1994 KRONIKA èM^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Nadja Valentinčič KOMU ZVONI? Etnološki prikaz vasi Baca pri Podbrdu Baca pri Podbrdu je gorska vasica, razložena po južnih pobočjih Koble (Baska grapa, občina Tolmin). Pod zahodnim delom vasi poteka linija več kot šest kilometrov dolgega železniškega predora, ki Podbrdo povezuje z Bohinjsko Bist- rico. Najlepši pogled na Baco se ponuja z nas- protne, senčne strani doline in vrhov Koble, Slatnika, Kupa in Porezna. Oko se najprej ustavi na cerkvi sv. Lenarta (757 m) na gričku, ki kon- čuje skrajni rob pomola, preden se pobočje strmo spusti v grapo. Nad cerkvijo je razporejena sku- pina hiš nekdanjih velikih kmetov, ki ji Bačarji pravijo "Wesa" (vas; ime kaže, da so Bačarji ta del pojmovali kot središče vasi), malo niže na levi strani (gledano z nasprotnega brega) je gruča hiš z imenom Kajže (tu so si hiše namreč pos- tavili manjši kmetje in kajžarji). Nekoliko više v smeri proti Slatniku je še zadnja skupina hiš Ej- brat. Poleg tega obsega Baca nekaj osamljenih kmetij in zaselka Kacsnpoh in Poudsn, ki sta od cerkve oddaljena približno dva kilometra. Mimo njiju vodi tudi ena od poti na Črno prst (1845 m). Topografska karta Bače pri Podbrdu z vrisanimi hišami, stezami in cestami (merilo 1:25.000) 85 1994- vfti KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Vas je dobila ime po potoku Baca, ki izvira malo bolj proti vzhodu pod Slatnikom. Še ena vas nosi enako ime: ob izlivu Bače v Idrijco leži Baca pri Modreju. Ime je predslovanskega izvo- ra, dokaj verjetno celo predromanskega.1 Nastanek in razvoj vasi Predzgodovina vasi sega v začetek 13. sto- letja, ko je oglejski patriarh Bertold na severno stran zgornjega dela Baske grape naselil tirolske koloniste iz okolice mesta Innichen v Pustertalu (Pustriška dolina; danes spada pod Italijo). Ti priseljenci so imeli določene pravice: bili so svo- bodni posestniki, oproščeni davkov in deloma tu- di dajatev, upravno pa so spadali pod rutarsko rihtarijo. V najstarejšem tolminskem urbarju iz leta 1377 sta na Baci, ki je zapisana kot BinchinueP, že izpričani dve hubi. Urbar iz leta 1523 našteva na Baci 5 polovičnih kmetij (od tega je bila ena na območju današnjega Petrovega Brda), 3 ko- šanije (od tega 2 na območju današnje vasi Pod- brdo) in eno četrtinsko kmetijo. Na območju da- našnje vasi Baca je bilo torej šest domačij.^ Leta 1770 je avstrijska oblast vpeljala hišne številke** , ki so na Baci naraščale v smeri od vzhoda proti zahodu. Ker se samo 11 številk drži tega vzorca, lahko sklepamo, da je bilo takrat dograjenih in oštevilčenih 11 hiš. Hišne številke od 12 naprej razkrivajo zaporedje dograditve novih hiš po letu 1770. V statistiki hiš 1794* je zapisanih 15 hiš. Avstrijsko uradno štetje leta 1869 navaja 35 hiš in 270 prebivalcev. Leta 1900 so našteli največ, 39 hiš, število prebivalcev pa je izrazito nizko: le 195 ali 48 manj kot deset let prej. To je bila poslediva izseljevanja v Nemčijo, 1 France BEZLAJ, Slovenska vodna imena, SAZU, Ljubljana 1956, 43 (I. del). 2 Silvo TOKKAR, Nekaj opazk k osvetlitvi cerkljansko - tolminskega besedišča v SSKJ. Jezikoslovni zapiski I, Ljubljana 1991, 175. 3 Silvo TORKAR, Kako se je začelo..., Petrovo Brdo, Šolarčck izpod Čmc prsti, letaiik XXX, št. 1, Podbrdo 1993, 15. 4 Glej drugi stolpec tabele Prebivalci Bače pri Podbrdu po hišah in prvo dopolnilo k tabeli. Te prvotne hišne številke so veljale do približno 1939, ko so jih Italijani zamenjali s svojimi, po vojni pa je oblast uvedla nove in te veljajo še deines (glej prvi stolpec). 