Volna. RUDOLF ČUK Iz Trsta nam pišejo: Zopet je smrt posegla s svojo kruto roko v naše učiteljske vrste ter pobrala mladeniča v najlepšem cvetu mladosti. Rudolf Č u k, učitelj na Proseku, je preminul. V njem smo izgubili dobrega učitelja in značajnega narodnjaka. Poročnik Rudolf Čuk je bil skoraj dve leti na bojišču. Odlikovan je bil z veliko in malo hrabrostno svetinjo na ruskem bojišču. Sreča mu je bila mila do 5. julija. Ko je na čelu svoje hrabre stotnije odvrnil sovražni napad na naš jarek, ga je zadela sovražna krogla. Padel je na tla mrtev ter izdihnil svojo junaško dušo. Žalujočim svojcem naše odkrito sožalje! Tolaži naj jih zavest, da je izdihnil brez bolečin. Ti, dragi pokojnik, boš pa živel v. duhu rned nami ter boš naš ponos in zgled, kako umirajo na_i! sinovi za svojo dotnovino! B o d i č a s t e n i n n e m i n 1 j i v s p o m i n j u n a š k e m u s 1 o v e n s k eni u u č i t e 1 j u! JOSIP WISSIAK Kakor poročajo bojni tovariši, je na scvernein bojišču padel enoletni prostoVioljec-poddesetnik Josip Wissiak, gojenec ljubljanskega učiteljišča — toTej zopet eden naših najmlajših! — Odšel je v vojaško službo lansko jesen z letnikom  1897. V Slovenski Bistrici je s prav dobrim uspehom dovršil častniško šolo. Na bojišču je bil le malo časa; prišel je tja po začetku sedanje ruske ofenzive. Dne 19. julija dopoldne je odposlal na svoje starše dopisnico s poročilom, da je zdrav in zadovoljen, popoldne ob petih istega dne je kot voditelj svojega pozvedovalnega oddelka padel, zadet v glavo. — Pokojnik je bil vesten in izvrsten dijak.  Njegove dopisnice pričajo, kclikokrat rnu je bilo šolsko delo na mislih tudi na bojišču. — Z vso resnostjo in vztrajnostjo  se je pripravljal za svoj bodoči poklic, a sovražnikova krogla je uničila vse načrte, vse nade! — Junakov grob je pogoltnil sedaj že tretjega gojenca ljubljanskega učiteljišča. Najprej O t m a r Č e rn e, poteni I v a n Q a 1 i č (glej 13. štev. našega lista!), sedaj pa še Josip Wissiak, ki je umrl za domovino v cvetoči dobi 19. let! B o d i t u d i' t e in u m 1 a d e m u j u n a k u t r a j e ii spotnin! PROTINEMŠKE ODREDBE V MOSKVI. Iz Kodanja javljajo: »Djen« poroča, da je poveljnik moskovskega vojaškega okraja ustavil nadaljno izdajanje v iiemškem jeziku izhajajočega cerkvenega vestnika. FOTOGRAFIRANJE, RISANJE, SLIKA- NJE V ARMADNEM OBMOČ.JU PRE- POVEDANO. Olasoni razglasa c. in kr. 5. annadnega poveljstva (Stan. odd. z dne 9. julija 1916, Z. K. Nr. 8839) je fotografiranje. slikanje, risanje važnih vojaških objektov, mostov, železniških naprav in utrdb, po, stojank, branilnih naprav, taborov, transportov vojakov in ranjencev itd. v armadnejn območju civilnim osebam prepovedano. Na ozemlju zapadno sprednfe kordonske črte civilne osebe pod milim neborn sploh ne smejo napravljati nikakih posnetkov. Izjeine teh prepovedi dovoIjuje na pismeno prošnjo v posebnih slučajih 5. armadno poveljstvo, stan. odd., vojna ^ošta 508. Izven armadnega (etapnega) območja je zaradi odredbe vojnega nadzorovalnega urada z dne 19. junija 1916, št. 67.945, fotografiranje na kolodvorih in z vlakov ined vožnjo prepovedano. Izjemoma da dovoljenje za fotograiiranje civilnim osebam za proge državnih /eleznic pristojno ravnateljstvo državnih železnic sporazumno z železniškim liiiijskim poveljstvom (vojno transportno vodstvo), za zasebne železniške proge Iinijsko poveljstvo (vojno transportno vodstvo). Enaka