LISTEK. O Božiču 1912. i, Vih'ar divja, da zemlja se pretresa; Po zraku prasldetanje mi bu5i, In grom gromi, ki sega ao nebesa, 'Odmev niegov po svetu vsem doni. Je to viliar vsled letne li vroftine? J« to li grom iz zraCne visofiine? 2. Ne, ne! To topov krutili je gromenjt, To puSf je vro5ih grozni spev, Nabrušepin to meCev je vrvenje, To bojnih klicev straŠni je odmev. Po hribih in dolipali smrt razsaja, Se strahom in trepetom svet navdaja. 3. MrliCev polne so livade širne In kri napaja polja sinjo plan; To gtrasti nevkrotljive, brezobzirn«, Spominek nezrekljivo je groza«, Ko narodi se dvignejo teptani, Osveto h,udo dajo svoji rani. 4. Mirujejo sedaj sovrašne gil« . . . ji novi lj»ti boji že groze — Ob mejali nače dcnnovi.ne mil« Z moritvijo in tlanjem nam pret«. Ip v dului gledamo že nove žrtve, I* r grobu vidimo že nove mrlT«! 5. Ne, ne! Prišel je 8as Ljubezni vefine, Prišel iz neba k nam, je Kralj miru. Želi tu najti narode, le srefine, In slavo dolžno vrniti Bogu. On Avstrijo je slavpo vedno ljubil, Še zdaj je v resnih dneH ne bo pogubil, 6. 0 Kralj miru, le šftiti domovino, Ohrani ji sladkosti mirnih, dpi! Odprij ljubezni svoje globočino, Izpolni želje, ki jih' vsak gojd! Tvoj sreCni prihlod solnce bodi zlato, Kaltero nas blagruje vse bogato! Prof. dr. Ant. Medved. Soterija. (Po nemikem izriroika. — PuTest iz č*goT pregtcjanja krirtjanoT). (Dalj«.l Bil je (o drugi psalm, ki so ga prepevall tufcaj v sredini zemlje, v sredi raed grobovi kristjaflii, k.ntere je preganjala postava in ki so bili zapisani že smrti. To pet-e jo bilo nekaj pretresujo^ega ter je tudi triTmna (rimski eastnik) Ambrozija prevzelo. V k-ra.tk.ih besedali izraža zgodovino cerkve, ki bo zagleflala, neomajena v veri v Jezasa, polna zaupanja, da bo rešena tega krvavega. preganjanja, tisti presrečni dan slavlja in zmage, ko se bo oznanjevala vera y Kriznnoga ne samo v mogbSnem kraljestvii rimskih vladarjev, te-mvec se razširila črez njihove meje ter po vsom svetu in vsem narodora. Kar nenadoma je prenehalo petje. Pogrebea je prišel med: tem po skVivnih potih k vernikbm ter j« opozoril na- v^eliko nevarnost in na ovadwli*. Množica se je takoj razšla. Ainbrozij pa se ]• trudil, da bi pri slabi razsvetljavi balčlje spoznai Ijudi. Toda ožina dupline ga je ovirala že pri moškšk, tem bolj pa še pri ženskah, ki so bile zavite v pai^«lana. Bolj med zadnjimi sta prišli v resnem razgov«ru dve gospe. Ambrozij se je zelo trudil, da bi r.azumel nju« pogovor; ,.Prosim le", je zaBela mlajša, ravno ko sta sta- 11 pred odprtino, ter jo prljela za roko, ,,prosim t«, spominjaj se me v raolitvi, preljuba fjucina! Nek» notranje čustvo mi pravi, da je bila to zadnja pobož. nost, pri kateri sem bila navzoča", Ali ni to glas, ki je bil tribumi dobro znan? ,,Kako pa govoriš, predraga", odgoviori starejna. ,,Seveda moramo biti pripravljeni, k.er vsak dan na« lahko vržejo levom, vem pa tudi, ljuba nioja Soterija, da se ne lwš dala pregovoriti ter da l»i> verovala r Jezvtsa Kristusa. Toda v tilii samoti svoje palače o«stra.ii Tib.ere ubežiš ofiem cesarjevib ovaduhov." ,„0 kako bi bila livaležna svojemu nebeškemu Ženinu", odgovori Soterija, .,ako bi mi spletel za n«beško gostijo venec iz rudeeih vrtpic in ga okrasil z rubini mučenigtva!" Nadaljnega pogovora Ambrozij ni mogelveii ra»iuneti, k<M"'shi gospe zopet nadaljevali svojo pot. Pr«pričal pa se je osebno, da je Soterija kristjanka, Ko je tribuna obdajala od vs«h strani srartoa tišina, ko je stal sara v sredini med grobovi, ne da bi poznal Icraj, sta ga začela spreliajati groza in straji, dasi je bil pogumen. Kot vojak navajen pa raznovrstafl položaje, je zbral vse duŠeTne gile, da js oatal hladnokrven ter se vrnil. Ker pa je hodil poprej njegov spremljevalec tako ltitro, da si je Ambrozij kompj delal znainenja ia bral napise, zato ^e bil že pri prrem razpotju briz p,onioW. (I3»JLj© prit^