o. štev.
Novo mesto, 10. februarja 1910.
XXVI. letnik.
DOLENJSKE NOVICE
Izhajajo 10. in 25. vsacepa itiescca. Cena jim je s i>ostniiio vreii za ceJo leto naprej 2 K, za pol icta 1 K. Narotnina za Neiiiajo, Bosno in drugo evropske države znaša 2 K 50 h. za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu.
Gospodarstvo. Izjava.
Uredništvo „Slovenskega Narofia" je objavilo v 17. Htevilki z (inc '22. januarja t. I, iivodni članek, v katerem se uiiiře^alno obsoja vrednost dolenjakefra cvička, ba 8e prepričajo nasi vinogradniki, kako zaničljivo in ne-zmiselno se opisnje naš cviček, priobčimo dobtsedno dotični odstavek, ki se i^Maai :
„Navadni prodnkt našeiara vinogradništva je pii<iČa, ki jo prenese samo z najordiiiarnejso jedjo napolnjeni kranjski Žtlodec, in se ta težko, kakor priča izredno ve-lilc(» število tiste strasne bolezni, ki se imenuje rak v želodcu. Hanjki niestni fizik ljubljanski dr. Kovač je vsak večer pridi^oval „HO^o vseb želodčnib rak<jv je posledica f vička" in pn pričal ee je sam na sebi, tla je njegov iiank resničen. Pil je namreè sam cviček in umrl za rakom v Želode». Ker je vinska produkcija v zadnjih letib eilno narasla in ne morejo ljudje svojega pridelka prodati, KI) se različni faktorji z največjo vnemo zavzeli za to, da bi kranjski cviček eksporfirali. Poskušali so ga izvažati na Uesko, posknsali svojo sreČo na Moravském in celo v Ameriki, a vse brez vspeha. Nikjer ne marajo kranjskega cvička, vsem Je prekisel in se jim zdi neužiten."
Vsak, kdor je čital ta članek, se je zgražal nad nečuveno drznostjo, s katero se kritikuje naš vinski pridelek, Menili smo, da „Slov. Narod" sam prinese primerno izjavo, v kateri obžaluje neosnovan napad na naše domaČe vino. Ker pa tega ni storil, ae Čutimo v interesu domačega vinstva poklicani, da zavraČaroo z vso odločnostjo tako pisavo, naj pride od katerekoli strani, in da protestiramo prnti taki neosnovani kritiki.
Predragccen je naš vinski pridelek in pretežak je na» boj za obbtanek, da bi mirno vtaknili tako nepremišljeno kritiko, ki nam spričo današnje vsestranske vinske konkurence laliko neizmerno veliko škoduje,
Vsa kritika je pa tudi neosnovana! Uanjki dr. Kovač ni umrl za rakom v želodcu, katerega si je nakopal z dolenjskim cvičkom, ampak umrl je za zastrupljenjem krvi po neki operaciji. Spiti) je pa nezmisel, trditi, da se dobi po «vičku želodčni rak. Nasprotno! Dolenjski cviček se celo priporoča za pospeševanje prebave. Neresnica je pa tudi da ne marajo nikjer za kranjski cviček. Prvi poizkusi našega eksporta so pokazali, da se bo dalo nase dolenjsko ^■no zlasti sedaj po obnovitvi vinogradov prav laliko prodajati na Českem, Moravském, Gališkem in drugod.
Zato pa tako neosnovano pisavo odločno obsojamo 'n obžalujemo, da se je nasel domačin, ki je mogel spraviti v širšo javnost tako nezmiselno kritiko.
Odbor kmetijske podružnice v Novem mestu, dne 3. februarja 1910.
Kako dobiš boljše košnje pri lucerní.
Jjucerna ali nemška detelja, je za nase kraje zelo važna krmska rastlina. Ne le zaraditega, ker nam po našili krajih manjka travnikov, ampak tudi zaraditefja, ker nam daje bogatejše košnje kakor travniki, ker daje teč-nejso krmo in ker se suši veliko bolj upira kakor druge krmske rastline. Tvueerna je vrh tega za zeleno krmljei'je posebno hvaležna, saj nam daje po 4 do košenj.
Iz vseh teh razlogov bi morali pri nas obračati već pozornosti na to deteljo in bi si morali prizadevati, da povzdignemo njene pridelke. V ta namen se priporoča pred vsem, da lucerno bolje gnojimo. Ce jemljemo leto za letom po 4 do 5 koeenj, potem je treba, da ji dobro gnojimo ! Le na ta način zamoremo ohraniti lucerno rodovitno! Saj vsako drugo leto bi se moralo Iticerni dfjbro gnojiti. Najbolj se priporočajo v to umetna gnojila in sicer za jesensko gnojenje Tomasova žlindra, za «pomladno pa kostni siipertosfat sli pa rudninski superlosfat. liazentega je rabiti tudi kalijevo sol, slično kaktir na travnikih. Hlevski gnoj se za lucerno manj priporoča, ker ima dosti dušika, ki ga lucerna zastonj dobiva iz zraku. Hlevski gnoj pospešuje razvoj samorasle trava ki ni kaj prida za lucerno, ker jo izpodriva. Najbolje storimo, da raztrosimo vsako drugo leto po liicerni sledeča gnojila in sicer na oralu 300 kg Tomasove žlindre oziroma 200 kg kostnega snper-foslata ali pa 300 kg rudninskega snperfoef^ta in razun tega 75 kg kalijeve soli.
Vsako spomlad je treba lucerno tudi krepko pre-vlačiti s travniško brano. Na ta način se porije plevelna trava in mali, ki se rad prikazuje na težki zemlji.
Slednjič je treba imeti pazno oko na predenico. Kupovati nam je zaraditega zmeraj le zajamčeno čisto deteljno seme pri zanesljivih tvrdkah in naj je seme tudi nekoliko dražje. V drngo je pa paziti, da se predenica takoj zatre in pokonča, kakor hitro se prikaže. —r—
Gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili.
Umetna gnojila postajajo čimdalje bolj važna po naših krajih, ne le za gnojenje travnikov, deteljišč, ajde in drugih rastlin, ampak tudi za gnojenje vinogradov. Hlevskega gnoja nam za vinograde navadno zmanjkuje in tako smo prisiljeni pomagati si z umetnimi gnojili. Zlasti za take kraje, kjer so vinogradi oddaljeni, kjer je napelja-vanje potrebnega gnoja težavno in dragoceno, so postala umetna gnojila važna. Seveda je tudi v takih krajili gledati, da se prideluje iz trtnih in drugilt odpadkov kompost (mešani gnoj), ki naj zemljo rahlja in jo bogati na črni prsti, kajti kjer je zemlja težka, je nujno p 'treba, da jo z gnojenjem tudi rahljamo in bogatimo na črni prsti, če hočemo, da nam postaja rodovitejša.
18.
Za Bpomladno gnojenje ae priporočajo v vmo^radili posebno elede&a gnojila: kostni in rudninski Buperfosfat, kalijeva sol in čilski solitar. Superfosfat in kalijeva sol, ki imata fosforovo kislino, vplivata ugodno na razvoj grozdja, Čilski solitar pa na močnejšo rast.
Superfosfat in kalijeva sol ae raztrosita spomladi pred prvo kopjo, najbolje čez in čez po vinogradu. S prvo kopjo se podkopljeta. Čilski solitar se raztrosi pozneje, ko začne trta zeleneti. Najraje se trosi to dragoceno gnojilo takrat, kadar je trtje slabotne rasti.
Za 1 oralo vinograda potrebujemo sledeče množine utnetnili gnojil: 300 kg rudninskega superfostata, 100 do 1Ô0 kg kalijeve soH in 50 do 75 kg čilskega solitra. -r-

Politični pregled.