načela veljajo za dovolj.nja naprave kinematografičnih slik. * SILA BOLGARSKE VOJSKE. Pariški » L' Oevre« piše: Bolgari so ob izbruhu vojne mobilizirali 500.000 mož. Na mrtvih in invalidih so dosedaj izgubili 50.000. Število na novo pod orožje poklicanili obvezancev letnikov 1914—1917 pa znaša 150.000, tako da razpolaga bolgarska vojska s 600.000 vojaki. Tem pa je še prišteti 100.000 inakedonskili in alban- skih četašev. * PRUSKO UČITELJSTVO. V nemški armadi služi kakih 50.000 učiteljev; nad 4000 jili je že padlo. Z ozirorn na pomanjkanje učiteljev nastavljajo zdaj v večjeni številu učiteljice, a je še vedno 14.000 izprašanih u.iteljie brez službe. SODNI KADETI IN SODNI PRAPORŠČAKI. Na vojaških sodiščih so ustanovili novo šaržo, in sicer šaržo sodnega kadeta in sodnega praporščaka. To šaržo bodo diObili enoletni prostovoljci, ki so glasom zdravniškega izvida sposobni samo za pornožno službo in so vsaj 6 mesecev zadovoljivo iužbovali kot zapisnikarji na kakein vojaškem sodišču. * IZLOŽBA ANONIMNIH PISEM. »Lausannska revija« piše: Anonimno pisino je v največ slučajih delo zahrbtnili ljudi, hudobnih in maščevalnih, ki pod krinko dela za domovinio hočejo upropastiti svojega bližnjega. Nekateri ljudje vržejo proč anonimno pismo, kakor hitro ga dobe. Napačno! Taka pistna bi treba zbrati in jih izložiti. Zbirka bi bila nad vse zanitniva z grafološkega, meščanskega in moralnega stališča. * TRETJI ZBOR. Kamor ga pošiljajo na obrambo domovine, se ta zbor odlikuje. Tako je bilo v tej vojni na vseh bojiščih. Rosebno so tudi poročila povelistva zadnjih dni o bojih na tirolskeiu bojišeu polna hvale o ju- naštvu tega zbora. Pred nekoliko dnevi je poročilo naglašalo, da so se posebno odlikovali oddelki pešpolka št. 17 in 7. lovski bataljon. Tiuli 27. doniobranskeinu polku so izrekala že uradna poročila najlaskavejo pohva.lo. — Ta zbor imenujejo časih poročila tudi »graški zbor«. To pa le zaradi običaja. da se zbori označajo z mestoin, kjer imajo zborna poveljstva svoj sedež. — Čete III. zbora tvorijo po veliki večini sinovi slovenskih dežel. Slava teh čet je slava slovenskega naroda. Čine teh čet je pisati na dobro temu narodu, ki je vzgojil in dal državi take branilce — take priče o zvestobi, vdanosti in požrtvovalnosti za domovino. Konstatirati je treba to zopet in zopet, ker m.orajo pred takimi čini, priznanimi in proslavljenimi od avtoritativne strani, utihniti vsi zlohotni glasovi, ki so pred to vojno hoteli metati črno senco na pošteno slovensko ime. — V tein zboru službuje tudi največ slovenskih učiteljev. MADŽARSKO, NE PA OGRSKO. Nemško glasilo »Tiirmer« je objavilo članek, v katerem je bilo med drugim čitati tudi to-le: »V pruski poslanski zbornici je bilo predlagano, da se ustanovi stolica za ogrski jezik na berlinskem vseučilišču. Predlog pravi: »Kako malo ve običajno Nemec o Ogrili!« 'Ib očitanje bi oni, ki so stavili predlog, prav po pravici tudi nase obrnili. Zahtevajo torej ustanovitev stolice ogrskega jezika, dasi takega jezika ni. Na Ogrskein govore nemško, tnadžarsko, rumunsko, slovensko, srbsko' hrvaško, slovaško itd., ali ogrskega jezika ne pozna nih.ee. Kakor se vidi, nameravajo Prusi ustanoviti stolico madžarskega jezika. Praktične vrednosti pa nikakor ninia ta predlog. Kdo pa se bo učil jezika, ki ga govori koraaj 8 milijonov ljudi, in to še v deželi, kjer vsak izobražen človek razume neinški? Iz tega razloga nirna predlog ogrskega