Štev. 9. V Ljubljani dne 25, septembra 1895. Leto I
Planinski
■--
Glasilo „Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani,
Izhaja 25. dan vsakega meseca.
JH-iintvoiitki dobivajo Ust zastonj. — Nočlano stane po 3 fiKl., dijake po I gld. SO kr. na loto;
posato&ine številko po 30 fcr. Xa oblika in vsebino nplttav so odgovorni pisuirlji.
Vse spise, naroČila in plafila. vzprejcinljo »Slov, plnn. društvo" v Ljubljani. InHeral obsegajoč dvanajsti nko strani stane O	za celo leto.
Črez Ture.
Spisal S. Butar.
(Dalje in konee.)
U5
IivV> razpadu rimske države nahajamo Slovence naseljene ob stari rimski poti visoko do pod Tur. Xa rimskih spomenikih iz okolice stare Tcurnije v gorenji Dravski dolini je videti sicer tudi nekaj čudnih imen, katera pripisujejo naši nasprotniki Keltom, n. pr. Nonia, Enobuc (Enobu.v), Gnavo, Adnamius (Mommsen, C. I. L. HI. 4725). Toda Bog ve, ali niso bile osebe teli imen le polatkičeni priseljenci, morda vojaški uradniki"? Tudi izgublja hipoteza o Keltih po naših krajih vedno bolj svoja tla, in toliko je že sedaj izvestno, da oni niso bili nikoli stalni naseljenci po naših krajih, nego kvečjemu le gospodujoče pleme. Med koroškimi Slovenci je znana pripovedka, da je bila gorenja Helanska dolina nekdaj z vodo pokrita, in iz jezera je izvirala Bela tam, kjer je stala Tribu.šcva kmetija. (Mir, 1880, str. 141.).
Stalno pa je, da so vsa krajevna imena v tako imenovani Belanski dolini slovenska, ali pa iz slovenščine na nemški jezik preložena. Ko pridemo črez goro Izel v omenjeno dolino, prispemo mg poprej v trg VVinklem, ki je skoro gotovo prestavljen iz slovenskega „Kotje". Takoj potem stoje vasi: Lassach, Stranach in Mortschacli, ki že po svoji lokativui končnici dovolj dokazujejo, da so slovenskega
izvira. NajoČitovidnejše pa je to pri dveh glavnih krajih celo doline, pri Zagričii (Sagritz) in Doljanah (Döllach). Poslednji kraj se imenuje tudi Velika Cerknica (Gross-Kirchheim), ker je ime Cerknica pomenilo vse raztresene zaselke po dolini proti Turam. Nasproti Doljanam stojita zaselka lianaeh in Kras, na severni strani pa Apriaeh (Javorje), Kojach (Roje) in Zlapp (Slap). Ime Heiligenblut je sicer že iztirno nemško, a vender poznajo koroški Slovenci dobro tudi izraz „Sv. Kri".
Izmed imen dolin, potokov, posameznih hiš, planin, gozdov, travnikov itd. sem si zabeležil še ta le, ki imajo slovensko lice: 1) na levem pobočju Belanske doline (spec, karta 17. VIII.): Velika in mala Cerkniška dolina (odnosno potok), Kulmer Kogl (Holm), Marksch (Markič), Grosse in Kleine Fleissota, morda. Velika in Mala Belica, a Magritzen „Mokrica", Rupee, Brett K. (Predel), Cerkniški ledenik in Slovenski prelaz. Tudi Pockhorn utegne biti prestavljeno iz slovenskega „Kozorog". 2) na desnem pobočju (17, VII): Zopenitzen (Sopotnica), Redschitz (Rečica), Maleschick (Malovšek?), Gossnitz (Gozdnica), Graden (18, VIT), Kroker (Krokar), Winkel (Kot.), Bruch (Lom), Trog (Korito), Gutthal (Dober Dol), AL bitzen (Planiniea), Sauberg (Svinja), Handtberg (Ročica?), Rächerin (Grabljivka?) itd. Zgodovinski viri omenjajo tudi potoka Mulinz (Mlinec) in Brovniz (Borovnica?) ter Tabor (Taber) in der Fleuss.
Pa tudi pod najstnnejše obronke Tur so prodrli Slovenci, bodisi kot pastirji, bodisi kot lovci. Sedaj že celo Nemci priznavajo, da so dali Slovenci ime ne le divni Pastirici (Pasterzen), nego sploh vsem ledenikom v okolici Velikega Kleka, ii. pr. Ködnitz-, Teischnitzi Frussnitz- (Brusnica) in Lapenvitzkees (glej: Carinthia 1894, str. 136.).
Ker smo že tako zabredli na jezikoslovno in etimologično polje, naj omenim še dvojih imen izvira. Reko Moli imenujejo sedaj Slovenci „Belo" in po njej Belansko dolino ter Belaqsko pasmo. Kolikor je nam znano, je to ime vpeljal v slovensko književnost in terminologijo Peter Kozler v svoji knjižici „Kratek slovenski zemljepis" (Dunaj 1854, str. V.) Ali niti sedanja nemška pisava, niti najstarejša pisava v listinah nas ne opravičuje to reko imenovati Belo. Vsakomur je znano, da so Nemci prekrstili naše Bele v „Ve!lacll", Italijani pa v „Kella". Ime naše reke se glasi v latinskih virih „Molna", v nemških pa „an der Mölln". Ime je torej bržkone še latinskega izvira od „mola", gorenji mlinski kamen, in mi bi je morali pisati ali „Molina", ali pa, če hočemo reki dati bolj slovensko obliko, „Mlina".
Drugo ime je „Turo", „Tauem". Kakor je znano, trde Nemci, da je tudi to ime keltskega izvora, in da beseda „tur, taur" pomeni v keltskem jeziku pogorje. Toda v najstarejših listinah se glasi to ime „Turus" ali „Durus" *), in Dr. Krones sam mora priznavati v svojem tendencijoznem spisu „Die deutsche
*) O sv. Rupertu pripovedujejo bollandisti 3. marcija 705: „transcenosciue monte altissiuio, mons Durus appollato, praeJieavit Wandalis (t j. Slovencem)",
Besiedhmg- dor ostlielien Alpenliinder," str. 385., da se oblika „in m onto Thuro, Duro" večkrat rabi, kakor pa „ad Tauern". In kaj bi se ne, saj je Slovanom to ime prav dobro znano in se nahaja tudi tam, kjer Keltov nikoli ni bilo. Na Koroškem 11. pr. se imenujejo gore med Vrbo in Kotni aro Vesjo „Turje"; tako se tudi imenuje najvzliodnejši odrastek D obrača, in nova postajiea pod njim se bode imenovala „Podturje". „Turje" se tudi zove del razvodnega pogorja med Savo in Savino in kraj zahodno od Rimskih Toplic. Pri Tinjah blizu sSL Bistrice stoji „Turiška Vas". Vrh „Ture" je 758 m visok prelaz vzhodno od Rakitnika na Pivki. Pri Knežaku na Pivki je „Turčja dolina". „Na Turcah" se imenuje gorska planota nad izvirom Tolminke, in ravno tako tudi vzvišeno polje južnozaliodno od Bolea. Vzhodno od Št. Vida blizu Nanosa se nahaja planotna gora „Tura". V Kamniških ali Savinskih planinah imamo „Turško Goro" 2246 m in „Turški Žleb". Komu ni znano „Turopolje" pri Zagrebu in kraj „Vrhotursk" v Uralu? — in Bog- ve, kje se še nahaja to ime raztrošeno! Ture so torej naše.