Kriiiijski deželni zbor je imel 26. januarija 20. sejo. Poslanec Lavrenčič izroći nujni predlog- za regulacijo kamniško Bistrice. Piber in tovariši intorpelirajo dež. vlado: aii hoče gozdnim čuvajem, kateri kruto j)Ostopajo proti živinorejcem po planinah, naročiti, naj pravično postopajo. Prisojeno globe naj poljedelsko ministrstvo blagovoljno odpusti. Predlo? za preložitev ilarkovefja klanca na deželni cesti Pljuaka-Litija, katere troške v vsoti 13.000 kron naj pokrije pol dežela pa višnjej^orski okrajni coatnl odbor, se nakaže odseku, Istotako predlog za raz.íirjcE(jo kmetijsko-ke-mičnega preizkaševališča živil, N'a dalje predlog za deželno podporo za zložbo poljedelskih zemljišč. Dež. odbor predla^ra i)0(iporo za uravnavo Save od Kresniškib Poljan do Ribic in pri Ponovičah. Nasvetuje, naj se odprodá nekaj parcel od zemljišča na Grmu ter se kupi jTûxd za grmsko šolo. Potrdi se štatut „Zavoda «a po-apeševanjo obrti na Kranjskem.'* Pri posvetovanju o spremembi žtatuta „Trgovske šole v I^jubljani" so vname deliata o zadružništvu, ko dr. Novak zabteva, da mora biti v kuratoriju zastopana tudi „zveza slovenskih zadru<^," ako ga ima „Zadružna zveza." S tem je zadel ob politično stnino. Po pravici sta mu dr. Lampe in dr. Krek odgovarjala, da zadružništvo ne siue biti politiško. A liberalci so zanesli vaiij politiko. Znano je, kako so libcralci z raznimi oderuhi i)ili zoper zadruge, posojilnice, kmetijska društva itd. Saj sta si liberalizem in zadružništvo bistveno nasprotna. Ko pa jih niso mogli zatreti, so sami začeli snovati konkurenčne zaiiruge meneč, da bodo tako ljudstvo i»rekanili ter pritegnili v svoj tabor, — Pri prodlojfu o spremembi mestnega statuta v Ljubljani je prišlo (io obširno debate. Liberalci ne marajo aprcmembe zastarelega statuta iz jednostavnoga razloga, ker po sedanjem ložje obdrže svojo večino; po novem bi jo narbrž obdržali, a prišla bi pa vsled proporčnoga načina volitve tudi Tuanj.šina do odbornike f v mestnem svetu. Poslanci d, L. S. so dokazovali naprednjakom, da ko dobijo občine po doželi nov občinski in volitveni red, tudi Ljubljana ne nure zaostati. Onim, ki Še nimajo volivno pravice, jo moramo tlati, da sodelujejo pri oltčinski upravi. Ker so se liberalci pritoževali, da so načrt nI dal v pretres mestnemu odboru, je dr, Šnštcršič predlagal, naj se ta zakon pošlje tudi njemu, da pove svoje menetijs, da-si tega ni dolžan deželni zl)or, ki je avtonomen, kateri tudi drugih občin ni vprašal radi spremembe obč. vol, reda. — llestni štatut jo bil po podrobni debati, katere se liberalci niso vdeioževali, sprejet. — Dovoli se okrajnim cestnim odborom za 1, 1910 pobirati višje nego 207o, a ne čez 50% doklade. — Uež, zbor poživlja vlado, da preišče nepravilno posto-patye mlekarskih nadzornikov pri preiskavi mleka ter naj se zaslišijo domači izvedenci. Event, naj ae ustanovi v Ljubljani državno preizkuse val išče za živila.
V 21. seji so nekaj nitjulh predlogov izroči odsekom. Pri proračunu šolskega zaklada se vname daljša razprava, katero provzročijo liberalci, ki zagovarjajo zvišanje učiteljskih plač. Poslanci S. L. S. jim po pravici odgovarjajo: zakaj jih pa niste vzvišali, ko ste imeli moč v svojih rokah? Oni so delali samo obljube, dejatrja pa ni bilo. Naša stranka je že učitelstvu stanje zboljsala, kolikor je to mogoče pri slabih hnancah. Poslanec Jarc po pravici ožigosa liberalno hinavščlno, ki vedno povdarja svojo ljubezen do šolstva — In predbaciva nam, da smo nasprotniki. _Vi vedno trdite, da smo mi sovražniki .šol. Ml nismo sovražniki. Ko je vladala prejšnja večina, ste otvorili 8, 10 do 12 novih razredov na leto. Ko smo mi prevzeli odgovornost, smo .se držali načela, da ae otvori nov razred, kjer to zahtevata občiua in krajni
šolski svet. Konsekventno smo so teira držali in otvorili hîta 1908. 32, leta 1909. pa 42 novlli razredov. (Čujte! Čujte!) Avanziralo je 74 učiteljev, prej jih jo pa le 20. Zato smo mi sovražniki šole (Pritrjevanje), 10 odstotkov učiteljstva je bilo pomaknjeno v višje plačilne^ razrede. Taki sovražniki iičitcljstva smo mi!" (Pritrjevanje.) Se v Ljubljani niso liberalci sozidall uiliko iol. kolikor jih zahteva vlada in resnična jiotreba. Dr, Krek omenja, da ljudstvo s šolami ni zadovoljno. Onn opazuje nasprot-stvo pri vzgoji v šoli in doma. Učiteljstvo se mora zavedati, da mora sodelovati a stariši. Mej tema činitcljema je nastala velika vrzel, Žal, da večina uciteljstva tega ne vidi, i'o politični agitaciji ne bo dospelo do zboljšanja svojih plač.— Poslanec Hladnik poroča onedostatkihna dolenjskih železnicah. Oinorga, kako površno je narejena .št. janška proga, kako je podjetništvo preziralo posestnike odstopljenega zemljišča in se zdaj ni jdačalo i odkupljenega sveta, Splošna jo pritožba prebivalstva, da nima ta železnica zveze z Novim mestom, dasi stoji vlak v Trebnjem 8 ure i 23 minut. In bi iz Trebnjega do Novega mesta in zopet nazaj * lahko pri.šel v eni uri. In vendar bi bilo ne samo iz mokronoške in šentrupertske doline jako želeti zvezo z metropolo Dolenjske z Novim mestom, kjer so imenitni sejmi, dve javni bolnišnici in ; sedež mnogih uradov. Da sedaj prvi vlj^k zjutraj pride v Novo : mesto šele ob pol 11. ari, odkoder je v središče mesta še skoraj 20 minut, je pač prepozno tako za urad, še bolj	sejm, ki
se vedno po dolergskih krajih prične že ob 7, uri. iiilo bi zelo ustreženo, ako bi vsaj en vlak zjutraj vozil od Trebnjega do Novega mesta. Zato predlaga;
1. Deželni odbor naj blagovoli vplivati na to, da bi so onim posestnikom, ki so odstopili za to železnično progo zemljišča, vendar enkrat izplačala kupnina in povrnilo tudi davščine od tega zemljišča. 2. Deželni odbor naj deluje pri ravnateljstvu državnih železnic na to, da bi ta železnica imela direktno zvezo z metropolo Dolenjske, z Novim mestom, kjer so mnogi uradi, veliki Bcmi^ji in dve javni Ijolnišnici. (Pritrjevanje.) Poslanec Dular izvaja; Ker so je že govorilo o šentjanški železnici, bi jaz tudi glede dolenjske železnice rad nekaj omenjal. 1. Uprava dolery-skih železnic pri Itiči silno varčuje. Kolodvori so navadno v temo zaviti. Lahko so vsled tega pripeti nesreča. 2, Vožnja na tej železnici je silno počasna. (Dr, Šušteršič: V tem času se pride lahko | na Dunaj I) Od Ljubljane do Straže vozi n. pr, 4 ure 9 minut, dasiravno ne znaša vsa daljava niti 80 kni, dasi so je oltetalo že pred par loti, da se vpelje hitrej.ša vožrya. 3, Na Stražo imatiio samo dvakrat zvezo, tako da v Ljubljano ni mogoče iti pred 11. uro. iu isti vlak, ki gre iz Ljubljane ob pol 8. uri zvečer, nima s Stražo nobeno z voze, iiasi je Straža važna po.staja radi bližnjih Toplic, 4. Dolžan sem tudi iiripomniti glede ])remalo vozov, tako da so mora večkrat ^udstvo v živinskih vozeh peljati ali pa v osebnih vozovih stati, (Čujte! Čujtel) Dovoljujem si torej staviti re.soIucljo: Deželni odl)or naj se obrne z vlogo na upravo državnih železnic, ki naj potrebno ukrene, da bodo železniční kolodvori zadostno razsvetljeni in da so vpelje v Stražo trikratna zveza. Tudi naj so dela na to, da se vpelje hitrejšo vožnjo in zadosti Ijuflstvn z osebnimi vozovi. (Pritrjevanje.) Predlogi poslanca Hladnika in Dularja oltveljajo soglasno. — Poslanec Povše poroča o zvišatqu tjjrifov južne železnice, ki je pravo hudodelstvo proti našemu ljudstvu; naša dežela je najl)oIj prizadeta, torej naj deželni zbor protestira proti temu zvišanju, kar soglasno obvelja, — Dr. Lampe govori o nujnem predlogu glede na zgradbo proge Metlika-Karlovec, ki slovo: Z ozirom na to, da namerava kraljeva ogrska vlada v jasnem protislovju z dogovorom z avstrijsko vlado l)rogo Karlovec-Metllka zgraditi po načinu vlcinulnih železnic, so pozivlje centralna vlada, da z vso odločnostjo prisili kraljevo ogrsko vlado, da izpolni protokolaričuo ugotovljeno obvezo v dogovoru z dne 22, novembra 1907, člen I., točka a, 1), c. Dr. Lamjic ožigosa verolomstvo ogrske vlade, na kar se i»rei!log soglasno sprejnu'.
Skoro vsi deželni zbori imajo svoja zasedanja, v katerih se rešujejo proračuni, deželne [>otreb.Ščine, načini, kako pokriti tolike primanjkljaje, ki so se povsod — razven Predarlskeni — pokazali,
Najvažniši je Èeski zbor v Pragi. Tam je tudi težišče no-traïqe politike avstrijske. Dne 3, februvarija se je začel. Vlada je predložila zakon o reformi volivnega reda in narodni avtonomiji za Nemce. Pri tem so Čehi po jiravici klicali: „Zakaj pa vlada kaj takega ne predloži tudi za Slovence v štajerskem deželnem zboru?" Nemci so začeli obstrukcijo, nočejo spoznati, tla oni delaj» krivico drugim narodom, sami imajo itak ze vse. Ker ne pride do sporazuma, bodo zbor zopet odgodili.
3 8tev.
bOLK^JMI^ NOviUË.
