r
john pollock 1-8-49 24465 lakf;land blvd. euclid,ohio 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
iDVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXL
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 17, 1948.
ŠTEVILKA (NUMBER) 225
Murray bo ostal predsednik ClO-a
.1
Truman ne neprava obnoviti mirovne konference, ako ne bo ukinjena blokada Berlina
Zavrgel je vse načrte za poravnavo z Rusijo, čeprav je pred volitvami hotel poslati v Moskvo Freda Vinsona
PORTLAND, Ore., 16. nov.
V Portland so danes dospeli vo ditelji CIO, ki bodo jutri imeli izvršnega odbora v zvezi,
s konvencijo, ki se bo začela v ponedeljek. Veruje se, da bo na ®®ji izvršnega odbora razmo-trivano o ponovni izvolitvi Phi-,
'ip Murraya za predsednika or- j Sanizacije. Izgleda, da nihče ne!
^0 Kandidiral proti Murrayu. I	-
Na seji bo verjetno prišlo do! KEY WEST, Fla., 16. nov.—Predsednik Truman je •lovili borb med levičarskimi in'danes izjavil, da Zedinjene države ne nameravajo obnoviti (desničarskimi člani, glavno, pogajanja med štirimi velikimi silami glede vprašanja
^P^ašanje pa bo bodočnost levi-, ]\[ernčije, dokler Sovjetska zveza ne bo ukinila blokade carskega CIO sveta v New Yor- i ku.	j
j Sto izjavo je prišlo do nove-^-—-
Proslava Trumanove zmage | gg, zastopa, ker je Sovjetska tudi vključena v dnevni red. Izreza kratko pred Trumanovo Pričakuje se, da bodo na se-;izjavo obvestila organizacijo J' pripravljeni načrti za kam-j Združenih narodov, da kakršna P&njo, da se prekliče Taft- j koli pogajanja v zvezi z Berli-Hartleyev zakon. Marshallov i nom morajo vključiti tudi celo "^^crt bo menda odobren.	i vprašanje Nemčije.
%bd oskle točke spwb tudi	je wjavU,	bo
8kbp. če bo CIO tudi imaprej^ Poneddjdk sesUU z dnmvniin kdpbsla Svekrmo	MarshaUmn
strokovnih unij, ali pa bo iz nje
m "ambasadorjem" Evropskega izstopila	I obnovitvenega programa Harri-
Na konvenciji bodo govorili' ^^nom. Na sestanku se bo raz-^Publikanski senator Wayne motrivalo o miru in zunanji po-^01'se, sodnik najvišjega sodni- liriki,
je William O. Douglas, delavski Predsednik ne namerava N»ik Maurice Tobin in drugi, odpotovati v Moskvo
__i Predsednik je dalje rekel, da
. ^	i ne namerava zapustiti dežele, da
UBILI	;bi se sestal s sovjetskim premi-
MALAJCANOV	erjem Stalinom. Zavrgel je tudi
SINGAPUR, 16. nov. — Ma- i načrt o pošiljanju svojega po-^ska vlada je naznanila, da je' sebnega poslanca v Moskvo, če-® pomočjo Angležev bilo ubitih j prav je pred volitvami namera-

malajskih komunistov od-val poslati k Stalinu glavnega
kar je izbruhnila revolta. Poleg i sodnika Freda Vinsona,
je bilo ubitih 267 civilistov Izjave o zunanji in domači po-69 članov vladne policije. jlitiki je Truman podal na časni-
LN. ZAHTEVAJO OD ZIDOV IN ARABCEV NAJ KONCAIO Z VOJNO
PARIZ, 16. nov.—Varnostni svet Z.N. je danes kljub Ugovorom Egipta odobril kanadsko resulucijo, ki zahteva Zidov in Arabcev, naj sklenejo premirje in se začnejo Pogajati za upostavitev stalnega miru v Palestini. Resolucija je bila odobrena z^
proti 1 glasu, Rusija in Ukra-^"^a pa se nista udeležili glaso-^%nja.
Proti resoluciji je glasovala ® Sirija, arabska država, ki je ^ 9-lica Varnostnega sveta. Gla-®°'^alo se je točka po točki.
končnim glasovanjem je Varnostni svet porazil si-^'jski popravek k resoluciji, po aterem bi se izraelske sile mo-umakniti ne samo iz Nega-Pač pa tudi iz Galileje.
žia
je in Arabci se lahko ®Kajajo brez posredovalcev
Sprejeta resolucija'predvide-tudi upostavitev nevtralnega ozemlja, na katerega ne bi _ i stopiti oboroženi sili dveh Jujočih se sil. Poleg tega pa obe stranki morali znižati oborožene sile, tako da bi <, ^ zagotovljeno premirje v prestopu j dobi k trajnemu mi-Palestini."
'"^je in Arabci pa lahko vodi-si	za stalni mir bodi-
rez ali pa s pomočjo posre-^Ica Združenih narodov, zraelski zastopnik je pred ^sovanjem obvestil Varnostni
SVgf J .
jj . ' je njegova država bila pravljena na mir v Palestini,
so Arabci odgovorili z voj-
cla
Ju"., javil je, da kanadska reso-iia splošno soglaša s sta
tič;
izraelske vlade. Toda kri-
be	j^ izrazil glede določ-
^es kateri bi bila ohranjena Solucija sveta z dne 4. novem-
bru. Po tej določbi bi se Židje morali umakniti iz Negeva, ki bi večjim delom prišel pod kontrolo komisije Združenih narodov.
Izraelski zastopnik Aubrey S. Eban je rekel, da ta določba podpira arabsko okupacijo Negeva, nasprotuje pa okupaciji Izraela, čaprav je po delitvenem načrtu Združenih narodov Ne-gev del ozemlja židovske države Izrael.
Zid je so v zavezništvu s Slovani J pravijo Arabci
Židje so na splošno sprejeli resolucijo z zadovoljstvom, čeprav ne soglašajo glede določbe za umik iz Negeva. Toda arabski predstavniki so trpko pripomnili, da so se arabske dežele odločile, da bodo "zbrisale židovsko državo v Palestini."
V Političnem odboru Združenih narodov je sirijski delegat Amir Arslan izjavil, da se "Iz-arel nahaja v zavezništvu s slovanskim blokom."