5 Državni arhiv v Gorici, Tavolare teresiano di Gorizia, 207. Za podatek se zahvaljujem S. Torkarju. Belgijo, severno Francijo, Združene države Ame- rike in Argentino. V našem stoletju je število prebivalcev na Ba- ci kljub dokaj močnemu izseljevanju v staro Jugoslavijo v času italijanske okupacije rahlo na- raščalo: leta 1910 so našteli 202 prebivalca in leta 1931 le 8 več. Med drugo svetovno vojno se je prebivalstvo Bače zaradi vojnih žrtev, be- gunstva in izseljevanja izrazito zredčilo. Popis 1948. leta je naštel le 136 ljudi in 31 hiš. Po voj- ni se je število Bačarjev manjšalo. Popis pre- bivalstva iz leta 1961 našteje 120 ljudi, leta 1971 90 ljudi, deset let kasneje 52, najnovejši popis iz 1991. pa izpričuje le še 27 ljudi. Do konca 1993 se je ena oseba odselila, štiri pa so umrle. Tako veliko zmanjšanje števila prebivalcev^ po drugi vojni je povzročilo intenzivno zapo- slovanje v industriji, s čimer je bilo povezano odseljevanje. Kmetijstvo je postajalo vse bolj neperspektivno, deloma zaradi neugodne kme- tijske politike in deloma zato, ker strm in raz- členjen teren ne dopušča večje mehanizacije. Po vojni se je odselilo kar šest celih družin (pet v Podbrdo in ena v Tolmin) ter veliko posa- meznikov (precej v Ljubljano). V zadnjih deset- letjih je pot večine mladih vodila v šole v Tol- min, Kranj in Ljubljano, potem so se zaposlili, se poročili in zdaj prihajajo domov le še občasno na obisk. Zdaj je stalno naseljenih 15 hiš, torej dobra polovica. V povprečju pride na gospodinjstvo manj kot 1,5 človeka oziroma manj kot ena oseba na hišo. Leta 1869, ko je Baca štela največ ljudi, je živelo v vsaki hiši povprečno skoraj osem ljudi. Od leta 1984 je enajst ljudi umrlo, 8 pa se jih je odselilo. Zdaj živi na Baci 14 žensk in 8 moških. Vse ženske so stare nad 60 let, moški pa se po starosti delijo na dve skupini: štirje so bili rojeni pred letom 1926, štirje pa med 1950 in 1960, vendar so za zdaj vsi samski. Če si bodo ustvarili družino, je verjetno ne bodo na Baci. Vas torej počasi, a nezadržno umira. 6 Ne smemo pozabiti, da upad nastaja tudi zaradi manjšanja družin. Število otrok v družinah je s 6 do 10 na začetku stoletja padlo na 2 ali 3 v petdesetih in šestdesetih letih. 86 1994 vi^ KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino Prebivalci Bače pri Podbrdu po hišah Dopolnila k tabeli: 1. Pred letom 1939 so obstajale še naslednje hiše: 14 Kogejc, Pauln 15 Padlazank 18 Gašparčk 23 Močrdk, ta stara Werbouka 27 Petarc 28 Lenart, Zajdank 30 Luka, Luke 32 Pire 36 Hejblar 37 (U)Okauc 38 Klauž (hiša še stoji, vendar ni več oštevilčena) 39 Grohar Bačarji pomnijo, da je bilo nekaj hiš brez števiUc (npr. Minčna in na Pajštue). 7 Podatki o številu članov po hišah oziroma gospodinjstvih za prejšnja obdobja ne obstajajo. 87 1994- vi»i KRONIKA ^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino 2. Domača hišna imena so nastala predvsem iz oseb- nih moških imen: Jakob, Tomaž, Jurij, Jožef, Andrej, Konrad, Tone, Matija, Lovre, Martin in enega žen- skega: Cilka. V več primerih so iz imen izpeljane po- manjševalnice: Andreje, Tonkar, Jake, Werbe, En- dorle in Jurlan (zadnji dve imata nemško končnico). Imena Skutank, Kawacin in Bisagar izvirajo iz de- javnosti enega od prednikov. Bisagar je prodajalec, ki je po hišah prodajal različne predmete, spravljene v čez rame oprtani popotni torbi - bisagi. Zakouk opi- suje kraj, kjer stoji domačija: za-kouk, za-kuk. Na- zadnje ostanejo še domačije, katerih imena izvirajo iz nemških izrazov: Werb (dedič), Bugor (griček), Kacampoh (Mačji potok), Poudon (dno, tla).^ Uprava, cerkev in šolstvo Baca je bila del rutarske rihtarije vse do leta 1850, ko so Nemškorutarji^ prišli pod upravo občine na Grahovem. Tako je ostalo tudi pod italijansko oblastjo m še nekaj časa po drugi svetovni vojni, 1952. leta pa je na Grahovem ob Baci ostal le matični mad za zgornji del Baske grape, vse druge upravne in sodne ftmkcije so prenesli na sedež občine v Tolmin. Baca je tudi cerkveno najprej spadala pod rutarsko faro, ki je obsegala območje cele rihtarije, dokler ni Podbrdo leta 1848 dobilo svoje fare. Bačarska cerkev je po- svečena sv. Lenartu (Leonardu), frankov- skemu svetniku, zaščitniku jetnikov in ži- vine. Prva omemba sega v leto 1588,1° 8 Bačarska govorica spada v rovtarsko narečno bazo, v poseben podbrški govor. Ta se je razvil na osnovi govorice tirolskih kolonistov, ki so se kasneje ob stiku z okoliškimi Slovenci postopoma poslovenili. Spomin na njihov izvor najdemo v nekaterih priimkih, hišnih in le- dinskih imeiuh ter v raznih narečnih izrazih. Za podbrški govor so značilne tudi glasoslovnc po- sebnosti (npr. slekanje) in poenostavljeno obli- koslovje (npr. odsotnost dvojinskih obUk in skoraj popolna izguba srednjega spola). 