TT
v šiiijiTskťm (U'žclneni zboru je obstrukdja slovenskih poslancev Kinećke Zveze obudila veliko jiozorDOst, o kateri rišejo vsi vc(',ji lisii. Neiiiško-nadjonalna večin« je žaliJa slovenske zastopnike, jirejrlasaje vse njihove opravičene predio^e, skraikonia odklanja vse zulitevo po slovenskem šolstvu, z j^rdimi priimki psujû kirieùke [lOslance itd, Nacijonalci so hoteli v naucnem odseku vtihotajiiti èisto nov zakonski načrt, po katerem bo občutno prizadete narodne razmere na južno-štajerskem šolskem polju; ííasi so bili že tiskani predlogi posl, Wastíana, dr. Vcrstovbka in Horvateka. Slovend protestirajo proti nemškemu nasilstvu. Več sej žo traja njih «bstnikdja. Celo kmečki poslacd lïovorijo po več ur zapored. Slovenska beseda odmeva po zbornici v veliko iezo zajírizenih Nemcev, ki še ne morejo doseči svojih nakan. Proračuii ne pride v obravnavo. Štajerski Slovenci nosijo skoro polovico davsko moči — a dobiček naj bi imeli samo Nciiid. Cast našim poslancem, tla stojé kot lovi na braniku domovine.
(iori.šiki xhor zelo iiiar^îvo rc.šiije nel)roj !>roženj in pod-l'or. Mej drugim je dovolil tudi 150.000 K za nameravano želez-nično progo Sv, Lucija-Kranjska meja, oziroma Bovec-Belapeč,
Državni zbor se skliče v dru^i polovici t. m. Mej tem so Vrše pogajanja radi spremembe v ministrstvu in o vaporedu parlamentarnega delovanja glede vojaških novincev, rednega proračuna in davčnih reform. Imenujejo se razni ministrski kandidati, a to so sama ugibanja. „Slovanska Jednota" ima prihodnji teden 'icjo, njen glas se bo moral ujioštevati.
.Áažari torej imajo novo vlado pod načelniStvom grofa Kluen-Hedrvaryja. Koj v prvi seji ogrskega državnega zbora so klicali ministrstvu: Abzug cesarski uslužbenec! (Mažarl namreč nočpjo čuti o cesarju, nego le o svojem kralju.) Izrekla se je Khuťiiu nezaupnica. Stranke so še razdvojene. A ko izvohajo, da Khuen mažarstvu ni nevaren, se kmalo sprijaznijo — in bodo iiobale iz njegovih jasel, — Kaže se to že zdaj, ko se je Khuenii posrečilo pridobiti Hrvate za svojo vlado. — Kot bivši ban hrvatski pozna omahljive hrvatske politike, da jih -je zapredel v svoje mreže.
Ban Knuch je odstopil in iioïi ban hi-valski Je postal I>1. ToiiiHŠiť, katoliški odpadnik in zdaj jiravoslavni, da se je mogel z drugo poročiti. Na pust sta Kbuon in Tomašic prispela na Dunaj, ila ban i>riseže. Nova mažaronska vladaše prične na Hrvatskem. Koaliciju se jej je prodala. Khuen in njegovi liodkupljciici narbrž Hrvatsko prilagodijo v ogrski komitat. Avtonomija trojednc kraljevino bo pokopana. Kedaj so bodo hrvatske stranke s]>ametovale in branilo stare pravice svoje domovine? Hrvatski khImh" bo sklican koncem februvarija. O zbli/nnju Avstrije in Hunije so veliko piše. Gotovo bi bilo za obe najboljše, če živila v prijatoljskili razmerah, osobito X ozirom na IJalkan,
1'ni'Ška ima baje pripravljene tri vojne zbore, ne toliko i'foti Bolgarski, nego proti Grški, kateri radi Krete ne zaupa.
Italija se pripravlja zojier vsakovrstno presenečenje. Zadnjič Smo povedali, da ima na severnih mejah veliko vojaščine, zdaj pišejo, da prcosnnjejo Brindisi kot vojno luko, kar je posebno Važno na onatranske obale Albanije, a tudi Dalmacije.
Ki'aticija zdihuje pod novim udarcem strašne povodnji, ki je samo v Parizu škodo naredila okrog 200 milijonov. Voda je stala po ulicah do 10 m visoko. Francoska zbornica se jo izrekla za fakultativno (neprisiljeno) zavarovanje malih kmetov in njih rodbin.
An^'hiške volitve so kontïane. Liberalna stranka je obdržala Je majhno večino. Odločevali bodo irski narodnjaki.
.\l)osiiiske{;a cesarja Menelika so že parkrat proglasili mrtvega, zdaj pa listi zopet pišejo, da ni res, in da v Abesiniji bilo klanja Evropejcev.
V Perziji je bivši šah skušal napraviti revolucijo, a so že ob meji priprli njegove odposlance.
Iz sťvťrne Amerike se poroča zopet o velikih nesrečah po rudnikih. Vsled eksjdozij je zgubilo mnogo Ijudij življenje. Varnostne naredbe so prepomai^jk^jivo.
Agitirajte pridno za Dol. Novice pri svojih sosedih in prijateljih!
Zabavi in pouku.
Iz lovske torbe starega Nimroda.
Spis»! li, P.	vKuuec)
VI.
Resnični lastni dogodki,
„Bdiv" s svojo zraSčeno nožico ni zveri dolgo preganjal, ampak vrnil se je in l^rž vzdignil drugo. Brez števila živali mi je prignal in neumorno vztrajal do konca lova.
Poleg tega je bil tako bistrega wma, da so moji obiskovavci kar strmeli. Sedel je na klopi pri jied, s svojimi črnimi očesci naravnost in pozorno gledal zdaj tega zdaj onega, kakor bi vse umel, o čemer teče razjiovor. Neki žu >nik me je vpra,šal: „Kje si dobil to živalco? Verjemi, da tako Ijubeznjivcga in biatrogle-dega kužka nisem Se videl."
Žalostna je bila njegova smrt. Gad ga je pičil v tenko kožico jiod vratom. Ker je bilo o poletni vročini, je moral biti pik zelo strupen. Glavica je naglo in grozno otekala, noben pomoček ni izdal, zadnjič me je milo pogledal in ^-Bolinčka" ni bilo več. Na vrtu v Planini pod košatim bezgom počiva.
„Afnha", izvrstna lovka, doma iz poljanske doline na Gorenjskem, je ÍHla moja poslednja družbenica na lovskih izleiih, navadne kmečke vrste, a v vsakem oziru nepresežno dobra, zlasti za gonjo. Pridrvila je n. pr, zajca dvakrat, trikrat nazaj, kjer je bil prvič skočil izpod grma. Obstreljena lisica ji nobena ni ušla, tako dolgo jo je davila in premetavala, dokler ni ]»rišel lovec in borbi naredil konec. Nikoli se nisem bal tudi psice za lov držati, ker so vztrajniše, miroljubne in bolj navezane na hišo. Lovec dobi dober naraščaj, narle]»še mladiče obdrži, druge odda ali uniči. „Muha" je bila tako strastna za lov, da je dopoldan še gonila, zvečer 6 mladičev pod seboj imela. Za lovsko rabo je bila vredna 100 K. Imel sem njo in hčer ,.lskro" pri sebi v Kandiji z namenom, še kedaj za jiar ur oi> soinčnem vremenu stopiti v gozd, bolezen mi tega veselja ni pustila in me pritirala do groba. ^Muha" služi sedaj lopliškim lovcem, „Iskra" bo sprem-Ijevala novega g. žujmika v Semiču,
Dragi lovo-ljubi! Ako hočete ugodnih vspehov na lovu, držite TiarboljSe pse, ki jih morete dobiti in ne dajte jih proč!
Po leti imejte privezane, da vam uhajajoči o prepovedanem času v gozd ne preženejo in ne unidjo zaroda 1
Ne lovite dan za dnem, pes in zver potrebujeta počitka, odmora! — Narboljši čas za lov sta mesca november in december, takrat je divjačina dorasla, debela, dolgo užitna in okusna, dnevi so hladni in psi lahko gonijo.
Meseca septembra se le v sili stopi po kskrga mladička; ako priteče večji uhač, naj se mti prizanese, utegne biti mlečna samica.
Streljajte na tako daljavo, da žival gotovo pade.
Pazite na nevajene lovce, da ne bo nesreče! Letos so na Kranjskem trije mladi hišni premožni gospodarji na lovu našli zgodnjo smrt, koliko pa je bilo ranjenih. Po vsakem premiku v drugi oddelek, naboje iz jiušk potegniti, zlasti pa po skl(>jiu lova!
Pokončujte rojmo zver in klati-mačka!
v) Divji jictelin, i<(il'o jxijc in l-al'v ne streJjtf. Ta pernati krati na.ših gozdov se je v zadnjih letih tako razplodil in namnožil jto naših hribih in dolih, da pravemu lovcu kar srce skače veselja, ko se bliža mesec april. Navadno začnejo lovci takoj po Vel. noči peteline zasledovati, da zanestjivo pozcajo njih pevsko okraje. Petelin ima svoje stalno pevsko mesto: dolino, rob, da celo drevo, kjer zbira kokoši okrog svoje častitljive osebe in-ga ne zapusti, dokler se razmere v gozdu ne spremenijo ali ^a ne zadene strel iz lovčeve puške. Prefi več leti so le po graščinah stari izurjeni petelinarji poznali ta nad vse zanimivi in znameniti lov. Pisatelj teh črtic ga stavi na najprvo mesto naših lovov in ima leto za zgubíjeno, ko ni nobenega petelina dobil. Zadovoijrn je, če aainu enega domov prinese in se ne ustraši narvečjega truda, nobenega izdatka.