Odkod pa nemško ime „Tanern"? čitjte in strmite! Kakor je znano, ne imenujejo nikjer „Tauern" celega pogorja, ampak le prelaze čroz pogorje. Pod vsakim takim prelazom pa se nahaja krčma za krepčanje in prenočevanje popotnikov, in taka krčma se imenuje latinski „taverna". Ta izraz „taverna" ali „taborna* je koroškim Slovencem povsodi dobro znan, a Nemci ga pa izgovarjajo „tauern". In zares, če vprašaš koroškega ali salcburškega kmeta, kje so „Tauern", ti nikoli ne pokaže pogorja, ampak krčmo, kjer se lahko okrepčaš. Odtod torej prihaja to slavno „keltsko" ime. Povedati moram, da meje pokojni šolski nadzornik Ivan Šolar prvi opozoril na ta izvor imena „Tauern".
Naposled pa še par zgodovinskih drobtinic, da bodemo videli, kedaj in kako so se Slovenci v Belanski dolini ponemčili. Že 1. 862. so imeli Brižinski škofje hiše, njive in travnike ob izviru Bele pod Turami, I. 1001. pri Wertu, 1. 1015. pri Stalin vzhodno od Kotja, 1. 1062. pri S. Martinu ob Belici. Okolo L 1030. zamenja Brižinski škof osem „slovenskih kmetij" v vaseh Stallon (Stali), Lassaeh in Goriah (Goritz pri Doljanah?) z nekim Reginoldom. Okolo 1. 1175. dobi samostan v Admontu tudi dve slovenski kmetiji v Cerknici (Zahn, Urkundcnbuch fur Steiermark I. str. 67. in 542 ). Tudi neki plemič „Reginher von Tovernich" blizu Zagriča je bil slovenski Dobrni k, ali njegova posestva so prišla kot za-dušbina samostanu Admontu v last. Zagrič (Sageriee, Segeriz) je spadal od začetka goriškim grofom, ali Engelbert je daroval okolo 1. 1155. eden dvor in eno planino Admontu za pokoj svoje duše. Ta samostan je ustanovil v Zagriču proštijo, in tu je bilo cerkveno središče za vso gorenje Bolansko dolino (pozneje se je župnija imenovala „Heiligeiiblut zu Sagritz"). Prvi znani župnik v Cerknem je bil 1. 1235. Ludovik. Posvetno središče pa je bilo v Doljanah ali v Velikem Cerknem, ker se je vsa dolina imenovala Cerknica, Nad Doljanami so vidijo še sedaj razvaline gradu na strmi skali. Sodna oblast te gospoščine je sezala do vrha Tur. Okolo L 1250. jo zastavil Goriški grof Majnard Veliko Cerkno Salcburški nadškoflji za
9*
200 mark srebra. Pozneje so bile Doljane trg" deželnega kneza in so evetle. še do začetka našega stoletja.
Tako vidimo, da sta Admont in Salcbnrg vedno bolj silila črez Ture na koroško stran. Okolo 1. 1250. so prešla tudi vsa Brižiiiska posestva v oblast Salcburških nadškofov. Ti in Admonški benediktinci so znali mnogo bolje ger-manizovati, nego Brižinski. in kmalu je utihnila zadnja slovenska beseda v Belanski dolini. Adinont je že proti koncu XII. stoletja gormanizacijo močno pospeševal, Salcbnrg pa od polovice XIII. dalje. Oba sta pošiljala nemške poljedelce črez Ture in jim delila zemljo med Slovenci v dedno last. Le redko sta pošiljala tudi kolone na cerkvena posestva. Da so poprejšnji slovenski kmetje postali koloni nemških cerkva, to se samo po sebi razume.
Vcnder je bilo počasi začelo pešati blagostanje v Belanski dolini. Deloma je bila pošla ruda, deloma pa je prihajalo vedno bolj mrzlo med visokimi gorami. Zato je morala nemška duhovščina misliti na drugo privlačno moč, da bi prebivalci kaj zaslužili od tujcev. Sklenila jo ustanoviti božjo pot pri Sv. Krvi. To ime je citati prvikrat v prvi tretjini XV. stoletja, in malo poprej so prenaredili legendo o sv. Brieii ali Brikciju. Ta je bil baje iz Skandinavije doma in je služil v visoki vojaški službi v Carigradu. Dobil je 1. 914. od cesarja Leona nekoliko sv. krvi, ki je pritekla ali iz sv. hostije, ali pa iz sv. razpela, katero je neki Žid bogoskrunsko z nožem prebodcl. (Preganjanje Židov v začetku XV. stoletja je pripomoglo k postanku legende). Noseč varno spravljeno sv. kri v fijoli pri sebi, je prišel na povratku v domovino pod Veliki Klek (Grossglockner), kjer ga je plaz podsul dne 13. novembra (po drugih je zmrznil na ledu na Pastirici). Ko so šli sonarji okolo božiča po gorsko seno, našli so truplo in je pokopali na Slapu. Desna noga pa ni hotela ostati pod zemljo, ker je bila v nje rani skrita fijola s sv. krvjo. Scle ko so iijolo vzeli iz rane, je ostala noga pod zemljo. Na mestu, kjer so našli truplo, so sezidali kapelico sv. Brikcija (1612 m), niže doli (1404 m) pa veliko cerkev, okolo katere je nastal romarski kraj Sv. Kri. :i!)
Tudi na Slovenskem je več kapelie sv. Brica; kolikor je meni znano, na jugu pod Nanosom v občini Ubelsko in pod mrzlim Vrhom v občini Volarje pri Tolminu. Cerkev sv. Brica stoji tudi na sedlu (592 m) severno od Šmartina pri Velenju, od koder se lepo vidi v sotesko „Huda Luknja". Južno od cerkve je tudi kapelica enaeega imena. Po vseh teh krajih so gramozne drče in hude strmine, in po zimi se udirajo sneženi plazovi. Gotovo so ljudje te kapelice postavili na teh samotnih krajih, da bi jih sv. Brikeij varoval plazov. Belanska dolina pa je v novejšem času tudi brez romarske cerkve zadosti obiskovana, ker vsako jesen hite po njej cele trume turistov. Njih večini je smoter divna Pastirica in veličan-stveni Veliki Klek, ki po svoji višini tako rekoč izzivi je človeka, naj se pride z njim merit in ga zmagat. Slovenci smemo biti ponosni, da je bil med prvimi obiskovalci tega velikana slovenski pesnik Valentin Stanič I. 1799.
*) 1'icliler, Mictlk der geog. Ges. 1889; Miilk-r, Caiindtia 1891, Nt*. y.
