili ter ga odvedli na veselični prostor, v vrt gostilne g. Čoka - župana. Po zopetnem pozdravu se strani g. pravnika Čoka se je drž. poslanec dr. Rybar prisrčno zahvalil na prekrasnem vsprejemu, rekši, daje iz srca rad prihitel med Lonjerce, ki mu vzbujajo toli drage spomine iz prejšnjih dni, posebno, ker so bili Lonjerci prvi, ki so mu v roke položili mandat za mestni svet, mandat, ki ga še izvršuje. Gospod poslanec se je v dolgem govoru taknil aktualnega vprašanja o laških napisih, ki so bil i predmet zadnje mestne sej e. Izvajanje dr. Brocchija - sicer poštenjaka, - ki je zanikal obstoj Slovencev v mestu, je g. poslanec označil za pojav politične strasti in slepote. »Pred leti so rekli - je dej al govornik - »da ni Slovencev na tržaškem ozemlju in da vsled tega niti v okolici ne gre razobešati slovenskih napisov. Danes se pa to priznava« - in dr. Broc-chi je po tr dil to do vo lj jas no - » da oko li ca je naša posest in da napise smemo v tej naprav-ljati, kakršne si želimo.«« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti Tako piše Primorski dnevnik o problemu open-ske šole: »Kdaj bo zgrajena nova šola? Profesorji in učitelji hodijo mimo že postavljene zgradbe in ugibajo koliko časa bo še trajalo, da bodo končali z delom inšta-laterji, mizarji, pleskarji, zidarji, itd. Nekateri že poznajo delovodjo in se z njim tu pa tam kaj pomenijo. Nestrpni so, kajti vsa zadnja leta životarijo v takih prostorih, da so že vsega siti. Kaj ne bi: osemindevetdeset učencev, štirje razredi in le dve učilnici... Naši čitatelji so prav gotovo razumeli, da imamo v mislih industrijski strokovni tečaj na Opčinah. Takoj naj poudarimo, da ni prizadeta samo slovenska šola, kajti tudi italijanski »avviamento« ni v nič boljšem položaju, morda še v slabšem. Nas seveda prvenstveno zanimajo razmere na slovenski šoli in zato bomo le o njej navedli nekaj podatkov. Omenili smo že, da ima strokovni tečaj osemindevetdeset učencev, ki obis- kujejo štiri razrede. Ker imajo na razpolago le dve učilnici ter v temni kleti delavnico, je jasno, da si morajo te prostore deliti, kajti drugače bi bil pouk onemogočen. Medtem ko se verouk, slovenščina, italijanščina, zgodovina, zemljepis, matematika in petje poučujejo skupno v učilnicah, se za ostale predmete poslužujejo delavnice, kuhinje, pisarne in če je lepo vreme tudi vrta. Zgodi se namreč, da se v določenih dneh ob isti uri poučujejo trije različni predmeti, kar nujno privede do 'lova' za prostor. Odveč bi bilo pisati kaj več o tem, saj je na dlani, da se v takih razmerah pouk ne more odvijati tako, kot bi bilo želeti in kot se zahteva. Položaj je obupen, a kljub temu ni nikogar, ki bi se zavzel, da bi z deli za otvoritev nove šole pohiteli. Priporočamo pristojnim organom, da se za rešitev tega tako perečega vprašanja zavzamejo in sprejmejo ustrezne ukrepe.« FILMI PO TV Nedelja, 21. oktobra, La 7, ob 14. uri Duello al sole Režija: King Vidor Igrajo: Jennifer Jones, Gregory Peck in Lillian Gish Šestdeset let star filmski trak je klasični primer ljubezenskega westerna. V ospredju sta ljubezen in sovraštvo dveh bratov, ki sta se zaljubila v isto temperamentno žensko: Jennifer Jones. V obliki grške tragedije, kjer krivde očetov znajo prizadeti tudi hčerke in sinove, se med nevarnim skalovjem in zasledovanji da te kap, odvija bitka dveh bratov, ki hrepenita za isto žensko. Nedelja, 