Ko so v graščino Haasberg nosili i»eteline z gozda, sem z nekako pritajeno zavistjo blagroval lovce, ki so tako krasnega in ponosnega ptiča ustrelili. Želja vsaj enega v živ^enju videti, samo opazovati, kedar poje, se jo slednjič tako globoko vsedla v srce, da je nisem mogel več zatreti. Prosil sem grajskega, nedavno v jjjub^janski bolnid umrle^^a logarja Čeha Tureka, naj me vzame ob upodni priliki s seboj, petelina — samo gledat in poslušat. Vse je bilo dogovorjeno. Bila je krasna uiajnikova noč.
01) eni ]to [jolnoči odrineva, jaz na koiýu, on peš s svetiljko v roki. Lovski t-iiviij je Ivil m naprej poslan na opazovanje. Dospěvši v yozd ^Za ^oro" počakatiio pri zakurjenem oi^nju, da so čuvaj vrne in pove, kako stvari stoje. Žc od dale« zašepeta, da je petelin na licu mesta in krepko poje. Brez odlo^í-a z loj^arjoni odrineva in se bližava. Lo^ar kmalu petelina začuje. Ustaviva se in vpraia lue, čujeni li petelinov glas. Dolf^o nisem nič raz-loi;!], kar bi biio podobno i)tičjemu petju. Mislil sem poprej, da tako velik ptič pri 5 kîhh teže tako krepko zakukorîka, da odmeva jutranji poiidrav eno uro daleč po j^rapah jn jarkih. Pa Klasi se tako preprosto, tiho in zamolklo, lia je nevredno tako veličastnega in ponosne^ja ptiča. Narprej posamezni krepki udarci, potem votio grj^ranje in končno reifko sikanje. Med zadnjim treba dva- trikrat oprezno skočiti naprej, da pod nojjami ne zahrešči kaka trska, veja ali skaia. Pevajoči petelin nič ne sliši, jo ves zamaknjen in neki mišica, ki je druj^i ptiči nimajo, v spodili čeljusti uho lakrat popolnoma zatisne. Veščak ji jo dal ime: „Processus maxilae inférions auricalaris". Slava onemu Nimrodu, ki je prišel na to, da je samo^ na ta način moj^očc petelinu bližati se in v post clobiti. Zal, da bo vemo njegovej^a imona. ákoraj '/4 sem stal i>od smreko, na kateri je petelin svoje zaljubljene pesmi in krettye izvajal. Drsal je po suhi veji z eticfja konca v drufri, ogi^jevito oddajal glasove tisto svojo pesmi, rep razpoigal kakor naš domači puran in z glavo hlastal po zraku. Pri tem se mu je omehčala mesnata bunčica vrh glave in odle-tavala naprej. Po vseh teh komedijah, ki jih uganja med petjem, bi se petelinu bo^j spodobilo ime „divji puran" kot divji petelin. Naposled moj petelin v solnčnem žarku zapazi steklo mojega daljnovida, z velikim šumom zailofota in odpluje v niže ležoče žlebove. Vendar bil sem zadovoljen, iia som divjega petelina videl in deti časa opazoval v zamaknjenem petju.
Prihodnjo leto pa nio je doletela v resnici nepričakovana sreča, da sem divjega jietelina ustrelil in sicer z narve6jo lahkoto, Duc 15. maja 1, 189.S ob tríčetrt tia 4. zjutraj na meji trških in spodnje-planinskih delov je ležal pred menoj divji petelin. Sedel jo na vrhu niîîke košate smreke. Bil jo mladič in našel smrt kakor že to leto eden na istem mestu, kajti star petelin nikakor ne pusti, da bi se še kateri drugi oglasil v njegovem pevskem okrožju. Tu hoče biti neomejen vladar, sicer se vname Ijoj na življenje iii smrt, — Knez W. je tisto leto aam prišel na petelinji lov in jih že mnogo pripeljal v grad. Nenadoma zboli iu mora k svojemu osebnemu zdravniku na Dunaj.
L'retl odhodom jo milostno pevajočo peteline prepustil moni, nadzorniku graščin Keismiillerju in višjemu gozdarju Ha-nušu. Takoj prihodnje jutro smo se napotili na dotična mosta in moj je bil zo pred 4. uro v roki. Brzojavil sem nemudoma knezu, ki je velikodušno odgovoril; „Gratuiiere, behalten Sie don Hahn zum Audenkeul" Slovesno smo ga pojedli, okusno priprav-^eii nam je izvrstno dišal, in ni so nam godilo kakor nekemu razpasencu, ki je ra^ilagal, kako treba petelina za ])očenko prirediti. Toliko in toliko dni so mora strojiti ali ležati zakoj»an, potem se odero in fino s slanino nadene — na^aiUije so — okno odpre ... in trešči na gnoj, ko je bila kuhinjska umetnost skažena. —
Zgornje vrstico so zadnje, ki jih jo stari Simrod spisal za naš list neposredno pred svojo smrtjo. Ko je urednik Dol. Novic dne 4, febr. v petek poi)oidne obiskal njih premarljivega sotrud-nika, je župnik Podboj sedel pri pisni mizici in uprav dokončal ta odstavek iz svojega lovskega življenja rekoč: Zdaj bom j>a dostavil šo opazko, da s tem sklenem za svojo osebo ta fljds. A ni več zapisal, moral jo v posteij. Urednik je prejel še sitlep, kakor ga zgoraj čitate.
Todaj tudi Ti, dragi Ivan, si zapustil solzno dolino. Tvoj duh jo vzletel v one jasne višave, po katerih je tako koprnelo Tvoje srce, vživat rajsko Solnce, kamor se je s trdnim upanjem ozii'alo Tvoje okol
Ivan Podboj je bil eden izmed odličnih duhovnikov slovenskih, kateremu je gorko jdalo srce za vero in dom. Vse svoje moči je posvetil cerkvi in svojemu narodu. Bil je pristen sin rí)iniške doline, ki je dala naši domovini žo dokaj dičnih mož. Rojen je bil v trgu Ribnica dne 17. decembra 1. 1848. Iz ljud-
skih šol v Ribnici in Kočevju je i>riiel v latinsko v Ijjubtjano, kjer je dovršil z izvrstnim uspehom tudi liogoslovje ter bil ao. julija 1872 posvečen v inašnika, Z navdušenjem je nastopil svoje dnhovno službovanje, najprej v Vipavi, kjer je opravljal [ tudi učiteljsko službo po štiri uro na dan. Kapelan je i)il pozneje v Logatcu, v Žt, Vidu pri Zatičini, v Slavini. Kot kurat v Sent Petru ob južni železnici je bil nekako središče katoliško-narodnega pokreta na Notranjskem. Ko je l)ila izpraznjena župnija v Planini, vleklo ga je tjekaj srce, ker je bil njegov stari oče Anton iz Planine doma in se jo bil presolil v Ribnico. Tu je pastiroval od 1. 1888 do 1. 1902, spoštovan od faranov in svetle knežje rodbine Windischgriltzove, ki oiidi v líaasbcrgu poseda svoj grad ter pogosto tam biva. Ker si je pa nakopal bolezen po udih — nadležni protin, je hodil mnogo jto raznih tojdicah, da i)i si ga pregnal. To jo bil tndi jeden izmed vzrokov, da aii je kot župnik i)re3elil v naše dolenjske Toplico, meneč, da bo » ložjo preganjal nadležno bolezen. Kes jo roviiiatizem jirognal — a skuhal si jo v gorkih kofielib tako svojo kri, da je nastopila * anemija, vsled katero je tako hiral zadnja leta, da je moral sto- j piti v pokoj. Dno 1. majnika 19fJ9 se jo začasno naselil pri ' ćč. usmiljenih bratih v Kandiji, Aleseca julija je .šel na odmor v duhovsko zdravilišče Ika pri Lovranu, od koder jo delal izlete na morju ob romantičnem Kvarnem in ob vsej dalmatinski obali noter do staroslavnega Dul)rovnika, obiskal za slovo Marijo na Trsatu — [»oznoje šo nekatere prijatelje ter ae vrnil pod jesen zopet k usmiljenim bratom. Tu jo šo urejeval svoje spise ter marljivo delal za naše „Novice", katero jo mcfl drugim uprav on ohranil pri življenju, vedoč, da jih našo ljudstvo v tej preporodni (lol)i živo potrebuje.
Čuteč, da mu moči zmirom bolj i'ojemajo, vpraša zadnji mesec zdravnika: „Koliko Êasa mu jo šo živeti?" in ko izve, da prilično 14 dni, ves vdan v vo|jo božjo brez bojazni čaka rešitve tega zemeljskega trpljenja. In res lo par dni čez napovedani rok se oglasi bela žena ter ga 6. febr. spremi v večnost. Ko so je v nedeljo častilo v frančiškanski cerkvi izpostavljeno sv. Rešile Telo, je dospela vest o njegovi prominulosti in vsa cerkev je pred blagoslovom molila za njegov dušni pokoj.