Celovški inžener P i pri je izdelal načrt, kako naj bi sc napravila cesta od Sv. Krvi crez Visoka Vrata, ki bi ne imela nikjer večje strmali nego 1:10 in bi vodila v dolino Leiten, torej proti Rruku in Celu. Stala, pa Iii okolo 385.000 gld., in to vsoto naj bi nabrale vse sekcije Nemškega in avstrijskega plan. društva, tudi one v „rajhu". Sekcija „Od ob jezeru" je sicer tudi vneta za to cesto po dolini Leiten, ali ona bi jo rada izpeljala crez skrbi no Pfand el naravnost do turistovske hiše. ker je tod najkrajša pot na vrh. Imamo pa še drug načrt, katerega je iz-delal inžener Schenkel v Gradcu. Po tem naj bi se napravila električna železnica z zobastimi kolesi od Sv. Krvi crez sedlo nad Sv. Brikcijem na vrh Velikega Kleka. Imela naj bi ozek tir 00 cm in največjo strmal 1.15%, a to le na prav kratko daljavo. Gonilna moč naj bi se zajemala iz vodopadov Bele, Gozd niče, Lajterja in Dobrodolskega potoka.
Ponuja se nam torej zadosti prilike, da pridemo do podnožja slavnega Kleka, ki je, kakor znano, po višini druga gora v Avstriji (3797 m). Ker so ob poti tudi dobra prenočišča in gostiluice, zato ni dvoma, da se bode promet skozi Be-lansko dolino v kratkem podvojil. Xa to delujejo razna društva za vabljenje tujcev, in tu izražam željo, naj bi tudi naše društvo začelo agitacijo za to, da bi privabili se več obiskovalcev v naše romantične gore.
______erman Wunderlich, ki se je ponesrečil pretekli mesec v Kamniških planinah,
je slušatelj Dunajske tehnike, član Nemškega in avstrijskega planinskega društva ter vajen turist. Obiskal je že mnogo visokih gora, kakor: Veliki Klek, Mangart, Sonnblick i. dr. \Vunderlieh je šel v ponedeljek dne 19. avgusta zjutraj z nekim pticarjem mimo Sv. Primoža na Veliko Planino. Ptičar je tu nabiral mravljinčna jajca, Wunderlicli pa je sam dalje popotoval v Dol. črez Esenik, nevarnega Konja, Sedelee in Dedca k planinski koči Korošici, kjer je pri pastirju prenočil. Drugo jutro jo lezel na Ojstrico in odtod mimo JSkarij na Veliko Planjavo (staj. Babo), Pot drži ob južni steni Velike Planjave in se na robu zavije na zahodno steno, ki ima podobo trikotnika in omejuje Kamniško sedlo proti zahodu. Od trikotni-kovega vrha, od „Rjavega Sin ca", drži korito skoro navpično proti sedlu. To korito je na treh krajih bolj široko, in tod leži sneg celo leto. Preko srednjega snežišča pelje od „Slov. plan. društva" zaznamenovana pot na vrh sedla. Okrajno glavarstvo Kamniško je izdalo svarilo, naj turisti ne hodijo po tem potu brez vodnika, ker je nevaren. Posebno mora turist paziti, da ne zdrci s silno hitrostjo po sred-
Nesreča na Veliki Planjavi v Kamniških planinah.
njem snegu v strmo korito. Vsako stopinjo si mora s palico vsekati v trdi sneg (okolo 30 m širok). Ker je Wunderlich zelo kratkoviden, ni videl znamke onkraj snega ter je zgrešil pot. Iskal je dolgo ob snegu prave steze, in ker je bilo pozno zvečer (ob sedmih), je sklenil priti na vsak način v sedlo, katero se je pod njim razprostiralo. Videl je pot po njem in cul zvonce pasočo se Živine. Lezel je torej po imenovanem žlebu naravnost navzdol, kakor dimnikar v dimniku, opiral se s komolci in koleni in se ranil do krvi. Vrtoglavice tu ni smel imeti, padel bi bil sicer kakih 200 m globoko po žlebu. Prelezel je srečno polovico korita in imel še kakih sto metrov do tretjega ali spodnjega snega, ki leži večinoma zev sedlu; le kratek, a 20 m debel pomol drži v korito. Drugo snežišče se razprostira okolo korita v polukrogu (2'60 m); snežena plast je proti robu vedno tanjša. Ob tu-ristiški sezoni se sneg le redko dotika skale, ampak je vmes vedno presledka 1 do 8 ni. Snežena stena je tu gladka in školj kasto nalomljena, kakor morska obal, kjer morje neprestano pljuska ob njo in jo razjeda. V tej razpoki mod snegom in skalo je Wunderlich prebival 3 noči in 2 dneva. Wunderlich je, kakor smo že omenili, priplezal po koritu tako daleč navzdol, da ni bil od spodnjega snega več oddaljen, nego kakih 100 m. Daljša pot mu je bila tu mahoma zaprta. Po dimnikarsko plezati po koritu ni mogoče, ker je preširoko. Kake štiri metre navzdol od tega kraja drži korito v stran, in tod se pride primeroma brez nevarnosti v sedlo. Kako priti do tistega konca? Naramniki in palico je Wunderlich spustil proti omenjenemu kraju, da bi ga to pri nadaljnjem plezanju ne oviralo; toda nobeno ni ostalo na odmenjenem kraju, ampak zdrsnilo je po koritu za sneg. Wunderlich je slekel potem srajco, jo raztrgal v dolge ohlapke in napravil iz njih vrv, po kateri se je spustil na porobek. Najnevarnejši kraj je premagal. Lahko bi zavil v stran in prišel hitro v sedlo. V naramniku pa je imel vrednostne stvari, po katere je plezal po koritu za sneg in jih za snegom dolgo iskal, a zaman. V tem se je naredila noč. — Tukaj bodi omenjeno, da Wunderlich ni padel, ampak prilezel v razpoko med snegom in skalo. Ker je korito tu še vedno SO m visoko, bi se bil gotovo ubil. — Ker ni čutil mraza in je razvidcl, da po noči ni mogoče nadaljevati pota, je sklenil prenočevati v razpoki. Drugo jutro (v sredo dne 21. avgusta) je bila že 10. ura, ko se je prebudil. Iskal je najprej liaramnik in palico, katerih pa ni našel; potem je poskusil priti iz jame. Ko je pričel plezati, je opazil, da so mu prsti na rokah od mraza popolnoma otrpnili. Trudil se je do štirih popoldne, da bi prišel iz neprijetne zadrege. Proti večeru je začel klicati na pomoč. Ker je slovenskega jezika le malo zmožen, je klical: „Hilfe!" in „pomagaj!" Pastirja, ki sta pasla niže v sedlu, sta vpitje takoj cula ter prišla k snegu in klicala, a ker kraja nista mogla razbrati, sta odšla.
Wunderlich je cul vpitje in je vedel, da je pomoč blizu. Potolažen je legel in celo noč mirno spal.