Varnostni svet je porazil tudi ruski predlog, po. katerem bi se morali Židje in Arabci pogajati za mir brez posredovalca Združenih narodov.
Kar se tiče ameriškega stališča, poročila iz Tel A viva pravijo, da je ameriški konzul dr. James McDonald odpotoval v Pariz na posvetovanja z državnim tajnikom Marshallom. Dr. McDonalda je povabil v Pariz sam Marshall.
karski konferenci. Rekel je, da bo pritiskal za sprejetje zakonskega programa, na osnovi katerega je vodil predsedniško kampanjo. Posebno je omenil preklic Taft-Hartleyevega zakona in sprejetje zakona za civilne pravice.
• Toda konferenca se je večinoma sukala okrog zunanje-poli-tičnih zadev. Truman je jasno povedal, da Zedinjene države ne bodo obnovile pogajanja med štirimi velikimi silami, dokler Sovjetska zveza ne bo ukinila blokade Berlina in da je državni tajnik Marshall že pripravil v tem smislu odgovor na apel glavnega tajnika Združenih narodov Trigve Liea in predsednika Generalne skupščine Združenih narodov Herberta Evatta. Rekel je, da je osebno ta odgovor odobril.
(Lie in Evatt sta apelirala na predsednika Trumana in ministrske predsednik treh ostalih velikih sil, naj potom medsebojne konference odstranijo spor v Berlinu in s tem zagotovijo svetu mir in varnost).
Truman želi, da bi Marshall ostal državni tajnik
Predsednik je dal jasno vedeti, da želi Marshalla v vladi kot državnega tajnika tako dolgo, dokler bo Marshall to hotel. CT bodočnosti Marshalla se bo razmotrivalo, ko se bo slednji vrnil iz Pariza. Kar se pa tiče ostalih članov vlade, predsednik ni hotel podati nobene izjave.
Truman je podal izjavo tudi glede nasveta republikanskega senatorja Bridgesa, da se skliče kongres na izredno zasedanje, na katerem bi se razmotrivalo o nujni pomoči Ciang Kaj-šeku. Razkril je, da je vlada v stikih s predsednikom Kitajske Ciang Kajšekom in da prejema poročila o položaju. Povedal je, da se je že potrošilo $112,000,-000, ki jih je kongres odobril za novo pomoč kitajskim nacionalistom. Toda nobenih posebnih zasedanj, kot je bilo zasedanje jalovega 80. kongresa, ne bo. Hoover bo dobil važno in visoko pozicijo
Predsednik je odprl časnikarsko konferenco z naznanilom, da podpira predlog za upostavitev dvostrankarske (republi-kansko-demokratske) komisije za organizacijo izvršnega oddelka vlade, kateri komisiji bi na-čeloval bivši predsednik Herbert Hoover. Toda časnikarji so ga takoj v začetku začeli oblegati z vprašanji glede miru.
Kar se tiče Taft-Hartleyevega zakona je predsednik še enkrat potrdil, da bo zahteval preklic zakona. V zvezi s predlogi za civilne pravice, bo zahteval zakone proti volilnemu davku, proti ličanju itd. Na splošno je predsednik poudaril, da se bo do pike držal obljub v platformi Demokratske stranke.
TITO PRAVI. DA JE JUGOSLAVIJA POD EKONOMSKIM PRITISKOM
BEOGRAD, 16. nov. — J ugoslox anski minis trski predsednik maršal Tito je danes prvič priznal, da vzhodno - evropske države vršijo ekonomski pritisk na Jugoslavijo.
Tito je govori) v Ljubljani na sestanku slovenske Akademije znanosti in umetnosti glede odnošajev med drž i vami, ki gradijo socializem.
"Ena stvar ni j jasna", je rekel Tito^ "in t». zakaj v trgovini ljudske' demokracije zavzemajo bolj trdo stališče proti Jugoslaviji, kakor pa proti nekaterim kapitalističnim državam."
Tito je tudi odgovoril na obtožbe Kominforme, da je med ostalim vodst\'o jugo-slo\janske Komuni stične stranke preveč nacionalistično.
"Nikoli nismo ničesar storili, kar bi se ne ujemalo z akcijami naših zaveznikov na vzhodu _ to pomeni, da smo delali isto, kar so delale tudi ostale ljudske demokracije."
Američani obtoženi, da so tihotapili letala za Izrael
MIAMI, Fla., 16. lov.—Federalne oblasti sc dan^j: pripravile zaporna povelja za aretacijo deset Američanov, ki so obtoženi, da so tihotapili orožje in vojna letala za uporabo v vojni med Izraelom in Arabci.
Obtožnica pravi, da so Američani pripadali mednarodnemu tihotapskemu krožku, ki da je deloval med Ameriko in Palestino in sicer potom Češkoslovaške.
Državni tožilec Fred W. Botts je izjavil, da se nobeden od 10 obtoženih en nahaja pod federalnim opazovanjem. Danes bodo podpisana zaporna povelja, obtoženci pa bodo pozvani, da se v omejenem času prostovoljno predajo. Obravnava se bo začela 24. januarja.
Obtožence se posebno dolži, da so protipostavno skušali spraviti tri B-17 bombnike iz Miamia v Zatec, Češkoslovaško, in sicer preteklega junija.
Carinski nadzornik Chester A. Emerich je na pričanju izjavil, da je eden bombnikov odle-tel 19. julija iz Zateca, da bi bombardiral egiptsko prestolnico Cairo. Pilot je bil neki bivši ameriški letalski veteran.
Emerich je dalje rekel, da so ostali bombniki popolnoma opremljeni "z orožjem in bombami iz praških tovarn škoda" bili namenjeni za Tel Aviv, Iz-I'ael. Neki član krožka pa je skušal odleteti z enim bombnikom iz New Jerseya v Zatec, toda se je moral ustaviti na Azorih. Štirje bombniki, ki so nedavno bili zajeti v Fort Lan-derdalu, Fla., so tudi bili lastnina zarotnikov in namenjeni za Palestino.
V nedeljo 21, nov.
ima pevski zbor
JADRAN
svoj
JESENSKI KONCERT
v slov. del domu. Waterloo Bd.