Dne S. februvarija popoludne ob 2. uri se jo pomikal velik sprevod iz Kandije od usmiljenih bratov čez mesto na kolodvor. Prihiteli so Podbojevi čestilci in prijatoyi od blizo in daleč. Sprovod jo vodil ob asistenci vsega kapitelja ter skoro vse dekanijske duhovščino p. 11. g. proŠt dr. Elbert, Oiiazili smo g. okr. glavarja barona Rechljach, okrožnosodnega jiredsednika dr. Kavčiča, mnogo gg. sodnih svetnikov tor zastopnikov raznih uradov. Časl.no število gospii, na čelu jim predsednikova, jo sledilo krsti, katero so nosili vprvič uniformirani nosači. U Toplic je bilo zastojiaiio županstvo in razna društva s svojimi zastavami. Požarna bramba se je vdeležila korporativno. Zastopniki so prišli celó iz Trebnjega na čelu jim notar Kušar. Pevski zbor ad hoc je zapel pod vodstvom kapiteljskega dirigenta IIladHika pri mrtvašnici in na kolodvoru dve žalostinki.— 7VupIo se je pro|)etjalo v Jiibnico, kjer je bilo na pepelnico okrog poldne pokopano, liajuik jo namreč želel počivati mej svojci v rodai grudi. Nimamo časa ni prostora, več zapisati o pokojniku, pridržimo si za pozneje. Eden naših ožjih rojakov, vrl Dolenjec po duhu in delu. se je ločil oil nas, Kristalnočist značaj ncomaj(jive zvestobe do cerkve in naroila legel je v grob. Od nas poslovilo, a od iioga mu plačilol — „Dolenjske Novice" so svojemu sotruilniku v znak hvaležnosti mestu venca izročile zavodu usmiljenih bratov 20 kron.
Dopisi.
llinia. — (t št. Jiiiiški železnici. — V petek, 21. jmi. je v gloltoki zaseki v Zijavnici med Mirno in Trebnjem zasula zemlja, ki so je od strani odtrgala, opoldanski vlak, da jo obtičal Moral je priti na pomoč drugi stroj iz Št. Janža, ki jo zasuti stroj izvlekel iz jtasti. Zijavnica je poirla že lepo denarco št, janski železnici, pa jih bo še. Govori so, da se namerava ta kos proge preložiti, kar bi bilo cisto pametno. Cez dva dni jo bila prohra zopet prosta in so vlaki rodno vozili. — Čudimo se splošno, da je država prevzela tako slabo zgrajeno železnico, kakor je ravno št. jaaška. Ve.ščaki sami so izražajo: „Ko bi navaden ,šuštar' delal to železnico, bil bi jo bo|jSe naredil!-' Šo do danes ni plačalo ]t0iljetništv0 te železnice vsega za to poral>ljenega zemljišča, niti niso še vseh mejnikov postavili in no davkov odjdsaii, kar hi so po zakonu moralo zgoditi najpozneje eno leto po otvoritvi. Sedaj pa jo 15, oktobra 1909 že minulo eno leto. pa še ni nič.
21.
J'iič [lu se žťleztliško jioiijotiiistvo oblastno Šopiri iia tuji zemlji II) irorjo poiiiistiiiku, ako t.iiiii po neveiloiiia izorjc kak njihov „flok", l^rccej te ima drKiivtii pravnik v rokah in seciel bos, ker tuko lioic „iieiiíŇka íjTOsiíóíia", Nić ne poninjTa, tetmii vsi posestniki líihko iirisežcjo. (in jim mejc šc nihiie odkaza) ni. JJa se pu v Zijaviiici zemlja ufJira, da vlak /,«siije, (la je tu no xcm^ja, «mpak trlovtísko živjjonjc v nevarnosti, zato so pa menda ni treba iirifíatj, l'ridp, pa šo vse to na „sninec".
Ttidi to;ia ne raznitienio. Žt. janški vlak pride do Trebnjega in tam ř,rtka in kuri atroj 3 iii pol ure, da jiričaka vlak iz Ljtib-ijane. Železniško osobje pa prodaja doljçèas ali pa pofiiva po Trebnjouj. čas hî pa ravno ta vlak brez posebnih stroškov iiihko |icljal enkrat v Novoiiiesto in nazaj. Kolika dobrota Iti bila to za prebivalstvo! Sedaj pa (-akai in pre/ieba-š' v Trebnjetti 9 iti |K)1 ure, ko .se pripelješ nazaj iz Novoiia mesta in hočeš z vlakom v iMokroiiog, To je skupaj sedem deliclih ur ěasa. 1'osebno bolnikom je to zel« mućno, včusih tudi u.sodepolno. Zakaj se upravni svét Dolenjskih zcieîînic ne spomni tu na tjiidski blajior? i)r. Tavřar bi ai tu lahko zaslužil boljše lovorike, kot s svojim žalosinim krikom: „Odreti .se ne damo." Ali mor« vedno „zabiti kmet" biti tisti, ki sproži kako dobro misel. Ali ne znajo j^o-spodje, ki imajo pri tem besedo, drnzcg« kot „šimeljna jahat", t. j. vse jiustiti po „starem V
He nekaj je po „starem" pri št. janški železnici, l'a da resnico povem, tu ne „jahajo .šimeljna", ampak vozijo pohlevni (tStari pramčki" ,še vedno okorni poštni voz od Sevnico do Treb-nje^^a in oii Trebnjega <lo Sevnico, vsaki dan enkrat tje, enkrat nazaj. Vlak pa vozi žo od otvoritve vedno poštni voz — prazen — tje in nazaj. Mislec iilovck bg bo vprašal: „Zakaj ne vozi železnica tudi pošte, ko ima voz priklopljeu ?" Dobila bi vsa št. Ru-persko-.Mokrono.ška dolina pošto vsaki dan redno za 8 do líí ur poprej kot s poštnim vozom. Pa „jtnimčki" in )>o.štna direkcija vozijo po „starem", kor bi menda „ambulanca", t. j. pošta na železnici stala ]iar kronic več kot vozna jiošta. To je posebna skrb korist „jioštne kase**, ne, zmotil sem se, za korist ljudstva. — ? — (Do.stavek nredn.: Kričečo razmero te železnice 'Ziilitevujo spremembo. Občinski uradi in dru^i merodajnî činitelji fiaj se po posbmeih ZL'lasijo na kompetentnih mestih.)
V (ioi'MiJiviisi pri Itlii-ni bo začela št. janška preinoj^ovna družba kopali preino^r. 'l'u je ]>rcd leti že prebla^^oroiina (^oajia Hoi;ovarjevii iz Kr.škeira dala ko]iati, jia je bil premofj le rujav, -Morila bn VL^Iobini boljši. Kako bo šlo delo spod rok, bomo že sporočili,
llîi'iia. Slovensko katoliško isobraževalno društvo je imelo Ifî. jun. svoj občni zbor. V odbor so izvoljeni župnik Anton Kocijančič, predsednik; .\nton ňolar Trbinca, podpredsednik; Zidar Josip iz 8otle, tajnik; Alojzij Solar iz iMirne, bhif^ajnik; Anton Šolar iz Mirne,	Martin Seher, orffanist, knjiž-
ničar; Vid Atnbrožič, mladenič, 11, knjižničjir; Alojzij Skarja, zastavonoša. Društvo jo napravilo lani 7 predavanj in jedno veselico. Ijeto.s bomo še marljivejši. Zato vabimo nove ude, da pristopijo, stari pa naj nikar ne odstopijo.
Jz Sent .lei'iiejii jati. — Dne 28. februarja bo c. kr. ministrstvo za deželno brambo nakiipovalo konje za vojaško upravo bri fias v Hent Jerneju na Dolenjskem. V prvi vrsti jiotrebuje inienovana uprava koitjo za ježo v starosti 4 do 7 let, visokosti yiH do IGfi centimetrov, Cotiu za ene^^a konja so bode plačevala ^<'0 K ter dobe dotični prodajalci, ako so jtrodano žival sami yzrcdili, .še darilo jio^jedelskega ministrstva v znesku 100 K, izjoniorua tudi več. — Da pa bodo uio;ioče ])Osestnikoni sposobnih fíoiy" tudi dnifi^c, manjše ali večjo koiyo, kateri ug^ajajo za vožnjo Jfi za prenašanje tovorov, prodati, pride na povabilo konjerejske^ia odseka na ta dan titili druj^a vojaška kotnisija iz Maribora, ka-tPi'a kupuje konje za staino vojsko. Toraj posestniki sposobnih l^oiij. pripeljite veliko tako živali ottionjeiii dan, dn boste dobili tako visoke svote tionarja za svojo konjiče.
Iznenadila nas je vest, da je č. kapelan Loojiold Kolbozen |>i'estav(jen v Prečino. Bil jo za vse tiobro vnet; izobraževalno delo po naši obširni fari je imelo v iqem najbo(j navdu.šonega pO'l[)ornilca, — Ko se je šel Íi5. jan. poslovit v jdeterski samostan, jTH je jii.sec sprem^al. Začudila sta se, ko sta pri samostanskih vratih, kjer so deli miloščina, zo]>ot našla toliko ljudi! Dan na dan priJiajajo tja reveži ter sO boi,'ato obdarovani. Kolika doitrottt za vso okolico! — Ob povratku domov smo pa v smeri jiroti Novem mestu videli novi komet. Glavo je imela zvezda iiîzdoJi, ro() pa skoro v ravni črti nnvzgor, iiila je dosti svetla, lepa. Tudi večcrnicjt jo bila ćez moro svetla, in pozneje je luna colo noč tako jasno sijala, da bi bil lahko čital. A čez dun potem ])a so jo vronte sprevrfflo -- dobili smo snega doatj.
