List 9.
Nekaj, na kar bi se moglo pri cenitvi močir-natih zemljišč ozir jemati.
Bliža se nam spomlad, ko se bodo za nas kmetovalce posebno važna dela začela; cenila se bodo namreč zemljišča po novi postavi.
-------    70   ------
Ker pa morda še ni znano vsakteremu, ki bo za cenilca izvoljen, da bo treba pri cenitvi močvirnatih ali tudi že šote prostih zemljišč na mnogo več reči ozir jemati, kakor pa pri trdinah, na uime namreč, ki pridelke na močvirnih zemljišč pokončujejo in nam kmetom tudi delajo škodo, zato pišem te vrstice.
Da ne bi noben izmed cenilcev tega dela nepremišljeno začel, naj nekoliko odkrijem zločinke, ki v dolini^ ljubljanskega močvirja domujejo.
Ce v jeseni pogledamo po omenjenih njivah, tri in tam vidimo lepa zelena žita, ki nam kmetovalcem obetajo obilno žetev; če pa začne deževati, se hipoma spremeni lepa dolina v jezero — in vse upanje je po vodi. V dokaz temu bodi pretekla mokra jesen, ko se je vsa dolina od Vrhnike do Ljubljane, vklub Grubar-jevemu kanalu in potrebljeni Ljubljanici, za dalje časa v jezero spremenila, tako, da so se morali ljudje v čolnih od vasi do vasi prevaževati, — kakošna žetev more biti potem, lahko sodi vsak!
Ako pogledamo pozimi na prhalknata zemljišča, videli bomo, kako močne drože (srež) je gospodinja zima v nje zamesila, da se vzdigne prhalka na njivi tako, kakor tudi na senožeti do celega čevlja visočine in še več od svoje prave lege. Koliko ostane setve ali trave na takem kvasu, lahko je uganiti — nič! le dre-sen in zebert bota spomladi tam stala.
Ce pa tudi voda ne vzame pridelkov in tudi zima ne mesi, pa vendar žalibog, slana prav rada gospodari, ktera mnogokrat že malo pred Kresom pride, in v jeseni se zgodaj prikaže, tako, da natn osmodi rž, oves, krompir, fižol itd. — in še ajdo, kar se na trdinah redko kedaj zgodi.
Da pa tudi toča po tej dolini posebno rada bije, znano je vsacemu, kdor je tu domd.
Ne bo tedaj dovolj, da bi cenilne komisije samo potem sklepale, kar bojo ravno tisti čas pred seboj videle, treba bo na vse omenjene uime ozir jemati, da dobi cesar, kar je cesarjevega, pa tudi revni kmet, kar je njegovega in kar si s potom na obrazi in žulji na rokah prisluži.
Ne imejte tedaj samo denarja za potrebno vlado pred očmi, ampak tudi kmeta od dela in revščine pohabljenega!
Iz Brezovice poleg Ljubljane.
Matija Remškar, kmet.