9 Izraz Nemškorutarji povzemam po Simonu Rutarju, saj drug ustrezen kratek izraz ne obstaja. Izraz opredeljuje prebivalce cele rihtarije Nemški Rut, ne prebivalce vasi. Vas so do konca 16. stoletja navajali kot Ko- ritnico. Enako ime nosi potok, ki izvira blizu vasi, in še druga vas ob izlivu Koritnice v Baco. Da bi laže razločevali med njima, so kasneje za zgornjo Koritnico začeli uporabljati ime Nemški Rut, ki je zdaj okrajšano na Rut. 10 Zasledimo jo v deželnem arhivu v Gradcu, Fond Reprezentance in komore, Herrschaft Tuhnein, 118/2, št. 34. Podatek je posredoval S. Torkar. domačini pa trdijo, da je najmanj pol stoletja starejša. Tudi imietnostni zgodovinar dr. Emi- lijan Cevc ocenjuje, da so cerkev zgradili v zgodnjem 16. stoletju in da so cerkveno ladjo kasneje podaljšali in povišali.ii Bačarska cerkev nikoli ni imela svojega župnika. Sprva je prihajal maševat kaplan iz Ruta, ki je na konju prijezdil čez hribe, potem pa podbrški župnik. V 20. stoletju so redna bogoslužja na Baci enkrat na teden in ob večjih praznikih. Cerkev sv. Lenarta Najzgodnejša omemba šol na območju zgor- nje Baske grape sega v leto 1865.12 ggci naj- 11 Povzemam po ugotovitvah, ki jih je dr. Cevc povedal junija 1992 na ekskurziji po vaseh zgornje Baske g^ape. 12 Simon RUTAR, Zgodovina Tolminskega, Gorica 1882, (ponatis Nova Gorica 1972), 210-11 in 252. Tedaj je bilo na Tolminskem 29 šol, od tega kar 4 na območju nekdanje rutarske rihtarije. 88 1994- KRONIKA èM^ ■ 1/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino bližja šola je bila v Podbrdu, in sicer enoletna. Bačarji so bili na podbrško šolo vezani v vseh obdobjih, le od leta 1937 do 1942 so imeli vaško štirirazrednico (pri Tamažu, kasneje v mlekarni). Italijanska oblast je šolo ustanovila predvsem zaradi lastnih interesov, zato je nastavila itali- jansko učiteljico. Po drugi vojni so bačarski otro- ci obiskovali osnovno šolo Simona Kosa v Pod- brdu. Zadnji šolar, ki je vsak dan prepešačil dob- ra 2 kilometra v vsako smer, je bil rojen 1970. leta. Komunikacije Navezanost Bačarjev na Podbrdo je v zadnjih sto letih postajala vse bolj mnogostranska: poštni urad, ki je v Podbrdu nastal 1890, je tudi Bačarjem omogočil poštno komunikacijo s svetom. Potovanja v bližnje in daljne kraje je leta 1906 olajšala železnica Gorica - Jesenice, ki je precej pospešila razvoj Podbrda. Cesto po Baski grapi so zgradili do Podbrda leta 1892, kmalu zatem tudi do Petrovega Brda in naprej na Gorenjsko. Že v srednjem veku je bila to pomembna povezava med Furlanijo in Kranjsko. Za Baco samo pa je bila še pomembnejša tovoma pot čez Vrh Bače na bohinjsko stran.To povezavo jug-sever je na Baci sekala druga steza, ki je na vzhodu vodila proti Petrovem Brdu in na zahodu na Kal, v Stržišče in Rut. Zadnja de- setletja te poti večinoma uporabljajo le planinci in lovci. Leta 1928 so italijanski vojaki po zahodni strani na Baco zgradili ozko cesto, ki so jo 1971. leta Bačarji razširili, tako daje postala prevozna za avtomobile. Pred desetimi leti pa je Soško gozdno gospodarstvo zgradilo še eno cesto, ki doseže kmetije na vzhodni strani in se konča 200 metrov pod Vrhom Bače. Telefonske linije na Baco nikoli niso na- peljali, zato pa imajo zadnje leto pri dveh hišah mobitel, ki je vezan na telefonska priključka pri sorodnikih v Podbrdu. Že prej sta bili v vasi dve radioamaterski postaji, ki jima pravijo tudi "uaprauleuc". V Baski grapi, Davči in na Cer- 13 v tolminskem urbarju iz leta 1598 zasledimo navedbo, da morajo Bačarji Marko Cintrost, Jurij Koder, Jakob Kusterl (iz Kacempoha) in Lampreht Ccler čistiti in vzdrževati cesto do kranjske meje. Glej op. 4. Pomen te poti je razviden tudi iz firanciscejskega katastra 1825, kjer je na katastrskem zemljevidu Bače pot čez Vrh Bače posebej vrisana. Naknadno je bila tudi pripisano "Strada che metta a Bochin" (cesta, ki vodi v Bohinj). V resnici je bila to le tovoma pot. kljanskem so zaselki in oddaljene vasi pogosto opremljene s temi postajami, ki omogočajo zvezo z bližnjo okolico, močnejše pa tudi z bolj od- daljenimi kraji. Bačarji v našem stoletju hodijo v Podbrdo tudi po nakupih in k zdravniku. Podbrdo je po letu 1900 zaradi gradnje železnice doživelo pravi trgovski in gostinski razcvet. 