Ljiililjaiia. — Kranjski železniški sitod line 24. januarjs je bi] sijajno obiskan. Od najvišjih dostojansi vetiikov do vrlih županov i»rizadetih občin se jo napolnila dvoiana v ^Uuionu" brez razliko političnih strank. — Deželni i^^lavar Krati pl. šukljc kot sklicate^ tej^a velevažne^a shoda vse zljorovalco tlostojno pozdravi ter ]>rcdlapa podjuedsednika državne zl>ornice J. Poffač-nika za predsednika, kateri da prečitati t['lej:ratično pozdrave, Mej drugimi tudi : ii u dol f o vo, Najbo^ši usiadi ! Nameravano žeiezni.ško omrežje po Kranjskem naj se čimprej obistini! Belokranjska in transverzalna železnica naj povzdigne pfOHpodarski razvoj mile DoJenjske. Za „Dolenji^ke Novice" kanonik Ziogar, Deželni glavar nato jioroča o novih potrebnih železnicah po Kranjskem, katerih sami ne moremo frraditi, niti ne kot lokalnih, ker nimamo toliko denarnih sredstev, l'aè pa mora država vsleci lastne koristi in potrebo uprav v našem ozetnlju graditi nove lirogo. Kranjska jo ozadje Jadranskega morja proti Jtaliji. Država mora misliti tndi îz strategičnih ozirov na novo zvezo Dunaj-Adrija. Važni del te ))rogo čez Wechsel na Štajersko je tlo Kehringa že zgotov(jon. Gre se zdaj za podaljíanje čez I{,arigotio-Rogatec, Brežice-Novo mesto. Po dovršitvi belokranjske železnice bi Dunaj tiobil direktno zvezo z Dalmacijo. l'o tej jiroyi bi se zmanjšala daljava Dunaj-Spljet za 147 km. — Še večji pomen pa bi imela ta proga, ako se |>odalj.ša ter zveže na eno stran s Trstom, na drugo pa s Ptilo, Tekla bi od Ruilolfovega v smeri Soteska, Žužemberk, Zdenska vas. Dobrepo|je, Žiebic, Hodražica, Lož, Stari trg, Knežak, Ilirska jiistrica, HerpetJe, orj koder je že zveza v Trst jn Pulo. — Da|je našteva progej Postojna-Vi-pava; ijjub|jana-Ziri-GorÍška meja; Kamnik-Kranj-Ziri itd.
Povdarja, da se moramo saiui ganiti, prod vsem skrbeti za projekte. K sreči smo bili ob gradnji dol. železnico ustanovili garancijski zaklad, ki bo leta J910 narasel na 1,400.000 kron. Osnuje naj so centralni železniški odbor, ki naj stojd v dotiko z ministrstvi in vojno upravo in z lokalnimi odbori dotičnih krajev ob nameravanih proffab. Glavni odbor naj stopi v zvezo tudi z železniškimi odbori drugih dežel. Poživlja vse na krepko delo! Po kratki razpravi so sklenejo resolucije, ki jirijtoročajo vse načrte glavarja v izvršitev. Osnuje naj so „glavni odbor za Kranjsko" obstoječ iz 14 oseb, v katerem so zastoimuo vse struje. Potem tiaj se ustanové „lokalni oiibori" zn nasvetovane proge. Za vas Dojenjco jo važen nasvet^ovani odbor za progo Krško-Novomesto-Zužemberk. Za i^egovo ustanovitev ijaj poskrbi drž. poslanec dr. Janko Hočevar, Za daljno ))rogo Zužomberk-Stari trg odltor, ki poskrbi zanj dež, poslanec Bartol iz Sodrazice. — Sprejeta jo bila tiuii resolucija, ki poživlja drž, iiohIhuto, dež. zbor, trgovsko zbornico, da se pri c, kr. vladi zavzamejo za iio-spešitov belokranjske železnico in da se naj )iri zgradbah ozira na domače tvrdke. Poslanec Mande\j priporoča zelje trebunjsketiu in mokrouoškoga okraja glede železniške zveze Kadeči Št, Janz-Trebtije-Žuženiberk. Shod jo navdušeno odobril vso nasvete. 'J'orej pogumno na delo, da se prenovi obličje našo lepo dežele!

DomaČe novice.
Naznanilo. — / níťKeťeni sušcein Uoiiii) {ifislnll miš list le zanesljivi ni naročili kom, ki ko ali za I. liXKF jtla-čali ill (ih eiieiti liiili pondvili naročiiiiio za I. I!M0, ali jta SI) vsaj naznanili, ila oNliiiieJa iiaročuiki in Itoilo niinx'-iiiiio v kratki^iii ito^lali.
Naš jirevzvišeni g. tiiieznškoť je potoval koncem onega meseca v Kim ter bil sprejet v zasebni avdijenci pri sv. Očetu, kateremu jo poročal o stai^a ljubljanske vladikovine. Preti nekaj dnevi se jo sn^čno vrnil v Ljubljano.
Odlikovanje. Prečastiti g. kanonik Kran Š]tendal je i>rejcl častno kolajno m 40 letno zvesto službovanje. Dne 29. jan. nfirav na dan njegovega godu mu jo je osebno izročil jirebl, g. okr. glavar baron Rochbach v navzočnosti ctdega kajíilelja, izrazujoč iskrena vo,ščila.
OselMiK vťsti, Č. g. Štefan Terškan so je odpovedal župniji Mirnapeč, Ostane kot kapelan v Prečini. — V Mirnopeč pride za administratorja č, g. Leopold Kolbezen iz Št. Jerneja, kamor gre za kapelana č. g. I, Sever. — Deželni odbor je imenoval učitelja na kranjski kmetijski šoli Antona Lapajneta za pisarniškega pristava na tem zavodu. C. kr, avskultant Milan Kalan jo od tnkajšrijega okrožnega sodišča pozvan k deželnemu sodišču v Ljubljano.
S pošte. Tukaj.šnji iio.štni upravitelj g, Teodor Vidic je imenovan za postnega uadupravnika. Pri tej priložnosti omenjamo.
(la smo (iobili že večkrat firitožbe, kako neuljucino se pri tej pošti ravna s strankami, pa tudi po nepotrebnem šikanira ljudi. Potniki ne dobijo setiežev, ko imajo nujna opravila v svojem kraju, Čemu pa razj^lašate, koliko prostorov ima poštni voz, če jih pa ljudem nočete oddati? G. uafioskrbniku prijioročamo (lazno oko!
C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko je preinestilo i;^. davčne n[n*avnike mej drut^imi; Wencais Ivana v Budol-fovo, ťerhavec Ignacija v Metliko; gg, davčne oficijale; Sedlak Ernesta v Kostanjevico, Kobler Ernesta v Ribnico, gg. davčne asistente: Uderman Andreja v Kočevje in Ribnikar Stanislava v Žužemberk.
Poroka. Dno 1. iebruvarija se je tu poročil g. Fran Stopar, gimn. učiteti, z gosp. Albino Jakše, oba sta iz znanih mestnih rodbin, Sicer je bilo vkup 8 oklicev, primerno Število za kratek predpust.
Umrla je dne 27. janavarja g'ospa Amalija Polanec, roj. Sedlaček, vdova po c. k. gimn. profesorju, ki je učitc^eval mnogo let na tukajši^em gimnaziju. Ob mnogobrojni víleležbi je bila 29. jan. na tukaj.šnjem pokopališču ob strani soproga položena k večnemu počitku.
Oditar Dol. i^ev, drnštva naznarga svojim članom, da se vrši občni zbor dne 12. t. m. ob uri zvečer v Narodnem domu s sledečim vsporedom ; 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo pregledovalcev računov. 5.) Volitev novega odbora. 6,) Slučajnosti, Odbor.
Izvanreden občtii zbor za gozd v Rasnem vrši se dne
12.	februarja ob 2, uri popoldan na rotovžu (soba na desno v pritličju.) Prvi občni zbor, ki bi moral biti sklepčen že 29. januarja se je proložil za to, ker radi prepičic udeležbe ni moglo priti do volitve novega odbora. Prišlo je na občni zbor samo tí posestnikov, kar kaže, kako malomarno je na.še ljudstvo za stvar, ki je za vse meši":ane velikega pomena in zna postati še večjega pomena po novi belokranjski železnici, ki bo stekla v najkrajšem času mimo te hoste. Potem še-le se bo videlo koristi tega gozrla, ko se bodo drva na prav lahak način in z majhnimi stroški izvažala in prodajala iz hoste. Meščani morajo biti ponosni na hosto, ki nosi cclo ime „meščanska hosta" in naj pridejo zanesljivo napovedanega dne kar v največjem številu na ta občni zbor.
Odbor,
Kazij'liis, Letni donesek za leto 1909 v znesku lOOO K Jožef Dulierjeve ustanove za dekliško balo je oddati. Pravico do te ustanove imajo zakonske potomko bratov in sestra dno 5. avgusta 1863. 1. na Velikem Škrjančem pri Kudolfovem umrlega ustanovnika, ki so se leta 1909. omožile, v kolikor .so lepe nravnosti in zmožne branja v deželnem jeziku. Prosivke za to ustanovo morajo svoje prošnje, opremljene z zakonitim rodopisom, z izpričevalom nravnosti in z dokazilom, da znajo brati, kakor tudi s poročnim listom vložiti do 1. marca 1910.1. pri podpisani deželni vladi, — t,', kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dno 17. januarja 191(J.