Drugi dan je klical v presledkih na pomoč, lizal sneg in pil snežnico. Proti večeru sta prišla dva delavca, katera je poslal g. A. Terpine iz Kamnika, da bi
Wim deri i ella potegnila iz jame. Zvedel je namreč g. Ter pi ne od inf. kadeta g. Biirnika, da kliče nekdo v Planjavi na pomoč. Vpila sta delavca v jamo: „Hajte niks, morgen!", česar pa Wunderlich ni razumel. Ker nista imela priprav, sta delavca takoj odšla, da Iti drugo jutro nadaljevala pomožno akcijo.
Med tem se je glas o nesreči razširil po Kamniku, (ig. brambovski kadet E. Pollak, akademik V. Levičnik in gozdar Luznar so odrinili v četrtek ob enajstih po noči, preskrbljeni z vsemi potrebščinami za rešitev, na kraj nesreče, kamor so dospeli ob 6J/2 uri zjutraj v petek. Spustili so po vrvi naramnik z jedili in pijačo ponesrečencu v jamo. Ko se je nekoliko okrepčal, so mu spustili vrv v temino. Na njo se je Wunderlich pritrdil sam: toliko je bil še čvrst, dasi je bil ves čas brez vsake hrane. V prvič se jim ni posrečilo Wunderlicha potegniti iz prepada, ker je bila na onem kraju razpoka preozka. Ko so ga potegnili iz jame, je bil zelo slab in ves okrvavljen po obrazu, hrbtu, nogah in rokah, ker se je obdrgnil ob skalovju. Morali so ga podpirati, da je prišel do Stranj nad Kamnikom. V Stranjah so ga množice ljudstva navdušeno vzprejele. Vgostilnici pri Prelesniku je v spominsko knjigo zapisal: „Mit. Jubel empfangen, Gott, wie danke ich Dir!"
Okreval je kmalu, in nekoliko dni pozneje je potoval v veseli družbi na Grintovec.	Keber.
Črtice iz Savinskih planin.
Spisal Fr. Kocbek.
fep^' ^	Najstarejši pot iz Luč v Solčavo.
^fjB^na najsrčnejših želj Solčanov je bila od nekdaj zgradba ceste iz Luč v ¿v^'Solčavo. Deželni odbor štajerski je dovršil to delo s pomočjo okrajnega zastopa. Gornjegrajskega ter občine Lučke in Solčavske 1. 1894. Poprej je samo pešpot vezal omenjena kraja, vodeč po mnoga mesta po skalovju, zlasti skozi znano Iglo. Živila in druge stvari «o d o važni i po slabem kolovozu, ki seje okoli dvajsetkrat prestavil z enega brega Savine na druzega ter vodil deloma po nje strugi. Umevno je torej, da je bila vožnja po večdnevnem deževju nemogoča, a tudi hoja po pešpotu je bila mnogokrat silno težavna, zlasti v starodavnih časih, pred no je bil napravljen pot skozi Iglo.
Zgodovinsko najstarejši in torej prvi pot je peljal neclvojbeno „čez brege", i. j. iz Luč po desnem bregu Savine do kmeta Belšaka. Od Pečovnika do „kozje brvi" pred Iglo se je do novejšega časa dobro poznal, a. hod „čez brege in skozi luknjo" je le malokdo pogodil prav, ker so ta pot rabili le v največji sili.
Dne 26. septembra 1. 1893., ko sem spremljal g. prof. dra. I. Frischaufa, sem bil zaprt v Solčavi, ker je po silnem deževju nastala po vodenj, da nikakor ni bilo varno potovati po pešpotu v Luče, Sklenil seru torej, vzpodbujen po g. dru. Friscbaufu, poiskati nekdanji pot za silo in ga zaznamenovati.
Pri Belšaku sem po dolgem prigovarjanju dobil za kažipota nekega starega pastirja. Spremljal me je skozi „luknjo" in dalje „čez brege", koder sva v deževnem vremenu iskala sled nekdanjega pota, tu in tam trebeč s sekiro goščavo, ter srečno dospela do „kozje brvi". Leta 1894. je dala Savinska podružnica „Slov. plan. društva" ta pot nakopati, iztrebiti, popraviti in zaznamenovati. Dne 20. junija 1. 1. si ga je ogledal g. dr. Frischauf in ga pozneje tudi popisal v „Grazer Volksblatt-u (Nothweg Leutsch-Sulzbach).
Pri „kozji brvi" stopimo na desni breg Savine. Tod greš desno črez peč navzdol in ob Savini ravno naprej po gozdu in grmičevju 10 minut. Ob levem robu „Žlamporove riže" dospeš v 5 minutah strmo navkreber na „Borov hrib", odkoder je krasen pogled na Iglo. Po pobočju, ki je obraslo z bukvami, smrekami in bori, prideš v 1 minuti na drugi rob, potem 2 min. nizdolu pod visečo skalo, zopet navkreber po gosti travi in pritlikovini v 5 min. do „Kupove riže", kjer se stikajo trije jarki. Po pobočju še 5 min. do skalnatega „Knpovega roba", nekoliko nizdolu in navkreber na rob „Macesnovec", potem na ..plaz" in v 50 min. dospeš na drug skalnat rob, odkoder je zopet krasen pogled na Iglo in na novo cesto. Nekoliko nizdolu, po gošči navzgor prideš v 5 min, do „skalnatih vrat", katera tvori na desni strani silen skalnat rogelj. Po nizdolu vodeči debli med dvema skalinama greš 5 min., in pred teboj zeva
4. Rjavčeva jama,
katero ljudstvo imenuje le „luknjo". Vhod od te strani je široko odprt. Velika skalnata vrata so 0 m visoka in 7 m široka; predi je zelenica, odkoder krasno vidiš raztrgane skaline na južnozahodni strani Baduhe. Xa levi strani je v skali navpična luknja, gladka, kakor bi bila izdolbena, ter vodi do odprtine, ki je podobna oknu, V jami greš južnozahodno kakih 35 korakov, potem pravokotno na desno 40 korakov do izhoda. Notranja visokost je 4 o m. Proti izhodu se jama vedno bolj znižuje, in naposled se moraš pripogniti, ker je samo 1 m visoka. Jama je precej svetla, stene mokre, kapniki neznatni. Od srede drži proti jugu prodišče poševno nizdolu, kakih 70 m na dolgo in 10—15 m na široko; in 13— 15 m je visoka votlina. Spodaj se cepi na tri strani: ena stran je nehodna. To jamo je preiskal stud. phil g. VI. Herle,
Za izhodom najdeš na levi strani fgredoč iz jame) skalno pločo z vdolbenira napisom: 16 I. H. S. I. K. 62. — Ta napis je dal napraviti gotovo eden Lučkih župnikov, ki imajo tod svoje posestvo. Orožnova knjiga „Dekanat Oberburg" omenja, da je bil v Lučah od leta 1G00,— 1008. vikar Jakob Rjaveč. Potem se napis lahko tolmači tako: 1662 letnica, i. H. S, znano znamenje in I. 11.
začetni črki imena vikarja Jakoba Erjavca, ki je dal napraviti napis. Ker se je jama imenovala samo „luknja", jo je krstilo Slov. plan. društvo „Ejavčevo jamo".