21. oktobra, Rai 1, ob 03.15 Confessioni di una mente pericolosa Režija: George Clooney Igrajo: Sam Rockwell, Drew Barrymore in Julia Roberts Prva Clooneyeva preizkušnja v vlogi režiserja je bila sicer bistveno skromnejša od tiste, s katero je pred letom dni presenetil publiko in kritiko na beneške Mostre. Tudi svoje prvo filmsko delo pa je, podobno kot celovečerec Good night and good luck, posvetil biografiji osebnosti. Točneje Chucka Barrisa, znamenitega ameriškega showmana, producenta in avtorja televizijskih oddaj, ki se je v nočnih urah spreminjal v neobčutljivega killerja CIE. Ponedeljek, 22. oktobra, rete 4, ob 23.20 Ray Režija: Taylor Hackford Igrata: Jamie Foxx in Kerry Washington Življenja velikih glasbenih genijev že dolgo privlačujejo številne režiserje. Hackford se je lotil življenjepisa Raya Charlesa. Rojen leta 1930 je umrl pred tremi leti. Slep, od kadar mu je bilo komaj sedem let, je doživel vse faze glasbene kariere. Od časov trdega začetka do trenutka velikih uspehov. V filmu pa je poglavje posvečeno tudi njegovi odvisnosti od heroina in ozdravitve, ko je končno tudi po uporu zoper rasistične zakone, dobil novega zagona, ki je pripomogel k njegovemu vse večjemu uspehu. Í^/yiUVvV Sreda, 24. oktobra, canale 5, ob 17.05 Una nuova casa Režija: Michael Tuchner Igrata: Matthew Settle in Hunter Tylo Tula je že priletna vdova, ki se je zatekla v svojo staro hišo na podeželju. Tu je odločila, da bo preživela svojo starost v miru in samoti, ne da bi jo pri tem kdorkoli nadlegoval. Njeni načrti pa se izjalovijo, ko se v kraju pojavita Hank Ford in njegova hčerka Cali. Nepridiprava brez poklica in službe, ki se jim Tula zdi primerna žrtev njihovih zlonamernih načrtov. Petek, 26. oktobra, rete 4, ob 23.20 La sottile lienea rossa Režija: Terrence malick Igrajo: Sean Penn, Adrien Brody, George Clooney in James Caviezel Sijajna igralska zasedba, ki vključuje George-ja Clooneya, Seana Penna, Nicka Nolteja in Woodyja Harrelstona je tudi enota ameriške pehote, ki se bori za nadzor na Guadalcanalu, v nadvse realističnem filmu o moralnem kaosu v Pacifiku med drugo svetovno vojno. Film je bil nominrian za kar sedem oskarjev in obenem proglašen kot najboljši sodobni vojni ce-lovečerec. Petek, 26. oktobra, La 7, ob 01.30 Lost in traslation Režija: Sofia Coppola Igrajo: Scarlett Johansson, Bill Murray in Giovanni Ribisi Uspela režiserska izkušnja hčerke Francisa Forda Coppole je neobičajna romantična pripoved o ljubezenskem, predvsem platonskem razmerju med starejšim filmskim igralcem in mlado svetlolaso žensko, ki že dalj časa sledi možu fotografu. Ameriška državljana se spoznata v tujini, v hali tokijskega hotela, kjer vsak po svoje iščeta uteho za svojo osamljenost. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV GLAVNO MESTO TOSKANE KRATICA ZA NAŠO DEŽELO FOTO KROMA SESTAV, VEČ DELOV SKUPAJ ANTON PETJE SLOVENSKI PESNIK ZUPANČIČ PRISTANIŠČE ZA JAHTE SAD OLJKE SREDNJEŠOLEC KANSAS V SREDINI OUKANOST, LEPO VEDENJE FOND, PREMOŽENJE KLAVIRSKA TIPKA NESODOBNOST NASPROTNICA KOMUNISTKE EDVARD GRIEG RADIOAKT. KOVINA BOLEČINE V GLAVI JUŽNOAFRIŠKI IGRALEC GOLFA (ERNIE) ZVONEC NA LADJI TIP. RUSKEGA AVTOMOBILA ČEBELJA TVORBA VEDA O ARABSKIH JEZIKIH IT. IGRALKA RANIERI AFRIŠKA ANTILOPA ANGL. FIZIK (FREDERICK) ŠTEVILO IZVODOV KRAJ V ANGOLI MISTIČNI PARADOKS V ZEN BUDIZMU POVRŠINA, PROSTOR STROK GORAN BERI