Itokodelsko društvo je v svojem domu dne 2, in fi. febru-varija priredilo svoje predpustne veecHi;e s petjem, 3 šaljivimi kupleti in l)nrko Lumpacij Vagabund, Občinstvo je bilo zado-vo^no, samo radi predolgih odmorov je godrnjalo,
Itolnišiiiru ČČ. n.smiijetiili bratov si je omislila Ront-genov aparat, s katerim se vidijo notranja jioškodovanja, zlomljene kosti, krogije in sploh ptuji jiredmeti v človeškem telesu. Istotako so dobili tudi sterilizator, ajjarat za čiščenje zdravniškega orodja. Tudi na Dolcrijskem polagoma napredujemo.
Olični zhor dru.štva rokodelskih mojstrov vrši se v^nedeljo
13,	februarja ob 10. uri ilopoludnc v rokodelskem domu. Če zopet ne pride potrebno število članov, vrši se občni zbor pol ure pozneje ob vsakem števiiit navzočih. Na dnevnem redu je volitev novega odbora iu važne raznoterosti. Odltor i)a vljudno prosi vse svoje člane več zanimanja za to prepotrebno društvo. Naj pride tedaj vsak ter seboj pripelje vsaj enega novega uda, ki so lahko takoj vpiše.
Iteln zastava — je pustni dan visela raz poslopje tukajšnjega okraj, sodišča. Gotovo redek slučaj 1
.llesliia hranilnica v Novem mesfn. V mesecu januarju 1910 je 303 strank vložilo 101,4(32 K 74 h; 343 strank vzdignilo I88,4:i0 K 73 h; 14 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 12.210 K; 363 tiienic se je eskomptovalo za 134.516 K; stanje vlog 3496.473 K 55 h; denarni promet 760.8«0 K 56 h; vseh strank bilo je 1452
Potres. V noči 29. januarja okrog ono se je čutil tudi v našem mestu dokaj močan potres. Smer je bila od zahoda proti vzhodu. Škode ni napravil. — Čita se o potresih daleč na okrog. Čutili 80 ga po vseh slovenskih pokrajinah.
Gospodarske drobtine.
—	živinorejski in mlekaiv^iki tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo dne 22. in 23. febr. t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravjereje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so sledeča predavanja: V torek, dné 22. febr. Od 9. do 11, dopoludne: Vrednost kravje reje. 0<Íbiraiye molzniii krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Od 2. do 4. popoludne: Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje, V sredo» dne 23. februarja: Od 9. do II. dopoludne: Prodaja tiilcka, Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleku. Napake in pomanjkljivosti mleka. Mlečna posoda, i'opoludne od 2, do 4. Prodaja smetane in surovega masla. Posnemanje. Naprava surovega masla. Najiako surovega masla. Oddaja in razpo.šiljanje surovega masla. Pomen mlekarskih zadrug. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. — Tečaj jc nameiýen našim gospodarjem in gosjioilinjam in jo želeti, da se ga udeleže mnogoštevilno tudi na.še gospodit^je in kmetska dekleta. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem jdača ravnateljstvo 8tro.ške za pot iti za hrano.
—	Kmetijski tečaj v Si. Jontejn. IJožeini oilbor kruni>iki priredi od 20. do 22. fel)ruarja v Ht. Jerneju kmetijski tečjij » sledečim sporedom: V nedeljo 20, februai-Ja od 3. do 5. popoludne: Gnojenje i [i i»ri del o van jo krme (ravnatelj liohrman); v pondeljek 21. februarja od 9, do 12. dopoludïie: Prašičjareju {ravnatelj RobrnianJ; od 3. do 5. popoludne: Kletarstvo (vinarski naii^zornik Skalický); v torek 22. februarja od 9. do 12, dopoludne: Živinoreja (živinorejski nadzornik Ijcgvart); od 3. do 5. popoludne: Konjereja in ži vi nozdra vs t vo (veterinami nadzornik Pavlin).
—	Nakujiovanje konj zii vojaške namene bo dne 28. febr, t. 1. v Ht. Jernej« dopoludne ob devetih. Konji se bodo plačevali po 700 K in C. kr. kmetijsko ministrstvo dodene še po 100 K jircmije,
—	Kil )Mivzdigne rejo prašičev na Kranjskem, je sklonil kranjski dež. odbor ustanoviti še to pomlad večje število postaj za mrjasce, jiostaj za plemenske prašiče in tri do .štiri zavode za plemenske prašiče. Oni posestniki, ki nameravajo vpeljati tako postajo, morajo vložiti tozadevne prošnje do 10. februarja t. 1. na deželni odbor v Ljubljani.
Raznoterosti«
* Samoslanske knjïi'jiice v Avstriji. Veliko zanimutije za stare rokopise, ki se kaže sedaj v vseh kulturnih državah, dovodio je do tega, da so se začeli v Avstriji posebno zanimati za samostanske knjižnice. Ugotovljeno je, da imajo samostanske knjižnice vrlo znamenite reči. Zlasti so samostaid od leta 1848 naprej zelo pomnožili svoje knjižnico. V samostanskih bibliotekah se nahaja 2 in pol milijona tiskanih knjig, 25.000 inku-nablov in 25.000 znamenitih rokopisov.
Darovi za dijaško kuhir\jo v Novem mestu.
Za mege(^ januar: NeimenoTan linhovnik 90 K. Prem, ff. 8eb. Elbert, prost T EndolfDTeni, Éá. gg. M. Krear, delmn v Saniiđu, F. Scijweiger, dekaii v Ijeskovcn, I, Dni. bran. v Uetlikí, íě. gg. M. Nenianii in Jate, Porentit pu i!0 K, goBpa Berta Vojska 20 K. Owpa Mar, Pe(;an, trg,, J, Ticek trg. y Novem me^tii, Ft. Majtelj, mesar v Beli cerkvi, prei. g. Ig. Salehar, duli, nvetoik, <lr, StiTger Przemysl, Ě, g. Pom. Vari, kaplan na Raki, ť). g, íesftnj, župnik, dr. Jug. Leear. prorektor eemeniûiia v Ljubljani po 10 K, Ůaet. g, ČeSarek, župnik 6 K. Pl. Šnklje, J. GerdesíĚ, aod. svetnik, P. Bernard Vovk jio 4 K. Beruatrt dimnikar SE.
Kadalje p. n. gp. Cižmek, ofic-, A. Pander, dr, Žitek, dr. VanpotiE, A, P<ill v. Ffibrenau, Rolirniann, vodja na Grmu po 2 E, A. Agnitacb, Aiiraann, F, v. Ficlitenao, Foršek, dr. Hrasovec, Jarc, sod. avet., B. Kantelic, I. Kastelie, EoSak, Erajec nadi,, MikoliĚ, J, Perko, líiííoli, eort. avít, F. SeidJ, B. Skalický, dr. Olobevnik, Albin Schififrer, T, Vidic, S, g. «nidovec, vikar, Špliťhal. Zure, žu)iau. Zduláek. adi, i, g. Žlogar, kan., KiemenO.iú, J. Verbii';, A. áproc, tajnik po 1 K, gospa Durini in fleiti, nrar po HO v. Priatov, dav. eluga 50 v.
Vsem veledušnim dobrotnikom irćna bvalal Z t^il) izdatno pomnûjo je bilo mogoĚe preriniti se skosi prvi meseu tega leta, ki je bil poln najvefjib Btrodkuv, Pol leta bo kmalu sa nami, 70 dijakom eo bile omogočene Študije po p(iž(tvovainoBt.i dobrotnikov. Prejemkov je bilo 2946 K t8 v, izdatkov 24T8E 18v. Ii ogromnih izdatkov je paS raividuo, kako mijna dajepoino«. Zato tndi prueim one, ki so £ rainimi izgovori do zdaj le od daleù gledali, naj pridejo tudi oni nn pomoč. Ta je denar najbolje naložen v prid nlovetiakega Ijndatva, Dosedajnim dobrotnikom povrni Bog in nam nakloni novih!
Dr. Ciril Aitnan.
Loterijske številke.
TRST, 2Í). januarja 15 4S .^7 GRADEC, 5. februarja 17 4H 52
51
HO
90 75
K
ZA H VA LA.
'An mnofce itiikase ertiuej^a BoSutja povodom taoleiiii in smrti iiBsetca iskrenu ijnbl.jeDega brata, uziruma svaka ÍD Btriea, jirećastitega gospotia
Ivan-a Podboj »a,
<liib(iviM%'a svi^iiiikii iii žiipiiika v pnli(i>ju,
ixrekninii tem p<iti>n) najiskrenejso galiTftlo. Hojebtiu se priBrćnu lativaljujemo lull, gosp. priiStu 8. Elberni ter listali preú diibuvšćlni celera dekanata, )ireč. gg. oo. frtiii-iSiSkaTiom iu Usmiljenim bratom, veleblag g. okr, glivarjii bariiuii Viljemu Heehbaoliu, |»reblag. g, |ireiisediiiku okrož. »lidiSćB ilr. Jak. Kavc:Ě-ii iireblag. g. notarju KnĚftr-.n ix Trebnjega, vseui tiBtalim p. u nradaikom in zadimi (in kom tukajSiijib ura<l[)V, p. ii, (îg. rantupuikom raznih ilrnáteT it To]i)iu in 0(1 (iru^uii, slavni pdàaroi brambi in Marijini (tružbi iz Tuplic in vnem ofitalim občanom, p, n. ilarovatBljem
kraHDib vencie?, p, u. gg, peveem isa ginljivo perje pri nirtvašnici in iia koludvorn in vaem p, n. gospem in epodoni s]preniljeTah;eni od blizu in dalei.