Začetek ob 3.30 pop. — zvečer ples Vadnal orkester —' Krištof bratje
Ameriški državljani na Kitajskem imajo zadnjo priliko, da zbežijo

Novi grobovi
WILLIAM A. KASTEUC
Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici St. Luke's dobro poznani William A. Kastelic, star 34 let, stanujoč na 15930 Sara-nac Rd. Rojen je bil v Cleve-landu ter je delal pri Fisher Body Co., kjer se je aktivno udejstvoval pri uniji CIO. Zelo se je zanimal za politiko ter je pri zadnjih volitvah kandidiral za državnega poslanca na demokratski listi. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSJ in podružnice št. 3 SMZ, ter delni^čar Slovenskega doma na Holnies Ave.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Caroline, rojeno Malnar, tri sinove: William, Bruce in James, starše Matt in Agnes, brata Matt Jr., tri sestre: Mrs. Alice Opalich, Mrs. Josephine Klemenčič in Mrs. Dorothy Ur-bančič ter več drugih sorodnikov.
Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda pod vodstvom Frank Zakrajška v cerkev Marije Vnebo vzete na Holmes Ave. ter nato v družinsko grobnico na pokopališče sv. Pavla.
FRANK GRUBER
Kot smo včeraj poročali, je podlegel srčni hibi v ponedeljek popoldne Frank Gruber. Prihodnji mesec bi bil star 64 let. Doma je bil iz vasi Št. Jernej, št. 39, Gorenja Dolenjska, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Več let je živel v Clevelandu, zadnjih 25 let pa se je družina nahajala na farmi v Geneva, O. Bil je član SDZ.
V Genevi zapušča soprogo Louise, rojeno Zevnik, doma iz Cadeža, fara Št. Jernej, in devet otrok: Mrs. Frances Fabian, Mrs. Louise Keener, Frank ml., Mrs. Anna Povse, Mrs. Mary Ti-rabasso, Joe, Raymond in Mrs. Lillian Petrovič, v Euclidu, 0., sestro Mrs. Mary Gorišek na 988 E. 239 St., in v stari domovini brata Toneta in Jožeta ter sestro Ano. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Webster pogrebnega zavoda v Geneva, O., v cerkev Assumption in nato na pokopališče Mt. Pleasant v Genevi.
Ljudska armada popolnoma obkolila Sučov in napreduje proti Nankingu
NANKING, 16. nov.—Ameriška ambasada je radi naglega napredovanja Ljudske (komunistične) armade na Nanking obvestila ameriške državljane na Kitajskem, da imajo zadnjo priliko, da lahko zbežijo.
Ambasada je že ustvarila na-^ --
črt za nujni umik ameriških dr-1 borbah v severni Kitajski. Ciang žavljanov zračnim potom, mno-1 Kajšekovi vladi se očita, da ni
35-letnica poroke
Danes praznujeta 35-letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Ižanc iz 824 E. 237 St. Ob tej priliki slavljen-cema čestitajo otroci, sorodniki in prijatelji, ki jima želijo vse najboljše, da bi v zdravju in sreči dočakala zlato poroko.
Zopet doma
Iz bolnišnice se je povrnil na svoj dom poznani Mr. Anton Ba-bič iz Hubbard Rd., Madison, Ohio, ki je s svojimi sinovi vred dobil težke poškodbe v hudi avt-ni nezgodi. Tudi sinovi se nahajajo sedaj na domu ter jim gre na bolje, ali Mr. Babič ne more še dosti hoditi ter se mu zdravje polagoma vrača. Družina Babič se lepo zahvaljuje vsem za obiske v bolnišnici in doma, za cvetlice in druga darila ter vsem, ki so kaj pomagali in bili naklonjeni v tem času.
gi častniki tako zvane "svetovalne" skupine za Kitajsko pa so se že umaknili v Šangaj.
Uradno obvestilo armade je postavilo kakšnih 4,000 ameriških državljanov pred alternativo, da takoj zbežijo, ali pa čakajo v svojih bivališčih brez ozira, kaj se bo zgodilo.
Ameriški uradniki v Šangaju so izjavili, da so komunistične armade pod poveljstvom gen. Liu Po Cena razbile nacionalistične obrambene vrste južno od Sučova in vdrle globoko v prav-cu Nankinga.
Komunisti baje zavzeli Sučov
V Nankingu se širijo govorice, da so sile Ljudske armade zavzele Sučov, mesto s 300,000 prebivalcev, okrog katerega so divjale ogorčene borbe. Toda direktor nacionalističnega obve,; ščevalnega urada Holington Tong je zanikal poročilo in celo izjavil, da se severo-vzhodno od Sučova komunisti umikajo.
Sile Ljudske armade so izvršile predor južno od Sučova, zavzele mesto Suhsien in zabile klin v pravcu Pengpua, ki se nahaja 100 milj od Nankinga in je zadnja trdnjava nacionalistov pri obrambi prestolnice. Nekatere čete komunistične armade pa so vdrle v predmestje Sučova. Nacionalisti so priznali, da se Ljudska armada nahaja že v Sanpuju, železniškem mestu, ki se nahaja osem milj južno od Sučova.
Nezanesljiva poročila o položaju pri Nankingu
Vsled oporekajočih si in zmedenih vesti ni znano, kakšen je razvoj bitke, ki divja severno od Nankinga. ,Vsi znaki pa kažejo, da so na tej kritični točki sile Ljudske armade v ofenzivi in da ogrožajo glavne položaje nacionalistov.
Ciang Kajšekova vlada pravi, da je bila izvojevana "velika I zmaga" pri Nienčuanu, kjer se nahaja glavni štab Sedme armade nacionalističnega gen. Huang Po-toa. Nacionalisti poročajo, da se je krvava bitka pri Nienčuanu končala z umikom devet komunističnih kolon proti severu.
Toda izgleda, da se glavne borbe vršijo južno od Sučova. Komunisti že popolnoma kontrolirajo železniško progo iz mesta.
Kitajski komunisti imajo ameriško orožje
WASHINGTON, 16. nov.— Uradna poročila iz Kitajske so danes razkrila, da so velike zaloge nepoškodovane municije in orožja, večinoma ameriškega izdelka, padle v roke kitajskim komunistom.