PRIMORSKI DNEVNIK UNITED NATTONS NAUK O DEDNOSTI AMERIŠKI PEVEC YOUNG VLADAR JUŽNOAMERIŠKIH INDIJANCEV JOHN FORD TRŽAŠKI KOTALKARSKI KLUB TEKMOVANJE V VEČ ŠPORTIH SLAV1LNA PESEM ANGLEŠKA ■MOŠKA" REVIJA ERNA MUSER VIŠINOMER RUSJANOVO LETALO NEKDANJA VZHODNOAZIJSKA UTEŽNA MERA PRIPRAVA ZA PREGLEDOVANJE TELESNIH VOTUN RIBONU-KLEINSKA KISLINA MESTO V NEMČIJI KAJNOV BRAT KEMIJSKI SIMBOL ZA BISMUT SANJAČ SOVJETSKI KOZMONAVT (GERMAN) KONICA VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA BRANKO ELSNER GEOGRAFSKA KARTA MAKEDONSKI SUKAR (UMER) LOJZE ABRAM SPOJ ROKE S TRUPOM POPOLNA PRAZNINA REKA V GRČIJI, NA PELOPONEZU PREBIVALCI APENINSK. POLOTOKA STANE SEVER STARO-SLOVANSKI MAUK REKA V SLOVENIJI INDIJANSKO PLEME V ZDA SKRIVNOST ZADNJICA TOPLOMER SLOVARČEK - EJUP=makedonski slikar • ELS=južnoafriški igralec golfa • IRI=reka na Peleponezu • KOAN=paradoks v budizmu • KUMIR=staroslovanski malik • LINDEMANN=angleški fizik «TAEL=vzhodnoazijska utežna mera 26 Sobota, 20. oktobra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika o GRADEC 0/6 TOLMEČ O -4/5 TRBIŽ O -5/4 O -5/3 KRANJSKA G. J7' 'uUJ VIDEM O 1/14 ČEDAD O 2/13 PORDENON 2/13 GORICA O 4/14 N. GORICA 4/11 CELOVEC O -2/5 O TRŽIČ -2/6 POSTOJNA O-1/6 KOČEVJE - o j ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Spremenljivo bo, ob morju bo pihala močna burja s sunki do okrog 90 km/h, v nižinah zmeren severovzhodni veter. Čez dan bo za ta čas hladno. V visokogorju bo pihal močan in mrzel severovzhodni veter. Sprva bo delno jasno, popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne in v noči na nedeljo bodo v notranjostji Slovenije občasno rahle padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 400 in 700 m, v noči na nedeljo pa bo občasno rahlo snežilo tudi ponekod po nižinah vzhodne Slovenije. Hladno in vetrovno bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja^ Proti Sredozemlju se iznad Skandinavije spušča zelo hladna zračna masa, ki bo v prihodnjih dneh dosegla tudi naše kraje. Nad Sredozemljem bo nastalo globoko ci-klonsko območje. Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je obsežno višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.12. Dolžina dneva 10.45. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.33 in zatone ob 1.00. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo najpogosteje kazale kot ne -raz po loženost, motnje zbranosti in manjša delovna storilnost. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje mirno, temperatura morja 18,1 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.50 najvišje 27 cm, ob 14.01 najnižje -5 cm, ob 19.04 najvišje 18 cm, ob 18.30 najnižje 17 cm. Jutri: ob 1.33 najnižje -44 cm, ob 8.07 najvišje 37 cm, ob 14.20 najnižje -18 cm, ob 19.50 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............4 2000 m...........-9 1000 m............0 2500 m .........-13 1500 m...........-6 2864 m .........-15 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC 0/6 CELOVEC O -2/5 TOLMEČ O -4/4 TRBIŽ O -5/3 O -3/3 KRANJSKA G. o -3/4 S. GRADEC VIDEM O 0/15 ČEDAD O 1/14 PORDENON 1/14 GORICA O 3/15 'Suj N. GORICA 4/12 O TRŽIČ 0/6 O KRANJ o' LJUBLJANA 3/7 POSTOJNA O-1/6 KOČEVJE CELJE -1/5 O MARIBOR O 0/4 PTUJ O M. SOBOTA O 0/4 £ T N. MESTO 1/4 O ZAGREB 2/5 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Spremenljivo bo, ob morju bo pihala močna burja, v nižinah zmeren severovzhodni veter. Čez dan bo za ta čas hladno. V visokogorju bo pihal močan in mrzel severovzhodni veter. V noči na ponedeljek bodo sunki burje lahko presegali 100 km/h. V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo rahle padavine, v ponedeljek predvsem v vzhodnih krajih. Meja sneženja bo v nedeljo na nadmorski višini med 400 in 700 m, v ponedeljek pa nekoliko višje. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja, ki se bo v noči na ponedeljek okrepila. španiJa - Z nacionalnim zakonom za zaščito pravic živali Skupina vidnih osebnosti poziva k ukinitvi bikoborb Paul Neil MADRID - Skupina španskih politikov, intelektualcev, umetnikov in zagovornikov pravic živali je pozvala k ukinitvi bikoborb, ki po njihovem mnenju predstavljajo oviro pri zaščiti pravic živali. Skupina je tudi zahtevala nacionalni zakon za zaščito pravic živali, ki je sedaj urejena le na ravni pokrajin. Ob dogodku, ki ga je organizirala stranka Zelenih, da bi pospešila uzako-njenje zaščite pravic živali, so v španskem parlamentu podpisali tudi dokument. Skupina osebnosti je v njem opozorila, da v Španiji vlada zakonska praznina glede zaščite pravic živali, kljub slabemu ravnanju z živalmi na bikoborbah, obe- šanju lovskih psov, ki jih ne uporabljajo več za lov, in vaških tradicij, kot je metanje koz s cerkvenih zvonikov. Bikoborbe v Španiji ne uživajo množične podpore, čeprav jih mnogi dojemajo kot simbol španske kulture in identitete, je povedal poslanec Zelenih Francisco Garrido. (STA) ta J ska - Leta je z l orabl jal azijske deč ke Kanadski pedofil končno aretiran BANGKOK - V kr aju Nakhon Ratchasima, kakih 270 kilometrov severovzhodno od tajske prestolnice Bagkok, je bil v odmevni mednarodni akciji aretiran domnevni kanadski pedofil, ki naj bi vrsto let zlorabljal azijske dečke in se pri tem snemal, posnetke pa objavljal na svetovnem spletu. Za 32-letnim Christopherjem Paulom Neilom, po poklicu učiteljem angleščine, so po tem, ko je nemškim policistom uspelo razvozlati njegove spletne posnetke, ki jih je digitalno spremenil, tako da so sprva prikazovali le popačeno sliko njegovega obraza, pred dnevi sprožili akcijo v več državah. "Imamo ga. Zaenkrat vam ne morem razkriti več podrobnosti. Pripeljali ga bomo v Bangkok," je povedal uslužbenec Interpola v Bangkoku Apichart Suribo-onya. Interpol Neilu očita zlorabo vsaj 12 dečkov iz Vietnama in Kambodže ter objavo najmanj 200 fotografij svojih zločinov na spletu. Tajska policija je nalog za aretacijo izdala v četrtek, potem ko se je javil nek tajski deček, ki naj bi mu Neil plačal za oralni seks. Na Tajskem naj bi ga zaenkrat čakala obtožba zaradi spolne zlorabe devetletnika leta 2003, o ostalih verjetnih obtožbah pa zaenkrat ni podatkov. Kanadčan naj bi v azijskih deželah poučeval angleščino, zločini pa so se zgodili med letoma 2002 in 2003. Nazadnje naj bi kot učitelj delal v Južni Koreji, od koder je po tem, ko je Interpol proti njemu sprožil obsežno akcijo, zbežal na Tajsko. V ponedeljek je policija objavila njegovo najnovejšo fotografijo, posneto z varnostno kamero na letališču v Bangkoku. V Londonu kmalu pločnik slavnih za pse LONDON - V Londonu bodo v prihodnjem mesecu znanim psom izkazali čast s pasjim pločnikom slavnih. Sprva bodo v tekmovanje uvrstili šest psov, ki jih bodo izbrali na javnem glasovanju s seznama, ki so ga