združenja za prijateljstvo v vojni, da bi1 se nemški iti madžarski otroci izmenjavali in se tako nau.ili obeh deželnih jezikov, za nemške olroke nobene' cene. Žal, nemška prijaznost na Ogrskem ni bila nikdar priznana. Kakor poroča iist »Deutsch-Ungarischer Volksircund« v Temešvaru, je bilo nedavno nemškim časopisom na Ogrskem naročeno, da ne bi več pisali starili nemških imen mest, kakor Hermannstadt, Kronstadt, Pressburg itd., temvcč samo madžarska imena, kakor Nagyszeben, Bresso, Poszony itd. Poleg tega je predlagaj profesor Beothy v Pešti. da bi -e v dopisovanju z Nemci rabila madžarska imena mest, ki so bila dosicj predpisarn le za uradno dopisovanje.« PAPEŽ O VOJNI. Kor. urad poroča. Povodoni sprejema 3000 za mir molečih otrok je imel papež govor, v katerein je reke!, da so bili doslej zaman njegovi opomini, da naj bi se odložilo orožje in se ustvarilo po pameti in pravičnosti razpoloženje, ki bi napravilo konec temu nečastnemu mesarenju ljudi. Papež ne dela nikakršnih načrtov, kako bi človeška družba mogla napraviti konec mržnji in klanju in se zopet posvetiti mirneniu delu in spravi, ker se boji, da bi ti predlogi ne bili enako Ijubi vsem njegovim sinovom. Zadovoljuje se s tem, da ponavlja svoje želje in prepušča to nalogo Vsemogočnernu, ki bo ukrepal o namenih ljudi. POLEMIKE RADI JADRANSKEGA VPRAŠANJA. Znani angleški žurnalist Steed nadaljuje v Oiornale d' Italia« svojo polemiko zaradi Jadranskega vprašanja. Vztraja na svojem stališču, da Italija ne sme kršiti jugoslovanskih pravic. Steed oporeka trditvi, češ, da Anglija daje pouke sairio Italiji. V Londonu drže v mejah tudi pretiranosti Jugoslovanov, ali v slučaju potrebe da bodo znali obračunati tudi z italijanskim šovinizmom, istotako kakor s srbskim. — »Zeit« pripominja, da to pismo in pa Pašičev neuspeh povodom njegovega potovanja v Rim gotovo ne izboljšata gdnošajev tned Italijo in Srbijo. * »DANTE ALLIGHIERI«. Društvo »Dante Allighieri« ima svoj sedež v Rimu, ki se — na papirju — ne peča s politiko, ampak ima samo idealne namene: varstvo in razširjanje italijanskega jezika in italijanske kulture. Samo v ta namen ustanavlja in podpira šole in knjižnice, razširja knjige in spise, prireja predavanja. Šola v Vielgereuthu je sezidana z denarjeni iz kraljestva in še mnogo drugili. Ali je torej o'n kriv, ako si mora pustiti država zidati šole od inozemcev? Tako igra tukaj vlogo pleinenitega, ki ne prinaša ničesar drugega, kakor znanje, blagoslov in umetnost; saj je bilo vedno poslanstvo njegovega. naroda, da nosi !uč med barbare. In se pritožuje nad barbari, da ne inore ustanoviti v monarhiji podru/.nic, in zraven se pa snieje, za- kaj društvo ima v Avstriji vkljub temu nad 60.000 članov. V Vidinu, Jakinu in Raveni so pisarnice društva, ki se bavijo s Primorsko in Dalmacijo, Tirolska pa spada v piodročje Brescije in Turina. — Razen javnega programa »Daiite Alligliieri ne obstoji noben drugi ali tajni, ampak samo »razširjeni« program. Mlademu možu pokažejo list — samo ena številka »Orande Italia« iz leta 1909 — in on bere: »... Najvažnejše je, da se pomaga rojakom v onih pokrajinah, kjer je Italijanstvo najbolj v nevamosti. Šole morajo že od narave, zgodovine in tradicij določene mejs razširiti. Meja sledi razvodju alpskega grebena. To ie priprava boja na duševneni področju!...