Obveščeni krogi pravijo, da so to orožje m municijo nacionalisti nameravali uporabiti v
pravočasno uničila zaloge pušk, strojnic, municije in celo tankov in ostalih vozil.
Doslej so se kitajski komunisti borili v glavnem z orožjem, ki so ga zaplenili Japoncem pri koncu vojne. Kitajski in ameriški uradniki pa pravijo, da imajo komunisti le neznatne količine sovjetskega orožja.
Francoski minister obtožil Kominformo
PARIZ, 16. nov. — Francoski notranji minister Jules Moch je danes v parlamentu izjavil, da je Sovjetska zveza potom Kominforme potrošila $920,000 za podporo stavk v Franciji.
Moch je dejal, da je Sovjetska zveza ukazala Generalni konfederaciji dela, ki se nahaja pod vplivom komunistov, naj organizira val stavk, z namenom, da bi se razbilo Evropski obnovitveni načrt (Marshallov plan). Pristavil je, da je danes ukazal izgon iz dežele dveh Rusov, dveh Cehov in dveh Poljakov, ki da so baje delili denar.
Francoski notranji minister je dejal, da je neka banka, ki ji načeluje neki nacionalizirani Rus, dala najmanj $226,000 podpore francoskim komunističnim časopisom.
Moch je govoril v zvezi z debatami, ki so jih zahtevali nekateri kritiki. Kritiki so izjavili, da bi moral notranji minister obtožbe proti Kominformi dokazati z dejstvi. Teh dokazov pa Moch ni predložil.
'	I
Komunistični poštni uradnik odslovljen
PARIZ, 16. nov.—Neki poštni uradnik, po prepričanju komunist, je bil danes odslovljen, ker je telegramom pristavljal politična gesla.
Naznanilo poštne uprave pravi, da je poštni uslužbenec imel navado, "da je k telegramom pristavljal še svoje lastne besede, kakor "Jufes Moch je morilec."
(Moch je kot notranji minister z vojaštvom in policijo zadušil stavko francoskih premo-garjev. V ogorčenih spopadih je bilo ubitih več premogarjev).
15 LET SOVJETSKO AMERIŠKIH ODNOŠAJEV
WASHINGTON, 16. nov.— Petnajsta obletnica sovjetsko-ameriških diplomatičnih odnošajev je danes bila popolnoma prezrta tako v Washingtonu kot v Moskvi. Pred 15 leti je prišlo do upostavitve diplomatičnih odnošajev med obema deželama z obljubo, da bo med obema vladalo prijateljstvo in dobra vo-|lja. Namesto "prijateljstva," pa i med dvema največjima silama i sveta vlada mrzla vojna.
#'
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
17. novembra, 194&
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & »PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izyen mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months-—(Za tri mesece)--
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)--—_
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece) ___
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
NAŠ ŽIVLJENJSKI STANDARD
Neki naš žurnalist, ki se s prodajanjem svojih prepričanj prizadeva, da bi ohranil svoj "življenjski standard," je nedavno citiral izjave clevelandskega kolega Andrice, češ, da je v deželah za železnim zastorom "življenjski standard od tedna do tedna slabši." Kako pa je kaj z "življenjskim standardom" v deželah tako imenovanega Mar-shallovega načrta, kakor sta Italija ali pa Grčija, ni seveda povedano.
Med zelo priljubljene rekvizite propagande proti deželam vzhodne Evrope spada tudi ta "življenjski standard." Čeprav se verjetno v polni meri zavedajo pogojev, ki so nujno potrebni za dostojni življenjski standard kateregakoli ljudstva, imajo "borci proti komunistični nevarnosti' navado, da te pogoje zamolčujejo, tajijo in potisnejo na stran, da bi poudarili le preprosto resnico—"življenjski standard ameriškega delavca in farmer j a je najvišji na svetu!"
Ko primerjamo življenjski standard ameriškega delavca in farmer j a z življenjskim standardom jugoslovanskega delavca in kmeta in se s tem še posebno škodoželjno bahamo, pomeni to takšno pošastno, nekrščansko in hinavsko roganje, kot če bi se norčevali iz soseda, kateri je ob veliki nesreči prišel ob vse svoje premoženje, mi smo pa bili tako srečni da smo se tej nesreči izognili.
V Jugoslaviji je nacistični in fašistični okupator uničil blizu 80 odstotkov vseh industrij. Zažgane in uničene so bile mnoge kmetije, poklana vsa živina, uničeno poljedelsko orodje, moški odpeljani v koncentracijska taborišča ali pa na prisilno delo, v kolikor niso odšli v gozdove in se začeli boriti za osvoboditev. Cela Jugoslavija je po končani vojni bila v razvalinah, kajti del nacističnega načrta je bil, da se s totalnim uničenjem ekonomije ostalih držav ohrani ekonomsko gospodstvo Nemčije tudi po vojni. Toda najdejo se takšni slovenski renegati, zaljubljeni v Bethovna, Šilerja, Goethea, Nicea, ki ponosno izjavljajo "življenjski standard ameriškega delavca in farmer j a je najvišji na svetu." Tam v deželah za "železnim zastorom" pa je od tedna do tedna slabši!
Ko je vojna uničevala evropske in azijske delavce in kmeta, kako je bilo z našim delavcem in z našim kmetom? Priznajmo iskreno, da so mnogi, ne zavedajoč se vojne stvarnosti in grozne tragedije, ki je prizadela milijone in milijone delavcev in kmetov sveta, smatrali vojno dobo za "dobo prosperitete," ki jim je zvišala življenjski standard na tisto stopnjo, da lahko danes res lahko rečemo "naš življenjski standard je najvišji na svetu." Seveda, kljub temu lahko storimo izjemo za nekatere zamorce na jugu, za nekatere veterane in za tisti sloj državljanov, ki si kljub tej "prosperiteti" ni zboljsal svojega življenjskega standarda celo ne nad raven življenjskega standarda delavca v Jugoslaviji.