pripravili strokovnjaki. Na njem so med drugim Lassie, Toto iz filma Čarovnik iz Oza, risani junak Gro-mit in Tintinov zvesti spremljevalec Snowy, so povedali organizatorji izbora. Zmagovalca bodo razglasili 5. novembra. Ta bo dobil trajno spominsko ploščo v Battersea Parku v južnem Londonu, kjer stoji britansko največje in najbolj poznano zavetišče za zapuščene pse. Sponzorja pasjega pločnika slavnih sta Kennel Club in televizijska postaja Sky Movies. Z ovekovečenjem psov v Battersea Parku želijo poudariti pomembnost psov za človeka. Konec meseca bodo pasjim zvezdam izkazali čast na prvi podelitvi nagrad Fido, ki naj bi bile pasja različica oskarjev. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. oktobra 2007 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Mala Cecilijanka 2006: OPZ Veseljaki - Doberdob 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 6.30 9.35 10.05 10.25 10.40 10.45 11.30 12.00 13.30 14.00 14.30 16.15 17.00 17.15 17.45 18.50 20.00 20.30 20.35 21.30 0.05 0.10 0.40 1.05 Nad.: Sottocasa Jutranji razvedrilni variete: Sabato, Domenica & ... Sedem dni v parlamentu Dnevi Evrope Variete: ApriRai Vremenska napoved Nan.: Lady Cop Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Variete: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Easy Driver (vodita Ilaria Moscato in Marcellino Ma-riucci) Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki ob njem živijo: Linea Blu - Pantel-leria (vodi Donatella Bianchi) Dreams Road 2007: Baleari 1 - Minorca in Maiorca Dnevnik in vremenska napoved Verska odd.: A Sua immagine Dok.: Passaggio a Nord-Ovest (vodi Alberto Angela) Kviz: L' eredita' Dnevnik Rai Tg šport Kviz: Affari tuoi Variete: Il treno dei desideri (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Aktualno: Aplavzi Nočni dnevnik, vremenska napoved, 0.55 Izžrebanje lota Film: Secretary (ZDA, '02,r. S. Shainberg, i. James Spader) V^ Rai Due 6.15 6.45 10.00 10.30 11.15 11.25 13.00 13.25 14.05 15.35 16.55 17.35 17.45 18.00 19.15 20.00 20.25 20.30 21.05 22.40 23.30 0.10 0.20 1.10 1.40 Tg2 Potovanja Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi), vmes dnevnik Dnevnik Dok.: Na poti v Damask Variete: ApriRai Variete: Opoldne v družini Dnevnik Rai šport Dribbling Aktualno: Sobotna Italija na 2. TV film: L' isola dei segreti (dram., ZDA, '01, i. Linda Hamilton) Aktualno: Sereno variabile Dnevnik, vreme Šport: Pit Lane Avtomobilizem F1: VN Brazilije (poskusne vožnje) Reality show: Otok slavnih Nan.: Dva človeka in pol Izžrebanje lota Dnevnik Nan.: Cold Case - Rdeče in plavo -Življenje kolidžu (i. Kathryn Morris, Danny Pino, J. Ratchford) Nan.: The Practice Šport: Sobotni sprint Dnevnik Tg2 Tg2 Dosje - Zgodbe Tg2 Mizar Reality: Otok slavnih ^ Rai Tre 7.00 Variete za najmlajše 9.00 Aktualno: TV Talk 10.00 Aktualno: Art News 11.00 Tgr naš denar, 11.15 Tgr Estovest, 11.45 Tgr Kmetijstvo 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 12.25 Tgr Tednik, 12.55 Bellitalia, 13.20 Tgr Sredozemlje 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Okolje Italija 15.50 Sobotni šport: Sportabilia,16.05 kolesarstvo, 17.00 jadranje,17.10 IP v vaterpolu, 17.35 Magazine Champions League 18.10 Šport: 90. minuta 18.55 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme 20.00 Variete: Blob "Vota Antonio" 20.10 Variete: Che tempo che fa (vodi