Osobito se še zahvaljujemo pre«. dnhovSôini v Ribnici, slavnemu nradništvii, trâk«tnn zastopništvo in vsem drugim slavnim korporaoijam, eenjenini trřaiiom in oko-liianom, posebe Se; visokdiast ffosp, kanoniku Fr. Dolinar, ki je vodil sprevod, in visokočast, gosp kanonik« in o, kr, profesorja Antun Kržií, ranjkega DajboljSemn prijatelju, za úastno spremstvo dragega nam poki jnika k njega zadnjemu poiitkn in globoko v srca aegajoee i/raïe prave ljubezni do pokojnika in tolažilne besede se najiakrenejSe zahvaljujemo.
Žaliijocft i-odliiiifi r«(llioJ - OTa.
RIBNICA, 10. februarja 1910.
m
Dnižbeni oklic.
e cb4/9 6
Dne 24. februarja 19!0 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj osname-tjeui Budniji v izbi St, tt dražba zemijiSč »1. St. 182 iu 204 k, o. Gor. Polje.
Nepremiíninuma, ki ju je prodati na dražbi, je določena vrednost za ul. St. 204 k. o. (ior. Polje 610 K 48 li, za al. it. 183 iste kat, občine pa 806 K 24 h.
Najmanjši poundek znai«fl za ul. St. 204 k. o. Oar. Polje 407 K, za nI. ^t. 18« iste kat. «biine pa SOI K 16 h. Pod tema zneskoma se ne prodaje,
Dražbeoe pogoje, ki ee (ibetiem odobre in listine, ki se tičejo ne-pTemièniu, »mejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeui sod-niji v izbi št Ď. med opravilnimi urami.
Vravice, kaitre bi ue pripuSiale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbeuem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle 'a I veljav I jati «iedé nepremičnine «ame.
O nadaljnih dogodkih dražbenega postopaiya se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku draábe-oega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo T okolišii spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem okraju •tauujočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija v Rudollovem, oddelek 1!.. __dne 8. januarja 1910.
(30)
Stanovanje
lepo, proRtorno, obstoječe iz trel) sob, kopalne sobo. kiihinje, jedilne Miraiiibe fii z vseuii pritiklinami se odda h t. majem v Ih^rfiiuiccvi v Kjiiidiji.	lïT-ï-l»
Okrajna posojilnica v Krškem
ima v topek, 22. febr. 1.1. popoludne ob treh v svoji pisarni
8 sledečim (inevnim redom;
(ÏCJ
HiŠfl je na prodaj na Brodu
četrt ure od Noveg^a mesta, prar na lepem iigodnerit kraju s trafiko in z gostilniškim obrtom, tremi sobami, kuhinjo in jedilno shrambo. Zraven se nahaja klet, dva svinjaka hleva in kozoloc, vrt in dve njivi sedem mernikov posetve. — Več in cena hc izve ravno tam pri lastniku Antonii Jeriřkii na lírodu št. 4.	(13 3-2)
Oddajo aniBPišliili trt in cepljenh.
Kmetijska podružnica v Novem mestu ima naprodaj prav lepe sajenke riparije portalis in cepljenke.
Cena sajenkam je določena na 4 K za 100 trt, cejiljenkam pa na 20 Iv za 100 trt. Pri večjih naročilih so cena cejitjenkam primerno zniža. Cepljenke so požlahtnene z najbolj jiriporočenimi vrstami, kakor s španjolom, z laškim rizlinpom, z veltlincem, z rudeOiin, vrhom, a silvancem, z belim bur^'undcom, s kraljevino in žametasto črnino, ['ravico do trt imajo vinogradniki iz novo-me.škejia in drugih dolenjskih okrajev.	oaj
Naretiila kp siii-fjemnjo d« :ÎS. febrnai-Ja liUO.
Vabilo k občnemu zboru
hmetijshe podružnice v Novem mestu
ki bo v pondeljek, dne 28. februarja t. I. ob dveh popoldne v društvenem prostoru (v hiái g. Jakšeta v Novem mestu.)
Spored: 1. Poročilo o delovanju podružnice,
а.	Poročilo o računih.	(31 ) Volitev novegra odbora.
4.	Predlopi za občni zbor v Ljubljani.
5.	Slučajnosti.
б.	O pomenu in uredbi živinorejske zadruge za novomeško okolico. Poročevalec ravnatelj V. Rohrman.
Opomnja. Če ob zgoraj določenem času ne pride zadosti udov, se bo občni zbor vršil pol ure pozneje z istim sporedom, ne glede na število navzočih.
Odbor kmetijske podružnice v Novem mestu.
Nîi prodaj je
i»^ m s
(ae-a-i)
V O
I. Računski zaključek za 1. 1909, ii. Volitev načeistva in nadzor.stva.
Predlogi in ev. revizijsko poročilo. V bíiičaju nenklejmnosti ob treh, vrši ae drugi občni zbor polu štirih ne glede na število nuvzočnih zadružnikov.
o
obstoječo: hi.ša prijtravna za vsako obrt, gospodarsko jioslopje, vrtovi s sadjem, njive, pojzdi, travniki in vinograd, pri glavni cesti na Studencu — iz proste roke. — Pogoji in cena ugodni. Natančna pojasnila se zvedo pri Anton INilii na Studencu, pošta Kadna jiri Sevnici.
niln s šestimi tečaji
je takoj na prodaj pri Frnn(;n (Jltivan na Dvoru pri Žužemberku. Za denar se tudi počaka.
Ravno tam se tudi odda v najem	(18-2-2)
dobro idoča kovačija(fužina)
--^ na reki Krki. -====:
Proda se radi preselitve jako dobro ohranjen
po ugodni coni; več se izve pri uprav. Uol. Novic. 2 8-80
I
•m
I
t
* I
Svoji k svojim!
Popolnomo varno naložen denar
Hranilnica in posojilnica za HanJijo in nhoiico
reg, zadruga z neomejeno zavezo
V lastnem domu v Kandiji
sjircjciiia hranilne vlojfe od vsacejra, če je igen ud ali ne, ter obrestuje p«
1
O
O
na leto brea odbitka rentneça davka, katerega sama iz svojega plačuje.
Hfl. $
Hf-t
tfr
Hf-*
Hs-i«, i*-m-
t
S i*
f (12-3-3)
fjlustav Mlini je edini svečar in Icctar v Novem mestu, ki ima največjo zalogo pristnih voSčenih sveč lastnega izdelka po najnižji ceni preč. duhovščini in slav. občinstvu na blagohotno razpolago, ter se istim najvljudneje priiioroča za mnogobrojni obisk.
l'iačuje niéd, vosek in voščine po najvišji coni. Pismena naročila se takoj izvršujejo.
Vrtnarskega učenca
sprejme kmetijska šola na Grmu, Pouk traja tri leta. Vrtnarski učenec dobi prosto brano, potrebno obleko in obuvalo. Kdor želi stopiti v pouk, naj se obrne takoj na ravnateljstvo šole. Nastop služIte s 1. iiiarceiii.	(33 2-1)
Skoz 20 let seje obnesla
dCaihreiner UCneipp - sladna kava v vsaki družini vedno koi najtzvrst-nejsi pridavek k bobovi kavi in koi njen nadomestek, kjer je bobmja kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. Za otroke ni zdravejke kavine pijače kot je cist OCathreiner, Otroci u&pevajo krasno.
Otvoritev trgovine.
podpisani naznanja al. občinstvu, da jo n1,v(iril v Iitstiii Iiiši v Žiihjivasi
trgovino s špecerijshim blagom
in se Jiriporoča p. n. oiijemaiccm za obilni obisk ter ZHgotaviiii iste postreči vedno z svežim, dobrim in cenenim blagom.
(21.3.21	s;)oiitova.iiem	Medvešek.
Parna opehorna (BneitŤu>
ima vedno v zalogi
(14-0-2,
najboljši in najcencji opeko vsake vrsto.
Naročila in vprašanja sjírejema «skrbiiištv« í,'rašť.iiie Ziilog iltreitPHfin) pri liiMlolfovoin.
sprejmem takoj za mojo manufakturno trgovino	i23 2-ii}
Učenko
T. Ogrin — Novomeato.
n:
1
Slovensko podjetje!
Franc Sotivan sin
Ljubljana, Mestni trg štev. 22 in 23.
Tiskana in tkana bombaževina
Bela in rjava kotonina (4-12-2) Domače in angleško sukno Francoska svila Modno blago iz prvih tvornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za hotele in stanovanja
Največja zaloga preprog Solidna postrežba!	Nizke cene!
itovfn. i. i.
Udtkjftteij in'.sdoiuik Urban Korvti.
OderiTorai nreiinitc k. Zlogar.
Tink J. Knlac natl.