Vsak dolar, ki ga je naš delavec ali pa farmer zaslužil v dobi vojne, je bil plačan s krvjo, ki jo je prelival delavec ali pa farmer na bojiščih v Evropi in Aziji. Mi smo srečni, da nas fizično vojna ni prizadela. Naša mesta so ostala cela, naše tovarne so delale kot nikoli poprej, vsak je lahko dobil zaposlenje ne glede na starost ali pa telesne hibe. Kljub temu pa je takoj po vojni začela ta "doba prosperitete" pojenjati. Življenjski standard je prizadet radi naraščajoče draginje. Mnoge več-članske družine lahko vežejo danes kraj s krajem le s skrbnimi proračuni. Stanovanjski problem je v marsikaterih ozirih prav tako akuten kot je stanovanjski problem kakšne evropske dežele. Splošno je priznano dejstvo, da naš življenjski standard postopoma pada. Toda splošno priznano dejstvo je tudi, da se življenjski standard delavca in kmeta v vseh vzhodno-evropskih državah postopoma dviga. Seveda, nihče ne trdi, da je že sedaj raven našemu, toda v primeri z vojno dobo, ko so na primer v Dalmaciji, Bosni in Črni-gori umirali od lakote, se lahko zabeleži ogromen napredek. Pomanjkanje bo sicer še nekaj časa, toda samo najbolj zakrknjeni reakcionarji in ljudski sovražniki lahko spričo vsega vojnega uničenja trdijo, da je to pomanjkanje posledica nezmožnosti novih režimov v deželah vzhodne Evrope. Res je, kakor na primer v Jugoslaviji, da pomanjkanje delno izvira iz dejstva, ker mora Jugoslavija izvažati hrano V zameno za stroje in industrijsko opremo za svoj pet-letni načrt. Toda samo z najglobljim sovraštvom prežeti sovražniki vsakega napredka bodo trdili, da življenjski standard jugoslovanskega ljudstva ni višji od živ-
UREDNIKOVA POŠTA
OB 25-LETNICI DRAMSKEGA ZBORA "ANTON VEROVŠEK" V CLEVELANDU (COLLINWOODU). O.
Priredil; Louis Kaferle
Pred 25. leti so se zbrali zastopniki Waterloo Cluba z namenom, da se organizira dramski odsek pri Waterloo Clubu. Seja se je vršila pri Joe Vičiču in navzoči so bili sledeči zastopniki društev, oziroma Waterloo Cluba: Gustav M. Kabay, Louis Wess, Joseph Durn, Chas. Lam-pe, Henry Prime, Anton Rup-nik, John Gorjanc, Elizabeth Matko, Frank Starman, Joe Vi-čič, Viktor Vider gar (Wood) in Joseph Zakrajšek. Temu sestanku je predsedoval J. Durn in zapisnik je vodil Louis Wess. Sklenilo se je na tej seji, da se ustanovi dramsko društvo, kateremu se je dalo ime "Adrija". V izvršni odbor so bili izvoljeni: Joseph Durn, predsednik; Elizabeth Matko, taj.-blag.; L. Wess, zapisnikar; Victor Vider-gar in Anton Rupnik, nadzorni odbor; Gustav M. Kabay, igro-vodja. Chas. Lampe, oskrbnik odra.
Odbor je šel na delo in povabil k sodelovanju vse kulturno zavedne Slovence in Slovenke, nakar se je vršila druga seja (zapisnik pa ne omenja, kje se je ta seja vršila), kjer se je spremenilo ime iz "Adrije" v novo oziroma sedanjo ime društva v "Anton Verovšek". Ta seja je bila ustanovna seja dramskega društva "Anton Verovšek". V zapisniku se omenja, da je bilo navzočih več Slovencev — ali imena istih ni v zapiskih dotične seje. Iz tajniških knjig in ustnih izročil je pojasnjeno, da so se prvi odzvali sledeči: Anton Dolinar, Katie Do-linar, Vincent Coff, Eva Coff. Frank Jereb, John Rožene, Tone Pregelj, Louis Vovk, Frank Marash, Ciril Kumer, A. Pirih, Peter Šter, Manca Bashel, Joe Godec, Steve Bajec (Barton), Frances Zupane, Joe Kompare, Mrs. F. Starman, zatem Vilma Stanovnik, Rose Bukovnik, John Popetnik, John Sorc, Gertrude M. Balish, Alice Poznik, Mrs. A. Bozich, Frances Godina in Jerry Hafner.
Zbor je pričel z aktivnim delovanjem meseca februarja leta 1924, ko je vprizorilo igro "Ce sta dva" v Stanešičevi dvorani. Nato "Na dan sodbe", — "Županova Micka," — "Naša kri", — "Čarodejna brivnica",
—	"Dve leti", — "Zamorec", — "Rdeči nosovi", — "Planšarica",
—	"Mati", — "Vihar v temi", —"Pozabljivost", —i "Pesek v oči", — "škrati" (mladinska igra), — "Španska muha", — "Prostozidarji", — "Breme!", — "Carlijeva teta," — "O ta maček", — "Krivda žene", — "Madame Bonivard," — "Ob sončnem zahodu," — "Veleja", — ir, "Kje je meja".
Nato se je zbor preselil v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. in vprizoril sledeče igre: "Testament" — "Sin", — "Vdova Rošlinka", — "Pogodba", — "Begunka", — "Ljubezen treh kraljev", — "Peg srček m )j",
—	"Magda", — "Čevljar baron", — "Urarjev klobuk", — "Višnjeva repatica", — "Vedno raztresena", — "Tomažkove ne-
prilike", — "Volkovi", — ponovilo igre "Breme", — "Peg srček moj" in "Županova Micka", nato vprizorilo "Užitkarji", — "Miklova Zala", — "Lumpacij Vagabund", — "Razvalina življenja", — "Mlinar in njegova hči", — "Krivoprisežnik", — "Učenjak", — "Kdo je mrtev",
—	"Lažizdravnika", — "Lepa Vida" (Vojšak), — "Stari grehi", — "Napoleonov samovar", ponovilo "Velejo", nato "Trije vaški svetniki", — "Veletu-rist", — "Mrak", — "Glavni dobitek", "Prisega o polnoči", — "Moč uniforme", — "Rdeče rože",. — "Maksel", — "Radikal-
i na kura", — "Razkrinkana morala", — "Poročna noč", — "Cigani", — "Deseti brat", — "Štiri tedne v nebesih", — "Rokov-njači", — "Vaška Venera", — "Senorita Rosita", — "Kamnolom", — "Kralj na Betajnovi",
—	"Vdova Rošlinka", — "Na dan sodbe", — ''Pred poroko",
—	"Denar", — "Micki je treba moža", — "Zakonske homati-je", — "O, ta vražji fant", — "Lepa Vida", — "Vražja vdova", — "Tri zamujene ure", — "Demovina gori", — "O, ta vražji fant", — "Trije vaški svetniki" in "Kamnolom".