Fa-bio Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Afrika, zadnja plemena (voditAlberto Angela) 23.30 Dnevnik, deželne vesti 23.50 Aktualno: Dan na sodišču 0.50 Tg3 nočni dnevnik, vreme 1.00 Tg3 Zapisnik sveta, 1.15 Sobotna noč, 1.40 Fuori orario 1.45 Film: Hortobagy (dram., Madž, '36, r. Janos Cinege) > Rete 4 Pregled tiska Nan.: Življenje čarovnice, 7.30 Robinson Aktualna odd.: Za boljše življenje (vodita prof. Fabrizio Trecca in Emanuela Talenti) Nan.: Assassino a piede libero (krim., ZDA, '86, i. Telly Savalas) Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme Aktualno: Forum Nan.: Poirot - Kraja v Metropoli-tanu (i. David Suchet, Hugh Fraser) Včeraj in danes na TV Planet morje Dnevnik, vreme Dok.: Srečanje z zgodovino Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Law & Order (i. Christopher Meloni, Estella Warren) Nan.: Criminal Intent - Law & Order (i. Vincent D' Onofrio) Aktualna odd.: Tempi moderni (vodiIlaria Cavo) Pregled tiska 8.00 9.30 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 17.00 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani 7.55 Promet, vreme 8.00 Jutranji dnevnik Tg5 8.40 Glasbena odd. o liriki: Loggione (vodi Vittorio Testa) 9.10 Aktualno: Prijateljice knjige (vodi Aldo Busi) 10.25 Film: Patch Adams (kom., ZDA, '98, i. Robin Williams) 10.55 Tg com/Meteo5 13.00 Dnevnik TG 5/Meteo 5 13.40 Nan.: Il mammo - Marsovka v Milanu (i. Natalia Estrada, Enzo Iac-chetti) 14.10 Reality Show: Prijatelji 16.00 Aktualno kornika v živo: Verissimo (vodi Silvia Toffanin) 18.00 Tg com/Meteo5 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik TG 5, vreme 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: C' e' posta per te (vodi Maria De Filippi) 1.00 Nočni dnevnik, vreme 2.55 Film: Snatch (kom., VB-ZDA, '00, r. Guy Ritchie, i. Benicio Del Toro) O Italia 1 6.15 6.25 7.00 10.00 11.15 11.50 12.25 13.00 13.55 15.00 16.25 17.25 18.20 18.30 19.00 20.00 21.00 23.00 23.30 0.30 1.00 Odprti studio Nan.: I-Taliani SP v motociklizmu: VN Mačlezije, 125 ccm, 7.50 Moto Gp, 9.05 250 ccm (poskusne vožnje) Nan.: Phil iz prihodnosti - Pozor na psa, 10.50 Raven Nan.: Čarovnica Sabrina Nan.: Tata Odprti studio, vreme Variete: Finche' c'e' Ditta c'e' spe- ranza Film: Last action hero (fant., ZDA, '93, i. Arnold Schwarzenegger) Tg com/Meteo TV film: Zoo rangers v Afriki (pust., Nizoz., '05, i. J. Van Arden-ne) Tg com Zanimivosti o filmu "Ratatouille" Odprti studio, vreme TV film: Dragon Ball Z: Božje maščevanje (ris., Jap., '90) Tg com/Meteo Film: Agent Cody Banks 2 (pust., ZDA, '04, i. Frankie Muniz) Reality show: Rtv Športna odd.: Vodič nogometnega prvenstva Šport studio The box game 1.40 Zabavni infokanal 8.00 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.30 Dobro jutro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.50 Aktualni tednik: Muza TV 9.30 Družinski talk show 10.35 Nad.: Marina 11.30 Nan.: Don Matteo 4 13.55 Košarka Snaidero Udine 15.00 Dok. o naravi 16.00 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.55 Športne novice 20.05 Oddaja o kmetijstvu 20.55 Film: Morire per vivere (thriller, '97, i. Bright Bockman) 22.55 Aktualna oddaja 23.30 Komedija v narečju: Le baruffe chiozzotte (L' Armonia) La l 6.00 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 7.00 Aktualno: Omnibus weekend 9.20 Aktualno: Intervju 10.30 Film: Carmela e' una bambola (kom., It., '58) 12.30 