Izhod je v navpični steni, ki se vzdiguje zelo visoko. Pot vodi dalje po gozdu 10 min. v „Kačjckovo rižo" in tod na novo cesto, po kateri prideš v 1/i ure do Belšaka,
Ta pot sedaj sicer nima več praktične vrednosti, vender uživa potnik krasne prirodne prizore, da se ne zmeni za malo truda s hojo. Najstarejšemu potu pa ohranimo spomin!
Pečana.
Priobčil B.
ečana ali Rakitovec je zbok oddaljenosti turistom le malo znana gora, četudi se odlikuje z impozantnim razgledom.
Iz Radovljice nas vodi ravnokar zaznamovana pot mimo mnogih pestrih rovtov črez Ilovico na Selško planino, odtod mimo gozdarske kočo v 2l/2 ure do planinske koče pod vrhom Pečane, kamor dospemo v 7 urah.
Z vrha ne prezreš samo vse gorenjske doline, oko te zavede celo doli do hrvaškega pogorja. Na vzhod slediš nebrojne vrhunce Kamniških planin in posebno lepo Karavanke. Dolino od Majstrane gori nam zakriva Mežakla, in vidi se ti, kot da so Karavanke z Triglavskimi vrhovi v eni vrsti. Debela Peč, Kredarica, Ejavina, Tolstec, Bogatin, Gradiča, črna Prst so ti v veličasten pogled. Na jug vidimo Blegaš, dalje Krim in Nanos. In v tem okviru koliko krasnih razno-ličnosti! In če še omenimo, da Pečana tudi glede planinske flore ne zaostaja za svojimi vrstnicami, daje pečnic tu v izobilji, sinemo i Pečani prisoditi več posetov. nego jih je uživala doslej.
Staničevo zavetišče na Triglavu.
ako se zove najnovejše zavetišče na našem Triglavu. Napraviti je je dalo „Slov. plan. društvo" po duhovitem načrtu vlč. župnika g. Aljaža, izgotovila pa sta je izvrstna delavca Janez KI in ar (Po žgane) in Kobar iz Mojstrane tako lično in solidno, da jima izrekamo za ta izdelek prav prisrčno zahvalo. To zavetišče se nahaja 55 m niže pod Aljaževim stolpom, ob potu med prelazom in vrhom, na južni, sol neri i strani. Izstreljala sta imenovana delavca živo, trdo in celo skalo in jo potem prav lepo izdolbla v duplino ali „lopo," kakor pravijo domačini.
Ta lopa je 2*40 m dolga, 2 20 m široka in 2 m visoka, torej 10-50 nt3 velika. Prostora ima v njej 8 oseb sedečih ali 16 stoječih. V njej se nahajajo ob stenah % po 2 m dolgi klopi, 1 mizica 1 m dolga in 1I2 m široka, 1 okrogel stolec in 1 toplomer. Močna lesena vrata so vdelana s cementom in so premična, da se lahko po volji bolj ali manj odpirajo, ter imajo okence.
Pri vsej stavbi ni prav nič železa zaradi strelo. Oh nevihti in mrzli burji bo ta duplina vrlo služila in marsikomu rešila življenje. Lani je bil vodnik Šnierc z neko damo vrhu Triglava. Nenadoma se napravi nevihta. Slučajno jo imel vodnik pri sebi vrv, na katero je hitro navezal damo, sicer bi se bila ponesrečila dama, ali pa celo oba. Stopita pod steno na sneg-, erez dobre 3/4 ure pa potihne vihar, in toplo sobice spet prisije. V sili bi kak specijalist, če je dobro napravljen, tudi v duplini prenočil in čakal krasnega sol učnega vzhoda. Rabilo pa bo to zavetišče tudi v astronomijske namene. Imenovali smo to preimenitno duplino Staničevo zavetišče v spomin Valentinu Staniču, prvaku ne le slovenskih, nego tudi inorodnih turistov.
Triglavska koča.
M- Slovencem naznanjamo preveselo vest,' da smo si v staro last zopet, pridobili velikana slovenskih gor, veličastni Triglav. Postavili smo letos na njega vrhuncu po vsej Evropi že prosluli Aljažev stolp, malo niže imenitno Stan i če v o z a v e t i š č e in na Velcm Polju prijazno letovišče: V o d n i k o v o k o č o, ta mesec pa smo zasnovali še četrto novo stavbo, ki bode završila v divno celoto nase domoljubno delo okolo slovečega Triglava. Kupilo je namreč „Slov. plan. društvo" sveta na Kredarici tik malega Triglava. Tukaj, na prostorni planici, le tri četrti ure oddaljeni od vrha, s katere je prekrasen, obsežen razgled in mimo katere vodijo vsi poti na Triglav, bode naše društvo postavilo prihodnjo pomlad lepo, v vsakem oziru vzorno kočo. Temeljito premišljeni načrt je /.e gotov in odobren, in že poje sekira pod Triglava vrhovi po čvrstih macesnih, iz katerih bodo spomladi vrli Triglavani zgradili našo Triglavsko kočo. Ob obletnici otvoritve Vodnikove koče jo bodemo slovesno blagoslovili.ter na iztezaj odprli vsem domačinom, ki delajo bodisi z uma svetlim mečem, ali pa s krepko dlanjo, ter tudi vsem nedomačinom, ki so dobre volje. Nikogar ne bodemo gonili od nje ali celo iz nje, vsakdor bo dobro došel in našel v njej mirnega in varnega zavetja. Hvala Bogu, da bodemo zopet pod svojo streho na svojem Triglavu, da nas ne bodo več odurno pehali od sebe naši domači markovci in naši svoj slovenski rod brez-obrazno sramoteči, slovensko poštenje na prodaj noseči parasiti. Naš je Triglav in ostane naš na veke!
Društvene vesti.
Savinska podružnica „Slov. plan., društva" je imela svoj II. občni zbor v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. v Žalcu v gostiltiici gospoda J. Hausenbiehlerja ob 5. uri popoldne. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi p. n. Žalski udje, iz Gornjega Grada pa g. notar A. Svetina ter načelnik in tajnik; pogrešali pa smo cenjene člane iz okolice, zlasti iz Celja.