1905. leta se je lahko postavilo z najmanj sedmimi trgovinami s hrano ali mešanim blagom, pekarno, vsaj osmimi gostilnami in različnimi obrtniki. V tistem času je za porode že skrbela "babica". Osnovno zdrav- stveno oskrbo so Podbrčani in okoličani dobili v letih 1959/60. Po drugi svetovni vojni so bili Podbrčani in okoličani (razen pri urejanju upravnih zadev) bolj navezani na gorenjsko kot na primorsko stran, V Bohinjsko Bistrico, na Bled in zlasti na Jese- nice so hodili po večjih nakupih, k zdravnikom specialistom in seveda v službo. Leta 1955 je začela obratovati Tovarna volnenih izdelkov Baca, ki je v naslednjih desetletjih precej vpli- vala na razvoj Podbrda in okolice, seveda pa je najbolj temeljito spremenila poklicno strukturo. Poklicna struktura Bačarji so se do druge svetovne vojne skoraj brez izjeme preživljali s kmetijstvom. V času avstrijske vladavine in v manjši meri tudi še pod Italijo so posamezniki z revnejših domačij odha- jali na sezonsko delo: moški na "holcarijo" (sekat les) na Koroško in v Romimijo, ženske pa žet na Koroško. Dekleta so pogosto hodila služit v Trst. V prvi polovici stoletja so imeli v vasi tudi šiviljo, čevljarja in gostilničarja. Spreminjanje poklicne strukture vasi po drugi svetovni vojni je najbolje razvidno iz popisov prebivalstva.'^ Leta 1953 je bilo od 132 pre- bivalcev Bače 31 aktivnih kmetov, 13 ljudi je delalo v industriji, eden se je preživljal z zidar- stvom, 3 so delali pri železnici in 4 v upravi. Leta 1971 seje od 90 Bačarjev 14 ljudi aktivno ukvarjalo s kmetijstvom, 23 ljudi je bilo zapo- 14 Ne smemo pozabiti, da so bili v času italijanske okupacije stiki z Gorenjsko dokaj omejeni. Morda so postali prav zaradi tega po drugi vojni bolj intenzivni. 15 Podatki so povzeti po: - Popis stanovnika 1953, Beograd, 1958, - Popis prcbiveilccv in stanovanj 1971, Beograd, 1974, - Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeč- kih gospodarstev v SR Sloveniji v letu 1991. 89 1994- vi»i KRONIKA 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino slenih v industriji in 2 v kulturi oziroma socialni dejavnosti. Podatki za leto 1991 kažejo, daje od 27 prebivalcev 10 aktivnih kmetov,'^ 4 moški so zaposleni v industriji, od tega 3 v sosednjih občinah (2 v Železarni na Jesenicah, 1 v Novi Gorici), eden pa v občini stalnega prebivališča (v Tolminu).!' Seveda vsi z^osleni delajo tudi doma na kmetijah, zato lahko še vedno trdimo, da je Baca pretežno kmečko naselje, pa tudi sestavine načina življenja se niso bistveno spremenile. Kmečko gospodarstvo Prvi naseljenci so si površine za naselitev iz- krčili sredi mogočnih gozdov in gozdno mejo v naslednjih stoletjih potisnili proti vrhu Koble in Slatnika. Šele v drugi polovici našega stoletja se je zaradi opuščanja tradicionalne obdelave zem- ljišč začela spet spuščati. Precej obsežne površine so domačini v zadnjih desetletjih načrtno pogozdili. "Učasih sa pamlad grme sekal, zdej ih pa sadija." Kako močno se je v našem stoletju spremenilo razmerje med kmetijskimi povr- šinami in gozdom, nam pove naslednji podatek: na ozemlju katastrske občine Podbrdo^* je bilo leta 1900 67% kmetijskih zemljišč (od tega sko- raj polovica pašnikov) in 30% gozda. Leta 1968 je bilo vseh kmetijskih zemljišč le 9% (od tega manj kot tretjina pašnikov), gozda pa kar 87%. 3- 4% je bilo neplodnega sveta. Po letu 1968 seje razmerje še naprej spreminjalo v škodo kme- tijskih površin.20 16 Glede na njihovo starost (60 ali več let) je treba ta podatek vzeti s pridržkom. 17 Zanimivo je, daje bilo še pred desetimi leti dve tretjini ljudi zaposlenih v Podbrdu (5 v TVI Baca, 1 na Železniškem gospodarstvu, 3 v Železarni na Jesenicah) in da je bila skoraj polovica zaposlenih žensk. 18 Katastrska občina Podbrdo obsega vasi Podbrdo, Trt- nik, Kuk, Baca pri Podbrdu, Petrovo Brdo in Porezen s pripadajočimi zemljišči. Podatki za območje v grobem odražajo stanje na Baci pri Podbrdu. 