Šport 7 13.00 Nan.: Na sodišču z Lynn 14.00 Film: Detektiv Extralarge: Belo in črno (krim., ZDA-It., '91) 16.00 Film: Casa mia casa mia (kom., It., '88, i. Renato Pozzetto) 18.00 Film: Quiller memorandum (krim., VB, '66, i. George Segal) 20.30 Aktualno: Reality 21.30 Nan.: Inšpektor Barnaby (i. John Nettles, Daniel Casey) 23.30 Dok.: Umori 0.30 Aktualno: Ime & Priimek (T Slovenija 1 6.15 Kultura, 6.20 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.25 Otroška nan.: Telebajski 7.50 Pod klobukom: Gost Lado Lesko-var 8.25 Dok.: V dotiku z vodo 8.45 Kino Kekec - Film: Mala Johnso- nova tolpa na napeti vrvi 10.45 Polnočni klub 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Poljudnoznanstvena serija: Skrivnosti divjine (Jap.) 13.40 Oddaja za mlad 14.05 Dok.: Trisomija 21 14.55 Nad.: Pesem ptic trnovk 15.55 Karaoke 16.10 O živalih in ljudeh 16.25 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.25 Šport. Utrip 19.40 Eutrinki 19.55 Kviz: Ljubljana prestolnica EU 21.05 Luka Koper - za nova obzorja 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Hri-bar 22.25 Nad.: Deadwood 0.25 Film: Kim Novak ni nikoli plavala v genezareškem jezeru (Šved., '05, r. Martin Asphaug, i. Anton Lun-dqvist) 1.50 Dnevnik Jr Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 8.10 11.50 TV prodaja 8.40 Skozi čas 8.50 Primorski mozaik 9.20 Študentska 9.40 Debatna odd.: tekma 10.35 Z glavo na zabavo 11.00 Dok.: Zadnji dnevi slavnih 12.25 38. slov. festival domače zabavne glasbe "Ptuj 2007" 14.20 TV prodaja 14.55 EP v namiznem tenisu za invalide (prenos iz Kranjske Gore) 16.55 Rokomet (evropski pokal) 18.30 Nogomet: Liverpool - Everton (angl. prvenstvo) 20.10 Nad.: Foylova vojna 21.45 Slovenski magazin 22.10 Dok. serija: City folk - ljudje evropskih mest: Lizbona 22.40 Sobotno popoldne 0.50 Nad.: Pokvarjena dekleta Koper 14.00 14.20 14.30 15.10 15.40 16.10 16.40 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.45 0.00 dežel- Čezmejna TV - TGR FJK ne vesti Euronews Pogovorimo se o... Sredozemlje Košarka NLB - Magazin Mladinska odd.: Ciak junior Arhivski posnetki Globus Program v slovenskem jeziku: Brez meje Vreme Primorska kronika Vsedanes, šport Jutri je nedelja Vzhod - Zhaod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Rokomet: Evropski superpokal (M, polfinale) Vsedanes aktualnost Čezmejna TV - TV dnevnik i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Polka in majolka Če me spomin ne vara Videospot meseca EPP Med Sočo in Nadižo Ne prezrite Kulturni utrinek Settimana Friuli Duhovna misel Tedenski pregled Kultura Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj Ne prezrite Futsal: Puntar Casino Safir - Sev- 10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 18.50 19.15 19.25 19.30 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 22.10 nica 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar i n napovendik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Duo Jean-Denis Michat (saksofon) - Zoltan Peter (klavir); 12.00 Ta rozajanski glas; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena - Igra: Abelkajn (Saša Vuga, r. Vladimir Jurc); 19.20 Napovednik; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik, kronika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Namig za izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 SMS - glasbena lestvica in oglašanja z nogometnih igrišč; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende s Tomažem Cin-dričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Replay; 10.40 Mladi pisatelji; 11.00 Smash, svet mladih; 15.