Režiserji imenovanih iger so bili sledeči: Gustav M. Kabay, Vincent Coff, Marion Urbančič, Frank Česen, Boris Paulin, Peter Šter, Joe Godec, Louis Kaferle in John Stebla j. Scenerijo je največ slikal Anton Dolinar, V. Coff in drugi. Zbor ima obsežen arhiv in več garderobe, je odsek Slovenskega delavskega doma, član "Prosvetne matice" in Cankarjeve ustanove.
Zbor je gostoval trikrat v Gi-rardu, O.^ in enkrat v Warren, O., aranžiral koncert operni pevki ga. Pavli Lovšetovi in gdč. Zori Ropasovi iz Ljubljane.
Zbor je imel za časa svojega obstoja parkrat manjše krize, katere je pa vselej srečno preživel in sreča je bila, da je bil zbor " "Anton Verovšek" odsek Slovenskega delavskega doma. ker on je bil tisti močan obroč, ki je držal članstvo skupaj, kadar je bil v stiski ali razdvojen. I Obratno je vračal zbor Delav-I skemu Domu to, da je dajal kulturno lice Domu in colinwood-ski slovenski naselbini.
I Na Zahvalni dan i med "Zarjane"
Tudi letošnji "Zahvalni dan" bo ovenčan s pesmijo. Znani in neznani akordi bodo oživeli in zrcalili naša bogata glasbena ustvarjanja. "Zarjani" nudijo tega dne pevski "New deal." Nofe, času primerne pomembne skladbe bodo izvajane. Šivičeva "Vstajenje Primorske" je pesem časa in še prav krepka glasovno in izrazita. Je-li kdo iz med nas, ki ni želel Primorski osvoboje-nja izpod tujega jarma? Pesem "Vstajenje Primorske" prokla-mira in spričuje to osvobojenje.
Tudi s pesmijo "Na delo" je izražan sodobni čas. Pomembna pesem, katera ostane še dolgo
Ijenjskega standarda grškega ali pa italijanskega ljudstva, ki "uživa" vse ugodnosti Marshallovega načrta.
Mnogi naši delavci bodo še nekaj časa imeli zagotovljen dostojni življenjski standard na račun Marshallovega načrta, odnosno na račun delavcev dežel, ki prejemajo "pomoč" v okviru tega načrta. Posebno si bo svoj "življenjski standard" zvišal naš veliki business. Toda v Italiji bo radi tega načrta vedno več brezposelnih, saj se je število brezposelnih od preteklih volitev v aprilu do sedaj znatno zvišalo. Razlog je pač preprost; ameriški industrijski izdelki spodrivajo italijanske in s tem je italijanski delavec ob svoje delo.
Lepo je, da smo ponosni na nas življenjski standard. Toda ali ne bi bilo pravično, da vsaj z nekaj besed omenimo tudi pogoje, ki nam ta življenjski standard omogočajo?
med nami. I^e s puško in orožjem, temveč umsko in ročno—z krampom, motiko in lopato na delo za obnovo in rekonstrukcijo narodnega blagostanja. Dovolj je že bilo trpljenja, sovražnosti, pobijanja in krvoprelitja. Tega mora biti za vedno konec. Sedaj na delo—z dušo, s pesmijo —na polje, v tovarne in rudnike, na delo za zgradbo potrebnih ■ stanovanj, cest in javnih potreb- j ščin, na delo pri preobrazbi sveta za svetlejše dni človeka.
Kuhelnova "Himna SNPJ" tudi pride na pozorišče. Ta pesem bo ta dan prvič med nami ocenjena, namenjena je rasti SNPJ. Na 45-letnici "Slavije" v Chica-gu ni prejela slab red. Klopčič-Pahor "Zdravica" in "Koračnica" ste tudi v novih oblekah mične in prepričevalne. V sporedu je vključenih še več drugih pesmi, ki pa radi prostora ne morejo biti navedene.
V drugem delu poda zbor spe-voburko "Beli telovnik." To pevsko humoresko bomo radi gledali in slišali, saj ima zdravo jedro in dovolj humorja. Tudi glasbeno je prijetna za ušesa. V vlogah nastopijo: Josephine Turk, Jennie Fatur, Alice Teka-vec, Mary Božič, Victoria Poljšak in Tony Perušek. Režisira Sophie Elarsich.
Program se prične ob 4. uri popoldne v auditoriju Slovenske narodnega doma na 6419 St. Clair Ave., nakar sledi ples pod Trebarjevim vodstvom.
Da vas "Zarja" zopet ob tej priliki kliče med se vse, ki ste do sedaj posečali njene priredbe in tudi druge pevske prijatelje, je razumljivo. Zbor je že podal veliko lepih pevskih večerov in ta ne bo za temi zaostal, za to pa vsi v četrtek med "Zarjane," da bo pesem še živela!
Leo Poljšak.
Himna SNPJ na vsporedu Zarje
Cleveland, Ohio. — Naslednje je Mirko Kuhelnova "Himna S. N. P. J.", katera bo prvič predvajena v naselbini na koncertu "Zarje" na Zahvalni dan:
Dvignimo, bratje, prapor visoko, čvrsto korak naj naš skupen grmi. Stopajmo smelo, pojmo široko, daleč, veselo naj glas zadoni!
Spet smo se v krogu skupaj sbstali, misli v nedavni se vračajo čas. Člani, članice smo zvesti poslali, zdaj ni razlik, ki ločile bi nas.
Živi naj naša S. N. P. Jednota!
Živi nje članstvo in njen mladi rod! Vodi Ti vedno nas na prava pola. dični voditelj Ti nam vedno bod!