19 Podatki so povzeti po tabeli "Spremembe strukture zemljiških kategorij v % v izbranih katastrskih občinah med leti 1900 in 1968 po podatkih Soškega gozdnega gospodarstva" v članku Jurija Kunaverja, Nekateri negativni pojavi v novejši preobrazbi pokrajinske podobe Zgornjega in Srednjega Posočja, ki je bü objavljen na straneh 138-147 v publikaciji Geografska problematika Severozahodne Slovenije, Ljubljana 1991. 20 Da ne bo ostalo samo pri relativnih podatkih, še nekaj absolutnih: celotno ozemlje v lasti Bačarjev je po vojni Glavne kulture na Baci so bile krompir, žita, zelje, repa, korenje, fižol, zelenjava in krmne rastline. Lan so opustili že sredi prejšnjega sto- letja, žita pa v šestdesetih letih našega stoletja. Njive na kolikor toliko ravnem svetu so pred- vsem večji kmetje obdelovali s pomočjo konj in volov,2i manjše njive in laze po strminah pa so obdelali ročno. Zemljo s konca njive so morali "oubrhtat" - v koših znositi na vrh njive. Pozor- nemu očesu pa "wabrunke" (obronki) še danes povedo, da je bil tam nekoč spodnji rob njive. Vrtove imajo na Baci le pri redkih hišah. Vrtno zelenjavo večinoma gojijo na delu najbližje njive. Na Baci je prevladovala hlevska živinoreja. Konec prejšnjega stoletja je bilo v vasi 150 glav živine, od tega so redili 3 konje in 4 vole, ter precej drobnice, prašičev in kokoši. Drobnica, posebno koze, je bila v nekaterih obdobjih zelo pomembna, ne samo za domače potrebe, ampak tudi za prodajo. Po letu 1900 so Bačarji več za- služili s prodajo koz kot s prodajo goveje živine. Še med vojnama so pri Tonu, največjem kmetu, redili 18 glav živine in prav toliko jih je pred desetimi leti premogla cela vas. Lani je bilo šte- vilo živali v vasi zelo skromno: 4 krave, osel, 3 koze in 46 kokoši. Spravilo sena je zahtevalo veliko naporov. Trava se ni posušila v enem dnevu, zato so napol suho seno spravljali v "kupe" (kopice), naslednji dan pa ponovno raztrosili. Seno so dodobra posu- šili v "štogih", kakor po domače pravijo kozol- cem. Bačarji so kosili tudi po visokih pobočjih Koble in Slatnika. Ponekod je bila taka strmina, da so si morali nadeti "krapše" (dereze). Na Kou- cah pod Slatnikom so imeli 11 senikov in v njih so kosci ostajali tudi po teden ali več, dokler niso spravili vsega sena. Hrano so jim vsak dan pri- našali od doma. Planinska košnja je zamrla v pet- desetih letih. Bačarji za transport sena uporabljajo "berkle", pripravo, narejeno iz dveh lesenih rogovil, ki ju povezuje vrv. Seno, zvezano v "berkle", imenu- jejo "brema". Te so navkreber nosili na plečih. 90 znašalo 307 hektarjev, od tega 22,5 ha njiv, 0,5 ha sadovnjakov, 86,5 ha travnikov, 55 ha pašnikov, 10 ha neplodne zemlje in največ, 132,5 ha gozdov. Za lažjo primerjavo: 53,5% kmetijskih zemljišč (od tega tretjina pašnikov) in 43% gozda. 21 Lastništvo vprežne in plemenske živine je bilo poleg lastništva zemlje pomemben kriterij delitve na bogate in revne. Majhni kmetje so najem vprežne ali plemenske živine odpla&di z delom. Zelo povedna je izjava: "Bik jim je use pascku (pokosil). " 1994- vi^ KRONIKA ^ časopis za slovensico krajevno zgodovino ■ 1/42 po bregu navzdol so jih vlekli za seboj, nalagali pa so jih tudi na "zlite" (sani), na vozove in kas- neje na viseče vozove "premža". "Berkle" so poz- nane samo v Baski grapi ter na delu Cerkljanske- ga in Selške doline. Na precej širšem območju pa lahko zasle- dujemo hišna znamenja, ki morajo biti zelo starega izvora. Na Baci so jih pri nekaterih hišah do druge svetovne vojne vrezovali na vsa lesena orodja. Vsaka hiša je imela svoje znamenje, ki se je prenašalo iz roda v rod, npr. pri Tonu _ d., pri Koudm in pri Cindarstu A/ Znamenja so verjetno imela zaščitniško in razločevahio funk- cijo, vendar seje druga ohranila dlje.