V imenu Žalske trške občino je prisrčno pozdravil navzočnike Žalski župan g. Josip Sirca, izražajoč veselje, da Savinska podružnica tudi enkrat zboruje v Žalcu. Nato je nje načelnik g. Pr. Kocbek pozdravil občni zbor ter se za laskavi pozdrav zahvalil narodnim Žaičanom in njih vrlemu županu. Tajnik g. A. Perne je potem poročal prav obširno o podružničnem delovanju, katero so zborovalci z burnimi živio-klici vzeli na znanje. Ker bode dotično poročilo priobčeno svoj čas ali v letnem poročilu ali v „Planinskem Vestniku", zato naj ga tukaj izpustimo. Blagajniško poročilo je podal g. načelnik, omenjajoč razne podpore in druge dohodke ter stroške. Podružnica je zlasti skrbela, da zmanjša svoj veliki dolg, katerega je poplačala že 420 gld. Natančni račun s prilogami se itak predloži osrednjemu odboru ter objavi v društvenem glasilu. Ker je bilo že pozno, je izostalo nameravano predavanje načel ni ko vo o „Dobraču". Spis izide v „Plan. Vestniku". Pri predlogih je bil razgovor o potrebnosti koče na Okrešlju. Sklenilo se je, naj se zasedaj, ko ima podružnica še dolg, nabira poseben fond s prostovoljnimi doneski v ta namen. Navzočniki so takoj zložili prvo zbirko 5 gld. 75 kr. Pri zborovanju je bila izložena velika zbirka fotografij, katere so si zborovale! z zanimanjem ogledovali. Pristopili so tudi štirje novi udi, tako da podružnica šteje sedaj 91 pravih udov.
Po zborovanju je priredilo „Slov. kat. del. društvo" veselico. Predstavljali so jako dobro igro „župan" ter peli krasne pesmi. Najbolj je seveda navdušila planince pesem „Na planine", katero so morali pevci večkrat ponoviti. Za lepo in dobro izvršitev občnega zbora se naj top I oje zahvaljujemo č. Žalskim udom, Žalskemu županu g. J. Sirci, g. J. Hausenbichlerju in „Slov, kat. del, društvu".
Umrla sta ta mesec marljiva sotrudnika „Slov. plan. društva" g. Janko Vencajz, pravnik in pisatelj, ter vlč. g. Fr. Štrukelj — Jaroslav, župnik na Šmarni Gori in pisatelj. Časten jima spomin !
Nov ustanovnik. G. vseučiliški prof. dr. Gregor Krek je pristopil kot ustanovnik k „Slov. plan. društvu". Veleučenega in vzornega rodoljuba prisrčno zahvaljujemo za dejansko priznanje plemenitih namer slovenske turistike.
Odbor slavnega „Slov. kat. društva" za Radovljiški okraj je priposlal s prijaznim dopisom z dne 26. avgusta t. 1., št. 48. Radovljiški podružnici „Slov. plan. društva" v znak vzajemnosti in priznanja znesek 20 gld. kot podporo, z do-stavkom, da bode odbor „Slov. plan. društvo" članom „Slov. kat. društva" toplo priporočal. Slava in hvala mu!
Letoviščniki Pod Korenom so priredili s prijaznim sodelovanjem tamburašev iz Kranjske Gore pod vodstvom g. notarja V. Kolšeka veselico dne 8. sept. t. I. pri g. Eazingerju Pod Korenom v korist Radovljiški podružnici. Zanimivi vzpored je obsegal tamburanje, petje, deklamaeijo (iz Zlatoroga) in burko „Čevljar Kneffcra in njegova dela ali 8. sept. 1894.—1S95." Veselica je bila prav dobro obiskana ter je donesla Radovljiški podružnici dohodek 14 gld. Za priredbo te domoljubne veselice, ki je posnemanja vredna, izrekata osrednji odbor „Slov. plan. društva" in odbor „Rad. podružnice" vsem č. letovišcnikom in sotrudnikom prisrčno zalivalo.
Mozirski strelci so priredili v nedeljo dne 1. septembra popoldne streljanje na tarčo v korist novi koči na Okrcšlju. Darila so znašala 20, 10 in o kron ter so se nabrala med Mozirski ni i tržani; zlasti nam je omeniti velikodušni dar „Gornje Savinske posojilnice" 10 kron. Streljanje je doneslo lep čisti dohodek 30 gld., ki se je izročil podružničnemu načelniku. Savinska podružnica in osrednji odbor „Slov. plan. društva" se za to velikodušno darilo najtopleje zahvaljujeta Mozirskim strelcem ter marljivemu dotičnemu odboru, obstoječemu iz g. dr. A. Kaisersbergerja, g. župana Antona Gori carja, g, Leopolda Goričarja, g. Josipa Goričarja, g. Maksa Konečnika in g. Vladimira Lipolda. Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha ! Dal Bog mnogo enakih navdušenih posnemal-eev, potem se bo lahko nabrala potrebna vsota za dostojno kočo na Okrešlju.
Za knjižnico Savinske podružnice je podaril gospod Ivan Lipold osem knjig „Jahrblieher und Zeitschril't des D. u. O. A. V," Za ta lepi dar se darovalcu izreka najtoplejša zahvala.
Izkaz o fondu za kočo na Okrešlju: Pri občnem zboru v Žalcu nabrana zbirka 5 gld. 75 kr., neimenovanec 50 kr., Mozirski strelci 30 gld., vesela družba v Mozirju nabrala 4 gld. Skupaj 40 gld. 2o kr.
Za te darove se prisrčno zahvaljuje Savinska podružnica „Slov. plan. društva".
Ob robu velikega Triglava, koder je hoja nevarna, je dal g. župnik Aljaž napeti 130 m močne železne pocinkane vrvi po 36 železnih kolih, kateri so s cementom zatrjeni v izvrtano trdo skalovje. Tako dela neumorno ta vzorni mož v čast naše domovine, zato tudi njemu slava!
Aljažev stolp jo pretrpel že dva najhujša orkana: prvega še tist teden, ko je bil postavljen, drugegapa naslednji teden. Sli so gledat nejeverni Tomaži izDežmanove koče, katero je kar gugalo in lomilo, a stolp je stal neomajan, popolnoma nepoškodovan od zunaj in od znotraj, kjer je bilo vse v najlepšem stanju. Sama nebeška moč je preskusila to krasno stavbo in izpričala nje trdnobo, porazila pa zlobno modrovanje klevetntkov naših.
Pot na Krn je novo zaznamenoval prijatelj našega društva ter na dveh krajih postavil deski z napisoma. Nova, pot je zelo zložna, tako da bi se po njej lahko jahalo na vrh „Legarja" ; odtod je le še dobro uro hoda do vrha Krna. Nova pot vodi skozi vas Koseč ; nad njo se loči od strme stare poti ter drži skozi
Planico na Počivala, na Knpsko, Obhajalo, Kožljak in Legar. Z vseli imenovanih vrhov so krasni razgledi. Prijatelju, ki je oskrbel zaznam en ovanje te poti, izrekamo prisrčno zahvalo, prosimo pa ob enem prav iskreno, da začeto domoljubno delo vsi zavedni ondotni krajani krepko nadaljujejo ter tako rešijo in utrde čast slovenskemu imenu. Le domače delo je naš spas, tuje poguba.
Črni Vrh (nad Idrijo) — Javornik — Predjama. Ta novo rdeče zaznamenovana pot je pet ur dolga ter v vsakem oziru jako lepa, Zlasti z Javornika se ti odpira krasen razgled na-okolo; v daljini vidiš tudi belo Ljubljano ¡11 Jadransko morje. — Razen tega so zaznamenovali naši notranjski prijatelji — srčna jim hvala za obojo markacijo! — bližnjico iz Gorenjega Logatca (od kovaču i ce zraven šole), črez Ravnik v Hotedršfiieo.