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Proza; 14.35 New entry; 15.00 Jersey boy; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Meteo in promet; 20.00 Smash; 21.00 Lirično; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Reggae; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Čitalnica; 8.05 Rin-garaja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 S knjižnega trga; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.20 Vreme; 8.45 Kulturne prireditve; 9.00 Moja soseska; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Zapisi iz močvirja; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio danes; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 9.45 Inventura; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Nove glasbene generacije; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 16.40 Likovni odmevi; 17.00 Sopranistka Regine Crespin; 18.00 V podvečer; 20.00 Bedrich Smetana: Tajni zakon; 0.15 Slovenski koncert; 1.00 Lirični utrinek RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. WÀ Najboljša ponudba, najboljše cene! r Itt ■5 v v v S * 9 »Nagrobna sveča Šubic - - Z eur 1,14 Zemlja Biorast za grobove, 10 litrov 0,99eur v Sloveniji \i\Cb, POCRJ7/ _5+l BREZPLAČNO Skutin zavitek zamrznjen, 600 g 2,29eu i / Nagrobna sveča velika, 5 sveč + sveča BREZPLAČNO Ilirija, Ljubljana 7,99eur Piifturefa _ _ Pasulj brez mesa, 3 x 415 g fiff^BV* ■ + 415 g BREZPLAČNO * Eta, Kamnik shwä 3,78eur Kruhovi cmoki zamrznjeno, 500 g 1,85eur Ponudba velja od 18.10. do 5.11.2007 oz. do razprodaje zalog. Industrijska cesta 6, 5000 Nova Gorica Tel.: +386 5 33 43 300 Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote: od 9.00 do 21.00 ure nedelia: od 9.00 do 15.00 ure Mercator Center Koper Dolinska cesta 1 a, 6000 Koper Tel.: +386 5 66 36 830 Odpiralni čas: od ponedeljka do petka: od 9.00 do 21.00 ure sobota: od 8.00 do 21.00 ure nedelja: od 9.00 do 15.00 ure Hlpermarket stoleten yjf TERA ( Jiflfc-bar (,í:tlt.Lri¡:i pçAvnQvç ir restavracija Pomaranča ISTRA AVTO avtopralnlca iwnu^ Cvetlicama p Vrtina v M-ULTRA — aimPLt — •râgBtoaa <>r Tokrat smo se v Mercatorju še bolj potrudili. Prvič v Sloveniji vas v prodajalnah posameznega Mercatorjevega programa čaka čisto posebna, drugačna in skrbno izbrana ponudba odličnih izdelkov izjemne kakovosti, ki jih lahko z zbranimi nalepkami kupite s 25% - 60% popustom. Ponujamo +vam naslednje izdelke oz. storitve: market program kozarci, kelihi in karafa Magnifico znanega italijanskega proizvajalca Luigi Bormioli Mercator Tehnika, Gradnja, Pohištvo odeja Dormeo Mark Plus v treh barvnih različicah Modiana in Beautique dve vrsti brivnikov, električna zobna ščetka in depilator plagovne znamke BRAUN OD 15.10.2007 DO 11.2.2008 Intersport nahrbtnik in pohodniške palice Mc Kinley M holidays celodnevna smučarska karta za smučišče Cerkno, oddih v Portorožu, sedemdnevni izlet v Egipt (Sharm el Sheik) S Mercator Art A, SPtT zßiRAjt ÉNAu NAUI 0d 15.10. 2007 do 11. 02. 2001 KNJIGARNA tfJLOTERUA SLOVENIJE CALZEDONIA Dollar Zberi in izberi! Izdelki in storitve so na volijo v: H Tehnika S Pohištvo S Gradnja 4 gÇAuTiQvÇ - l'JI.'iid;l -• J