^^ Prave planšarije Bačarji niso poznali, imeli pa so skupni pašnik na Dumiku,^^ kamor je črednik z dvema pomagačema vsak dan odgnal 120 do 150 glav živine. Dru- ga svetovna vojna je skupno pašo prekini- la, po vojni pa so še kakih deset let na Katlokah in pri Ka- ritcah svojo živino pasli Tonovi in Kou- drovi. Kmetijska meha- nizacija se na Baci ni posebno uveljavila. Pravzaprav je prav v času, ko so se v Slo- veniji možnosti za mehanizacijo najbolj odpirale, na Baci kmetijstvo izgubljalo prvenstveno vlogo in postajalo vzporedna dejavnost. V šestde- setih letih so Bačarji nabavljali kosilnice, kasneje pa tudi traktorje (zdaj so v vasi trije), ki delo precej olajšajo, vendar ne toliko kot na ravninskih območjih, saj naklon pobočij ponekod doseže precej čez 45 stopinj. Posebnost zgornje Baske grape so "premži", naprave, ki pri transportu precej olajšajo premagovanje višinskih razlik, z njimi pa si je mogoče pomagati tudi pri oranju. Domačini so idejo povzeli po "teleferikah" (tovornih žičnicah), s katerimi so italijanski vojaki postojanke visoko v gorah povezali z dolino. Sprva so bili "premži" prirejeni na vodni pogon, pri Tonu in Cindarstu pa je živina s pomočjo "gepla" (vitla) pod hišo vlekla tovor po nosilni žici navzgor. Po vojni so jih preuredili na električni pogon. 22 Leta 1974 je o hišnili znamenjih pisal Joža Čop z Broda v Bohinju, čigar rokopis Bohinjska hiSna znamenja hrani rokopisni oddelek Narodne in imiverzitetne knjižnice v Ljubljani, v letih 1985/86 pa je neznani avtor v šestih številkah Glasila, tolminskega verskega lista, objavil pregled hišnih znamenj v vaseh Čadrg. Etnologi hišnih znamenj podrobneje še niso raziskovcdi. 23 Po zemljiški odvezi leta 1848 so Bačarji Dumik odkupili od tolminskega grofa. Plačali so tretjino cene, tretjino je prispevala država, za tretjino pa je grof spustil ceno. Listina o nakupu je bua spravljena pri vsakokratnem vaškem starešini, vendar je leta 1972 zgorela v požaru, ki je zajel hišo tedanjega starešine Werbovega Julija. "Premž": "Granik" električno energijo s pomočjo več prenosov pretvarja v mehansko in tako vleče viseči voz po "vrči" (oporni žici) navkreber. Navzdol ga spustimo tako, da granik izklopimo in sprostimo zavoro. Žičnica je lahko več kilometrov dolga, saj je nosilna žica speljana čez podpornike. Baca je v bližnji okolici znana tudi po doma- čem siru in skuti. Konec prejšnjega in še na začetku tega stoletja so sir za vso vas delali pri največjem kmetu, ker pa kmetje niso bili za- 91 1994 - vi»i KRONIKA èM^ 1/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino dovoljni z delitvijo, so leta 1910 začeli graditi skupno mlekarno. Ko je bila dve leti kasneje dokončana, so naprosili sirarja Dolinarja z Bo- hinjskih Raven, da jih je priučil. Do druge sve- tovne vojne je siraril Andrejcev Tone (zaradi tega so mu potem rekli Skutank), potem pa so se zvrstili Tameževi Zalka in Cilka, Tonov Franc, Louranceva Ivanka in nazadnje Jakcev Albin, dokler ni 1990 zbolel in še istega leta umrl. Zadnja leta pri štirih hišah iz mleka enega ali dveh dni delajo 0,5 do 1,3-kilogramske sire za lastno potrebo, nekaj pa jih tudi prodajo. Bačar- ski sir in skuta sta šla vedno zelo dobro v promet, največkrat sta bila že vnaprej rezervirana. Pred drugo vojno in še nekaj let po njej so v mlekarni delali tudi maslo. Dokler je mlekarna še obratovala, je bila poleg cerkve edini skupni objekt v vasi. Tu je bila glavna točka vsakodnevnih srečevanj, obenem pa tudi vaško informacijsko središče, saj so Bačarji tu lahko prebrali uradne objave in izmenjali novice. Sadovnjakov na Baci skoraj ne poznajo: sadna drevesa so namreč raztresena okoli hiš in po travnikih. Prevladujejo jablane in hruške, manj je sliv in češenj. Med hišami raste veliko starih orehov. Sadje je namenjeno samo domači porabi, precej ga "sprešajo" v mošt in skuhajo v "šnopc". Zadnjega so v prejšnjih obdobjih tudi prodajali, pred prvo svetovno vojno največ vaškemu gostihiičarju. Pod italijansko oblastjo je bila pridelava žganja strogo prepovedana, vendar so ga nekateri kuhali na skrivaj. Gozd je Bačarjem dajal drva, gradbeni ma- terial in steljo za nastiljanje živini. Grmovje na obrobju je do druge svetovne vojne popasla drobnica, precej pa so ga domačini oklestili in veje zvezali v "frodalne" (butare, svežnje). Pozi- mi so s posušenimi vejami krmili koze. Pod Avstrijo in Italijo je bil gozd za kmete, ki so ga premogli, tudi močan vir zaslužka, saj je imel les občasno visoko ceno, posebno po tistem, ko je bila zgrajena železnica. Obrtništva je bilo na Baci le malo, zato pa je bila dobro razvita domača dejavnost. Seveda so bili nekateri bolj spretni za ene, drugi pa za druge stvari in so si med