Sv. Ana. „Slov. plan. društvo" je tudi - zaznamenovalo pot, iz Podpeči na Sv. Ano (4S1 nt, '/s l"*e) z rdečo in odtod v Preserje z modro-rdečo barvo. Razgled s Sv. Ane je kaj lep in razsežen. Do Podpeči se je lahko pripeljati po Ljubljanici; to naj obiskovalci prijazne Sv. Ane uvažujejo. K Sv. Ani in na Žalostno Goro. ki ni daleč odtod, je prihajalo prejšnja leta veliko Ljubljančanov na bOžjo pot, llpamo, da se zopet oživi stara slava teh lepih krajev.
Krim. Začetkom tega meseca, dno 5. sept., je bila vnovič zaznamenovana pot iz Preserja črez Planinico na Krim (110(5 ni). Ob tej priliki so trudoljubivi za-znamenovalci, katere srčno zahvaljujemo za delo, tudi nabili napise na vrhu Krima tam, kjer se shaja nova pot s potjo z Gorenjega Iga, Spravili so tudi prav na vrhu Krima v izdolbeno skalo pločevinasto shrarabico za vizitnice. — Jeseni je kaj pripravno za hojo na Krim, ker je ta čas čist razgled. To pa naj pomnijo turisti, ki nameravajo lest i lia Krim, da vzamejo s sabo dosti pijače, ker od vrha daleč na okolo ni dobiti vode.
Kum. Dasi sta bila pota, ki držita iz Zagorja in iz Trbovelj na Kuni, prav . dobro zaznamenovana, je vender nekaj čas, nekaj pa tudi nepridiprav poškodoval znamenja. Zato se je pretekli mesec obnovilo zaznamenovanje, ter tu pa tam tudi ubrala druga ugodnejša smer.
Protest. Savinska podružnica „Slov, plan. društva" je poslala na občni zbor „Nem. in avstr. plan. društva" v Solnograd protest proti Celjski sekciji tega društva, Savinska podružnica je namreč lani popravila pot skozi Turški Žleb in napela ob njej železne žice. Celjska sekcija pa je hotela letos tudi ta pot, popravljati l napravo železne žice in zahtevala od občnega zbora kredita 754 mark. S tem se vtika v naš delokrog, katerega bi imela respektovati, kakor smo mi njenega v Robanovem Kotu. Ako ostane protest brezuspešen, potem bode tudi Savinska podružnica proti Celjski sekciji postopala brezobzirno, namreč kot plan. društvo na domačih tleh. Naše planine nikakor niso domena katere koli sekcije „Nem. plan. društva". Naš je rod, naša gora!
Prošnja. Vsi p. n. člani „Savinske podružnice" so vljudno prošeni, da bi do dne 1. novembra t, 1. blagovolili naznaniti načelniku g". Fr, Kocbeku v Gornjem Gradu svoje ture, katere so letos zvršili, da bo mogoče sestaviti dotično poročilo za letno poročilo.
Sliki Aljaževega stolpa in Vodnikove koče prinesemo v prihodnji številki. Lepih izdelkov bodo gotovo vsi č. člani in naročniki jako veseli.
Fotografije Aljaževega stolpa in Vodnikove koče naj se blagovolijo naročati pri osrednjem odboru „Slov. plan. društva". Prve stanejo člane 30 kr. nečlane pa 40 kr.; drugim ni še določena cena.
Kii j i že vnos t.
Meyer's Reisebücher: Deutsche Alpen, lil. Theil. Leipzig. Bibliographisches Institut. Preis M. 4. S tem naslovom je izšel tretji del znanih Meyerjevih priročnih knjig za turiste. Nas zanimlje zlasti zaradi tega, ker popisuje tudi potovanje po slovenskih deželah. Knjiga je po večjem delo slavno znanega turista dr. J. Frischaufa, kateri pač skoro vse naše kraje pozna kot očividec. Z naslovom se pa ne moremo strinjati, četudi knjiga obravnava velik del „nemških" planin. Primernejši izraz bi bil gotovo že udomačeni „Vzhodne Alpe". Gospod pisatelj popisuje poleg planinskik dežel tudi Kras.
Knjiga v obče laskavo in nepristransko sodi o našem ljudstvu in domovini ter poudarja zlasti gostoljubnost naših kmetov. V občnem delu nahajamo tudi nekaj slovenskih besed in fraz, katere slovenskega jezika nevešč turist neogibno potrebuje, da se lože sporazume s slovenskim ljudstvom. Na strani 210. je'napačno označena severna jezikovna meja slovenska, katera je postavljena blizu Poličan. Severno slovensko mejo pa znači v istim 40° 40' severne zemljepisne širine, ali črta od Beljaka do Radgone na Štajerskem. Pri znal no omenja knjiga delovanje „Slov. plan. društva", njega markacije in stavbe. Pri Orni Prsti pa rnanka Orožnove koče, katera je nnjbrže po naključju izostala. Knjigo dičijo lepi zemljevidi z na-značenimi višinskimi plastmi. Vsekakor bode prav dobro služila pri potovanju po naših krajih ter izvestno pripomogla, da bodo tujci bolj nepristransko sodili Slovence,
Der Trogkofel (2274 m). Von Prof. Dr, Johannes Frischauf. V tem rokopisu popisuje sloveči planinoslovec Frischauf potovanje na Trogkofel, kateri se vzdiguje v srednji Ziljski dolini na Koroškem, a je doslej še malo znan. Pot je težaven, a razgled zelo lep. Spisu so pridejane rastlinoslovnc zabeležke prof. K.
Priillnol.-o
Naznanilo o znižani voznini.
C. ¿lane „Slovenskega planinskega društva" uljudno opozarjamo, da prodaja društveni blagajnik g. Ivan Soklič, trgovec „Pod traneo" v Ljubljani vozne listke za vožnjo po južni železnici po znižanih cenah, in sicer:
1.	za vožnjo na progi Ljubljana-Divača po 1 gld. 60 kr. (nav. cena 2 gld. 50 kr.)
2.	„ „ „ „ Ljubljana-Št. Peter „ 1 „ 20...... 1 „ 80 „
3.	„ „ „ „ II. Bistrica	„ 1 „ 45 „ „ „ 2 „ 30 „
v III, razr. poštn. vlaka in brzovlaka št. 4, ozir. 3 in po isti ceni za vožnjo po tel; progah nazaj.
Kdor si želi tak vozni listek kupiti, mora se izkazati, da je član „Slovenskega planinskega društva,"
H. MIKLAUC
v Ljubljani, v Špitalskili ulicah štev, 5,
priporoča svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moško in žensko obleko ter različne srajce za lirIboluy.ee po najnižji ceni.
Franc Čuden,
urar t Ljubljani na Mestnem trgu,
priporoča svojo liogato zalogo vsakovrstnih žepnih in stenskih ur ter budilnikor. Vsi izdelki so priznano izvrstni in po ceni. Popravila se izvršujejo natančno in dobro.