« KDA.I BO MIR? Ogrski politik in bivši ministe. grof Andrassy se je mudil zdaj v Berlinu, kjer je imel posvetovanja z različnimi oficialnimi osebnostrni. Med drugim je rekel nekemu časnikarju: »Zdaj ni časa, da bi govorili o miru. Dokler tnisli četverozveza, da nas zna premagati, ne bo privolila v mirovna pogajanja. O miru bomo šele govorili, kadar bomo Ruse nazaj vrgli.« Na poročevalčevo vprašanje, če torej letošnje noletje ni še pričakovati miru, je grof Andrassy rekel: »Nikakor ne, če ne postanemo v letošnjem letu zrnagovalci.« — Iz Berna poročajo: »Newyork Herald« se peča s položajem na evropskem bojišču; pravi, da je prestopila vojna brez dvoma v zadnji del svojega razvojai. Nemci branijo zdaj svoje postojanke v sovražni deželi in bo močni dovolj, da obranijo vse svoje postojanke. Listi pričakujejo, da bodo pričeli v kratkem pogajanja o rni-ru; jeseni se odloči z dogodkom, ki bo nadkriljeval vse, kar se je zgodilo do zdaj. — Iz Kodanja poroča korespondenčni urad: Za obnovitev svetovnega miru so zvonili dne 1. avgusta v vsej državi četrt ure vsi zvonovi. Večina cerkva je bila odprta vernikorn. Vršilo se je mnogo zborovanj, ki so sprejela resolucije za skorajšnji mir. — Zaradi popolnosti naj še navedemo prorokovanje znane madame Thčbes, ki ve vse in ne zainolči ničesar. In tako tudi noče molčati o koncu vojne. Njen odgovor je kratek in točen: »Pred koneem leta 1916. bo veliki boj končan. Nove zimske ViOjne ne bo.« — Tako pariška prorokinja. Dobro bi res bilo, če bi se uresničilo to njeno' prorokovanje... DELO SLOVENSKEOA UČITELJSTVA ZA »RDECI KRI2« IN DRUGE VOJNO- POMO2NE SVRHE. Uspeh dela sole in šolskega vodstva v Št. Rupertu ob J. ž. na Stajerskem 412 K 26 vin.; na iniciativo pridnega dečka Vladka Martelanca so priredili njegovi prijatelji in prijateljice par iger, deklamacij, pesnii v prid vojniškim sirotam. Nabralo se je 20 K. Režiserka je bila Olga Ponikvarjeva, impresarij in primadona pa Solza Germkova, priredba v Mojstrani ob sodelovanju učiteljic z Dovjega 1200 K; Agneza Staralova, vod. otroškega vrtca na Jesenicah, 2 K pod geslom: »Vsak da-ruj 2 vin. na teden«, nabranfh od gojencev otroškega vrtca na Jesenicah od februarja do junija 1916; vadniški učitelj Ivan Krulec dar nekaterih učencev 1. razreda ljubljanske vadnice ob razdelitvi izpričeval 2 K 80 v.; učiteljica Antonija Kračmanova pri Št. Lenartu 2 K; ravnatelj Fr. Robič in učitelj F. Zacheii v Ljutomeru za avgust po 5 K = 10 K; šolska prireditev v Trebčah 148 K 92 vin.; šola na Gorici pri Mozirju 329 K 47 vin.; tovariš Lev Pibrovec z Jesenic nabral v Celovcu 119 K; skupaj 2266 K 46 vin. V zadnji štev. izkazanih 173.781 K 79 v. Danes izkazanih 2.266 « 45 « Doslej nabranih 176.048 K 24 v. IV. VOJNO POSOJILO. V 14. štev. srno izkazali za Št. Rupert na Štajerskem 20.000 K, ^kar pa ne odgovarja resnici, ker se je v Št. Rupertu s pomočjo šole podpisalo IV. vojnega posojila 22.100 K (prvega vojnega posojila pa 2200 K, torej skupaj 4.300 K več, kakor, smo lni izkazali); potom šolskega vod stva v Št. Lenartu nad Laškitn se ie po^j- pisalo 1000 K; nadučitelj V. Pulko na »"jo-rici pri M.ozirju pridobil 10.300 K; s> cupaj 15.600 K. V zadnji št. "izkazanih 2,225.300' k v. Danes izkazanih 15.60T } « « Skupaj IV. vojno pos. 2,240.y jo K — v. DENARNI USPEH DELA SI .OVENSKE- GA UČITELJSTVA V DOPJ. VOJNE DO DANES. Za »Rdeči križ« itd. III. vojno posojilo IV. vojno posojilo Srednje šole Končna vsota 176.048 K 24 v. 274.148 « 69 « 2,240.900 « — « 29.704 « 58« ¦ i«____i_____H__Mai---a 2,720.801 K 51 v.