seboj pomagali. Večino obleke, obutve in orodja so pri vsaki hiši naredili sami čez zimo. Do leta 1870 so vse potrebno blago za obleko in posteljnino stkali doma (sami so pridelovali lan). Obdelava volne se je obdržala precej dlje. Šele po drugi vojni je začela upadati, kar je bilo tesno povezano z opuščanjem ovče- reje, seveda pa so ženske še kasneje pletle in kvačkale iz kupljene volne. Ženske so v prejšnjih stoletjih tudi sešile vse same, moški pa so izde- lali potrebno obutev, najpogosteje lesene cokle. V našem stoletju je čevlje za boljše prilike (do 1935.) izdeloval čevljar Martinov Jaka, "ta zah- mašno" (boljšo; tisto, ki jo oblečejo, ko gredo k maši) obleko pa so med vojnama in še nekaj let po drugi vojni Bačarji naročali pri Martinovi Rozini in Werbovi Francki. Pri marsikateri hiši so do šestdesetega leta doma kuhali milo iz loja, v vojnem času pa je bila to edina možnost, da so prišli do mila. Leseno posodo so še na začetku stoletja izde- lovali doma, medtem ko lončarstva na Baci niso poznali. Večino lesenega orodja in (do prve voj- ne) tudi kak kos pohištva so moški naredili čez zhno na "barštotih" (mizarskih mizah). Po vojni je zdaj že pokojni Jolkap, ki je bil izučen mizar, marsikatero stvar izdelal in popravil tudi za dru- ge vaščane. Raznih popravil hiš in novogradenj so se Bačarji največkrat lotili sami, ob pomoči sosedov. Le bogatejši kmetje so lahko najeli "cimparmana" (mojstra). Po drugi vojni so imeli dve desetletji v vasi tudi izučenega zidarja. Žganje apna je bilo v navadi do leta 1955. Po drugi vojni so si pri nekaterih hišah naredili tako veliko zalogo, daje še do danes niso porabili. Stavbarstvo Baca je razloženo naselje dokaj majhnih hiš, ki jih etnologi uvrščajo v posebno različico cer- kljansko-škofjeloškega tipa. Prevladujejo doma- čije v obliki enotnega stegnjenega doma, pri enajstih pa je gospodarski del ločen od sta- novanjskega. Pri zadnjih je pročelje obrnjeno v dolino, vhod pa je s strani. Po potresu 1976. leta sta nastali dve novi montažni zgradbi, ki od- stopata od podobe ostalih hiš.^"* Do prve svetovne vojne so bile hiše pretežno lesene s slamnato kritino. Zidani so bili le te- melji, vogali in morda nekaj nosilnih sten. Dva z^oredna požara sta po prvi vojni skoraj popolnoma uničila deset hiš in ko so pogorelci s pomočjo vseh vaščanov zgradili nove hiše iz kamna, je to povzročilo val popravljanja in dvi- ganja hiš v nadstropje. Pri šestih hišah so nove 24 Na Ejbratu sta v gozdu skrita dva novejša vikenda, kamor ob koncu tedna prihajajo družine ljudi, ki so bili tu rojeni. 92 1994- vi^ KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino 1/42 sobe naredili tako, da so streho odprli v frčo. Večino hiš so pokrili z opeko. Vmesne stene so naredili tako, da so na nosilne tramove nabili "rembalne" (tanke deščice) in vmesni prostor zapolnili s slamo in ometom. To so t.i. paradane. Podobno so naredili tudi stro- pe. Prav to je na prelomu stoletja omo- gočilo nenavaden način gradnje pri Bisa- garju, kjer so temelje za novo hišo pos- tavili okoli stare hiše. Ko je bila nova hiša že pod streho, so staro podrli. Tipična bačarska hiša ima v pritličju štiri bivalne prostore: iz veže vodijo ena vrata naravnost v kuhinjo (od tu je pre- hod v gospodarski del oziroma izhod), druga pa v hišo in od tu naprej v kamro. Okna hiše in kamre vedno gledajo proti dolini. Notranja oprema hiš je večinoma tradicionalna z nekaj modernimi dodatki. Praviloma so ohranili krušne peči, vzi- dane "marajne" in "bohkoue kote". Po vojni so "kauči" ali "-divani" zasedli pros- tor, kjer so prej stali "barštoti". V pet- desetih letih je obvezna oprema postal radio in naslednje desetletje televizija. Redkeje so kupovali knjižne omare in v drugih sobah novo pohištvo. Niti ena čma kuhinja z odprtim ognjiščem se ni ohranila, pa tudi vzidane štedilnike imajo le še pri četrtini hiš. Tekočo vodo so v kuhinje (in v hleve) speljali že med vojnama. Ta je stalno tekla ali pa so cev enostavno zamašili, ker pip še niso imeli. Električno nape- ljavo so v vasi dobili leta 1946. Po potresu 1976. je ob splošnih popravilih večina Bačarjev za- menjala okna z večjimi. V dobri