¿¡Cenovnl/cl na zahtevanjc ItretplaFno^
URAN in VEČAJ,
izdelovalca glinastih proizvodov v Ljubljani, v Igriških ulicah št. 8,
riporočata veliko svojo zalogo izdelanih raznobarvnih peči za sobe, dvorane in razne druge prostore, dalje modelnastu
ognjišča in sploh vsakovrstne glinaste izdelke. Vse po najnižji ceni in priznmio dobro.

v Ljutljlni al UirrnOa trgu št, 3
v:
priporoča bogata svojo zalogo & popotnih potrebščin za turiste: # ^ kovčege, torbe, vreče, nahrbtnike, listnice y V. in druge v to vrsto spadajoče usnjene X S izdelke, — vse po najnižji ceni.
X
C. ki. priv. zavarovalna družba
Avstrijski Phönix na Dunaji
zavaruje proti nezgodam ob najugodnejših pogojih.
Premije so zelo nizke in se računijo po poklicu zavarovan«cvcm. Tiirisfika jc všteta v zavarovanje brez (toplu^ila. Pojasnila daje: Gennralni sastop za Kranjsko p Ljubljani, na Jionpresuein trgu St. 17.
pleskarja c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
v l.jubijnni, v i';• hn.Häkanskih vilicah St. 4,
prevzemata vsa v pleskarstvo spadajoča dekorativna, stavbenska in pohištvena dela. Dolo roolao te flac, izvrši'.«? točni te p« ni;nl:;ik ceajh.
Nahrbtnike najnovejše, iz navadnega blaga po SO kr., iz nepremočnega blaga s predelki po
1 gld. 20 kr., in gorske erevlje, močne in ostro podkovano, iz črne juhte po (i gld. 20 kr., iz ruske juhte po 8 gld., izdeluje iri priporoča Fr. Mrak v ltadovljiei.
„Slovensko planinsko društvo,"
„Vodnik xa Savlnske planine in najbližjo
okolico"
s ? slikami in načrtom Savinskih planin z zaznamovanimi poti. Spisala Fr. Kocbek in M. Kos. — Cena 60 br., po pošti 5 kr. več.
v.yyx.x\vy..vy.yy.xy..v>..x>..vy.yy..v>..y>..vy.x
x
X v Ljubljani, Pred škofijo štev. 2. X*
HUGOH IHL
Trgovina s suknenim in manufakturnim blagom na debelo in na drobno, skladišče plalnine in damastne robe.
X X x X X X X
5
X X*
X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Caspar Wimmer (Petters-a naslednik),	|
cxe^ljaisla. mojster	E
v G-oiser n-u (na Zgoraj em Avstrij skem).	\
Specif al is t v izdelovanji pran i/t, f fafcan tu hriba-	;
i a srn dobro znanih f/orskih frrljer.	: Cene ich iitike. Pri naročilu zud'/atuje, du it -mi I posije kak navaden čreuij, kateri je nogi naročnikovi :
najbolj prikladen.	ti
I IVAN SOKLIČ .
W	v T^Jttbljani, 1'atl tranio i lev. 1 in v lile.tla-
p	liSkih ulicah St. G
8f>
W	priporoča svojo veliko zalogo klobukov» posebno
3	lodnastih za hribolar.ee in lovce iz tvorni tre J »s. 12
§	in Ant. Piehlerja, c. kr. dvor. založnikov.
$	Članom „SI. pl. društva' znižane cone.
Avgust Žabkar
« Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 7, priporoča se
za vsake vrste ključarska dela,
katera izvršuje dobro, lično in cono. SSS^S^e^sF^POTk iUJ iM> ii2
Yincenc Camernik,
kamenosek v Ljubljani, v Parnih ulicah št. 9,
priporoča svoj Jcamenoseški obrt, posebno za cerkvene in druge stavbenske izdelke, marmorne plošče za hišno opravo i. t. d.
Solidno doli», nizlto cone. Ceniki In obrisi na znliirvo zastonj.
Optični zavod
«jfgj. PR GOLDSTEIN^
prej B. Rexitiger v Ljubljani, Pod trančo št. J, priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, daljnogledov, kukal, barometrov, termometrov, kompasov ild Vsskoreni popttvii se iisršujojo Mtio ia eenc.
" Ubald pl. Trnkozy,	|
lekarnar	j*
v Ljubljani, na Mestne m trffu, pol'ij voUtv&u,	w
priporoča	i^.
Jij svojo bogato založeno lekarno,	jj*
Adolf Hauptmann
v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 41 in v Slo-novih ulicah št. 10—12. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
Tiskarna in kamenotiakarna
A. KLEIN & Comp.
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. S,
sc priporoča
v narooitev vseh v to stroko spadajo«-ih del 'x in na zalogo raznih tiskovin.	^
GfflČAR in MEJAČ................
v Ljubljani, v Slonovih "ulicah št. S priporočata svojo bogato /.alogo ugotovljene moške in ženske obleke ter najboljše perilo in zavratnice.
Zlasti opozarjala na nepremična lodiiastu olilaeila in plašče za turiste.
Naročila po meri se izvršujejo točno in ceno na Dunaji. Ilnslrovani ceniki sc razpošiljajo frank o in zastonj. članom „SI. pl. ihitStru" zn&ane en/te.
Restavracija „Pri Zvezdi"
na cesarja Josipa trgu.
Velik zračen vrt, steklen salon in kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje.
F. Ferlinc, restarraler.
F. M. REGORSCHEK
v Ljubljani, v špitalskih ulicah št. 3.
Velika xaloga pristnega korošVoga iti tirolskega nepre-močljivega poletnega in zlniskc^lt Iodtia v običajnih barvali za kribolazce in lovce kot branilo proti mokroti in ni ra ¿U.
Razen loga tudi velika izbira lovskih telovnikov, liodjopičev, spodnjih hlač, lovskih nogavic, volnenih obnjkov itd. itd.
Kupite najboljši liker,
to je pristni, koraično čisti likčr iz kranjskih plati iiiHklh zeliSČ. Ta posebno skrbno iz najzdravilnejših zelišč in cvetlic brez špirita, olja, osenc in sirupa napravljeni liker prekaša vse dosedaj znane likere po okusu in dišavi. Ker tudi dobrodejuo vpliva na želodec in ga ogreva ter čudovito poživlja telo, imeti bi ga mor-li pri vsakem domu. Dobiva so samo pri izdelovalci
J. KLAIIER-ji v IJiibljani,
v Spitalskih ulicah „Pri voglu".
Mihael Marzolini
priporoča svojo kavarno
„Café Mercur" na Mestnem trgu št. 5 v Ljubljani.
Kavarna je zelo velika, elegantna in Tračna, ima dva nova biljarda in nove igralno mize 8 kameni- ^ tirni ploščami. — Razsvetljav* jo sijajna, časopisov lind trideset, domačih in tujih. V Kava izborna, likerji pristni.«,
Odgovorni urednik Jos, Hauptman. — Izdaja in zalaja .Slov lan. društvo». — Tiska A. Klein £ Corap. v Ljubljani