Budi nam misel svobodno
napredno:
Kuj v naših srcih delavsko zavest! Gradi edinstvo in bralstvo
potrebno,
da se ulrdi ta skupna posest!
Dvignile, bratje, dvignile, sestre, svojo zastavo v vrst S. N. P. J.! Himno zapojle, pesmi prepeslre, braslva, edinslva naj večno žive!
Naprej, naprej, SNPJ!
—k. Leo Poljšak
Novice pri pevskemu zboru "Triglav"
Cleveland, Ohio. — Akoravno se nisem nekaj časa oblasila, ne mislite, da smo zaspali na za-padni strani mesta. Reče se lahko, da če ne bi bilo veselic in drugih zabav, se bi mi Slovenci bolj poredkoma srečali, a ker se od strani raznih društev in zborov prireja zabave tu in tam, se tudi večkrat snidemo skupaj.
V kratkem času smo se udeležili koncerta zbora "Planina" v Maple Heights in zbora "Glasbena Matica" na St. Clair Ave. Baš sedaj imamo povabilo iz West Parka za 12. december, kamor nas vabijo k otvoritvi novega doma. Že sedaj se opozarja vso pevce, da se redno udeležujete vaj za ta nastop.
Dobrodošla med nami, kličemo novi pevki Mrs. Prize iz W. 97 St., ki je odlična pevka ter j je pristopila k nam. Na Zahval-] ni dan pa bosta stopila v zakon-j ski stan Miss Mildred Russ in ' Mr. Joe Slak. Ves pevski zbor
vama želi srečo in zadovoljnost' v novem stanu, da bosta še na-1 prej prepevala med nami. | Zbor se sedaj uči čisto novih pesmi za prihodnji koncert, katerega priredimo v maju prihodnjega leta. Mi imamo samo en koncert na leto in gledamo, da je ta dobro obiskan. Leto se bliža h koncu in treba se je oprijeti vaj, da bo uspeh.
Torej pozdrav vsem in upam, da mi bo mogoče oglasiti se še pred zaključkom tega leta!
Anna Jesenko, poročevalka.
Veselica SANSove podr. v Euclidu
Cleveland, O. — V nedeljo, dne 21. novembra bo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. v Euclidu zopet prijetno, kajti vršila se bo pristna domača veselica z godbo, plesom, petjem in vsem kar spada poleg. Ta zabava se bo vršila pod pokroviteljstvom ondotne SANSove podružnice št. 106, katera je storila že veliko človekoljubnega dela v korist od vojne prizadetih rojakov v stari domovini. Poleg humanitarnega udejstvovanja, vrši SANS tudi med ameriškimi Slovenci vzgojevalno delo za lepšo bodočnost človeške družbe in za pravilno razumevanje položaja v Jugoslaviji.
Kot bivšemu tajniku mi je dobro znano ogromno požrtvovalno delo številnih članov in prijateljev te podružnice, kakor tudi ondotnih zavednih društev in direktorija SDD, ki so v najhujši potrebi tako radodarno priskočili na pomoč naši rojstni domovini. Zatorej, vse priznanje zavedni euclidski naselbini. SANSova naloga pa še davno ni končana. V smislu za-j ključkov zadnje konvencije nas čaka še veliko dela. Za uspešno i delovanje pa so potrebna de-; narna sredstva, katera so še | vedno gonilna sila vsake akcije. Zato pridite na to veselico' vsi, ki čutite z nami in katerim je pri srcu obči napredek Slo-; vencev. Z vašo navzočnostjo bo-; ste dokazali, da je Euclid Š3| vedno na zemljevidu in da via-i
da med vami še vedno tisto navdušenje za SANS kakor oi njegovi ustanovitvi.
Frank Česen.
Koncert pev. zbora Zarja
Cleveland, Ohio. — Sedaj j® v teku sezona kulturnih priredi) in tako se tudi pevski zbor Zarja pridno pripravlja na svoj običajni jesenski koncert, kateri se bo vršil na Zahvalni dan. 25. novembra v avditoriju SloV' nar. doma na St. Clair Av«' Pričetek ob štirih popoldne. Program bo pester. Na vspor^ du bodo različne pesmi med njimi tudi nekaj novih iz stare domovine. Slišali boste tudi nov" himno SNPJ itd. V drugem de; lu bo vprizorjena opereta "Bel{ telovnik", v kateri bodo izvežbani igralci in igralke. P" programu bo pa prosta zabava in ob osmih zvečer se bo vrši' ples, za katerega bo igral Trubarjev orkester.
Pevci in pevke "Zarje" ss pridno pripravljajo ter trudij® kot vsi kulturni delavci, da P"' dajo čim več duševnega užitka svojim posetnikom. Zavedajo se. da je kulturno življenje človek^ potrebno, da ga s pomembni®' pesmimi spodbujajo do biljšeg® in poštenega življenja. Z at" apelirajo na splošno slovensk" občinstvo, da se udeleži W koncerta na Zahvalni dan v polnem številu ter da s tem priP"* morete zboru do boljšega m"' ralnega in gmotnega uspeha-Odbor Zarje bo skrbel, da bost® dobro postreženi. Pripravljen^ bo večerja za vse in tudi toča? bodo skrbeli, da vam pogasiJ® žejo. Rezervirajte si Zahvalo' dan za poset Zarjinega konceh ta, ker se boste lahko srečali • svojimi znanci in prijatelji se skupno zabavali. Vabljeni s® tudi naši sosedje iz bližnj' mest in tudi od daleč ste vsi d^ brodošli. Vstopnina je v prodaji 85c, pri blagajni $1-^' Nabavite si vstopnice že v na prej! Dobite jih pri pevcih pevkah Zarje in v starem P"" slopju v Slov. nar. domu.
Na svidenje!
Odboi"'
Gozdovi Slovenije se pogovarjajo
Vragvedi, odkod se, priklati^ vihrec v gozdove, vznemiri kroš-' nje in jeza je tu. Med iglavci in j listavci se budi bojno razpolože-i nje.
"Nas je 27'/;", zabuče smre-; ke "a nas 17''/" se hitro pridružijo jelke. Bori pa zamajejo z glavo: ''Nas je samo 9%, ali; mi smo bori!". Potem nasujejo vedri mecesni valove smeha: "Nič nas ni sram, čeprav nas je samo 1«^/." In vsi skupaj za-j hrume med listavce: "Poslušaj-1 te, sosedje, nas iglavcev je 541 odstotkov."