polovici hiš so v delu veže ali prizidku uredili kopalnice in ob- enem posodobili kuhinje. Osrednja gospodarska poslopja so v glavnem napol zidana in napol lesena. Sestavljena so iz "stale", ki je praviloma zidana, in "škedna" nad njo, ki ima zidane samo vogale in morda kakšno steno. V skednju spravljajo seno, razno orodje in v novejšem času stroje. Večinoma so si gospodarji po vojni v njih uredili tudi domače delavnice z "barštoti". Le pri dveh domačijah imajo samostojno stoječo klet, drugje pa pridelke spravljajo v "hrom", "ceudar", "keudar" pod bi- valnim delom hiše; žito, čebulo in mesne izdelke pa v prostor v nadstropju, ki mu pravijo klet. Dimnik je tu razširjen v "raufkamro" - prostor, v katerem sušijo meso. K vsaki domačiji so spadali tudi dva ali trije "stogi" (kozolci). Razen dveh zidanih "toplarjou" so bili vsi enojni in leseni. Po šestdesetem letu jih je večina propadla.^* Tonov "toplihar" (toplar) je leta 1928 cel pogorel, le steber z Marijinim kipom je ostal nedotaknjen (1984). Bačarji so seno sušili tudi v "kozlih", na le- sene kole napetih žicah brez strehe, ki pa jih je zob časa razjedel še hitreje. V oddaljenih seno- žetih so seno spravljali v lesene "svisle" (senike). Na prelomu stoletja je bilo vseh okoli 60, po vojni pa so začeli propadati. Na Baci še vedno stojijo 4 "karite" (korita). Preden so vodo napeljali v hiše, so se pri koritih oskrbovali z vodo za kuhanje in imiivanje, tu so 25 V zadnjem času so Cindarstovi, ki sicer ne živijo na Baci, temveč v Podbrdu, in poleg svoje obdelujejo še nekaj najete zemlje, postavili pod vasjo nov dvojni kozolec in uredili tudi dostop za traktor. 93 1994- vi»i KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino • 1/42 prali in napajali živino. Z vodo je povezana še ena posebnost Bače. Pri Kacampoharju so leta 1956 za domače potrebe zgradili "centralo" (maj- hno elektrarno) za enosmerni tok, saj bi bila zaradi oddaljenosti od vasi napeljava državne elektrike predraga. Zdaj že nekaj let ne obratuje več, ker ni nikogar na domačiji. Zadnjih dvajset let so Bačarji za svoje jeklene konjičke postavili približno deset lesenih garaž. Nekatere med njimi so prazne, saj je tačas v vasi le pet avtomobilov (od tega en džip), ki so last štirih mlajših zaposlenih moških. Noša Noša Bačarjev se v ničemer ni razlikovala od okoliške noše. V obdobju italijanske oblasti so Bačarji v nekaterih elementih posnemali gorenj- sko narodno nošo, v vseh drugih obdobjih pa ta na oblačilno kulturo območja ni posebno vpli- vala. Na začetku stoletja so ženske nosile eno- barvne ali vzorčaste obleke in "cikle" (krila). Za delo so si nadele "bertahe", "fertahe" (predpas- nike), na glavo pa "fcou" (ruto). Lase so si spe- njale na glavi ali pa so jih spletle v kito. Moški so nosili hlače do kolen, srajce in "lajbalče" (brezrokavnike). Lase so česali nazaj, brade so skrbno brili, brke pa so si večinoma puščali. Otroci obeh spolov so bili do četrtega ali petega leta oblečeni v "čikalce" - oblekice, ki so segale do gležnjev ali vsaj pod kolena. Fantki so komaj čakali, da so dobili prve hlače. Otroci so obleko "pawerbal" od starejših bratov in sester. Poleti so vsi hodili bosi, pozimi pa v coklah. Moški so za težja dela posebno pozimi obuli "padkoucarje" (močne podkovane čevlje). Pozimi so vanje obuli "žoke" (volnene nogavice), poleti so stopala ovili v "šufece" (platnene krpe). Ob posebnih prilikah so ženske nosile lepše obleke ali krila in bluze. Okoli vratu so si privezovale svilene rute z dolgimi resami. Okra- sile so se tudi z raznim nakitom, ki so ga kupo- vale na domačih sejmih ali v Gorici. Moški so se oblekli v srajce in brezrokavnike ali "rekalce" (suknjiče), hlače so si zataknili v visoke škornje. Obvezen dodatek je bila ura na verižici in po- gosto tudi klobuk. Svečana noša z začetka stoletja: Frančiška in Janez Koder sta se poročila leta 1912. Svatje so z izjemo "ta drugega ženina" (priče) - Franceta Bevka iz Zakojce vsi Bačarji. Takratni moški so si večinoma puščaH brke po vzoru cesarja. Fotografije z začetka stoletja skoraj brez izjeme prikazujejo svečane priložnosti, največkrat poroke. 94 1994 sfti KRONIKA časopis za slovensl