"Tiho, naježeni plašivci, igla-! sti!" odgovarjajo listavci in ^ bukve zašume v mogočnem basu: "33% nas je", hrasti jim prestrežejo besedo: "nas pa 7 odstotkov." Domači kostanj osuje sladki sad in si oddahne: "Samo 0.6 odstotkov nas je", j Takoj za njim se oglašajo bre-i sti in javori, breze, gabri, jelše, trepetlike, lipe in lipovci: "Mi zmoremo	gozdnega tova-1
rištva. Takoj nato se strnejo vsi ^ v mogočen sozvok: "Nas listavcev je 46%."	I
Tedaj pa se prikaže mož.. Splezal je na bele čeri in se raz-1 gledoval po slovenskih gozdo-j vih.
"Kdo pa si ti?" ga ponižno pobara pritlikavi bor.
"Jaz sem načrtovalec - gospodarstvenik", odvrne mož in ga ošvrkne s strašno učenim pogledom izza naočnikov. "Veš, brez sekire in žage in |)uške hodim med vami, veš, meni ni vseeno, kako se prepirate med seboj za svoj rod, jaz sem načr-tovalec-gospodarstvenik!"
Možič razgrne plahto papirja ter jo pritrdi na desko, nato prične s pisanjem, vmes riše, računa, godrnja:
"823.507 hektarov so nai^^ rili gozdov in vi kmetje jih iKi^ te kar 550,000 ha, pa ste še ne jevoljni."	^
Ali nimate nad 1000 kmečk'* zadrug in okoli 600 odsekov gozdarstvo in lesno predelav"' In vendar bi najrajši vse dove zatajili, obenem pa raz^^ gali kar največ lesa na vaS| žagah — samicah "za dom" "za zlato rezervo", rezljajo ho robo" in posodo.	;
In če vprašamo pri Kmetijs'"' zadrugi, koliko gozda imat®' kakšnega, koliko je letnega P'"' rastka, kako gospodarite, nJ" dro molčite. In če vam pokaž®"® načrt gozdnih proizvodov, rih naše gozdarstvo vsako potrebuje ne znate čitati sled® čih litanij:
A.	Iglavci: hlodi za žag^^^J®' hlodi za Juščenje, drogi,
hlodi za klanje, jamski, celul"^. ni, tesani les, dolgi gradbe" les, drva (mehka), drogovi ^ vodnjake, vinogradniško koU®' lubje, smola.
B.'Llstovci:	bukovi hlodi, stovi, trdih listovcev, hlodi luščenje, za furnir, mehki hlo ^ za žaganje, luščenje, pragi malni, ozkotirni, kretniški, te les, taninski les, bukov cclul^^^ ni les, drva (trda), t. t. dro^'^ vi, oglje, kolarski les, držaji ^ lopate, sekire itd.
"Načrt?" ugovarjate krnctj®
"Mi pa prav nič, pri nas ^1" da že tisočletja načrtnost de!" zašume gozdovi.
"Rep je!" pritrdi gospo^l^' stvenik, "ampak dovolite nii, \ se še malce pogovorim z na^i' zadružniki.
"Naša Zadrugs-
Naročajte, širite in ' Enakopravnost

17. novembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
o PETRU SKALARJU-PRIMORSXEM JUNAKU
"Slovenski Poročevalec" je v torek 5. oktobra 1948 objavil članek o znanem primorskem borcu in organizatorju osvobodilnega gibanja Ferdu Krava-— Petru Skalarju. Člankar pravi med drugim:
"Po zlomu stare Jugoslavije ga že srečamo svobodnega v Zagrebu, od koder je šel na Do-^Gnjsko in na Gorjancih organiziral prvi upor proti italijanskim okupatorjem. Zaradi iz-d&je domačinov so Italijani izsledili njegovo skupino in jo napadli. V težki borbi so padli vsi njGgovi tovariši) sam pa je bil ganjen. Težko ranjenega so fa-sisti pripeljali v Ljubljano, kjer je šest mesecev zdravil, nato je pobegnil."
O Skalarjevem bivanju na Do-
(GUjskem, njegovi borbi z Itali-
Jani, zdravljenju in begu pa nam
nekaj pojasnila dvoje virov;
!• Po izjavi Skalarjevih znan-je bil Skalar ranjen v borbi, y kateri je bil ubit primorski ro-Danilo Zelen, znan iz pro-slulega tržaškega procesa proti primorskim in tržaškim Slovencem;
2. uradni spisi XI. C. A. in italijanskega vojaškega sodišča ^ Ljubljani v borbi s skupino danila Zelena in procesu proti Ujetemu ranjencu.
Ob zasedbi dela slovenske %mlje po italijanski vojski je Wlo jasno, da bo italijanska po-"pija poizkusila naj preje polomiti one naše primorske rojake, so se odtegnili italijanskemu ^sledovanju in prebegnili v Jugoslavijo. Zato so se nekateri teh ob prihodu italijanske vojake umaknili iz večjih krajev in ®kušali zabrisati sled za seboj.
njimi je bil tudi Danilo Ze-1^0, po radu iz Senožeč. Zatekel ^ je v bližino Ribnice k prija-Antonu Majniku, učitelju, Po rodu iz Volč na Goriškem. "^Ja je prišel tudi Ferdo Krava-^Ja-Skalar, ki je ob nemški za-®edbi Niša ušel iz kaznilnice, l^ot o tem že poroča omenjeni! ^^ankar.	|
^ Vsi trije so se naselili v Če- ! Markovi koči na Mali gori in sej pripravljali, da se umaknejo v ^oške gozdove, od koder so nameravali nadaljevati z oboroženo borbo in sabotažnimi akcija-Bilo je to prve dneve maja leta 1941.
\ Okoli 10. maja 1941 so ova-javili ribniškim karabiner-da se v omenjeni koči skri-nekaj "subverzivnih elementom. ki imajo orožje in drugi m&terial". 13. maja 1941 je pet karabinerjev v spremstvu treh slovenskih orožnikov kot vodi-odšlo proti Mali gori. Po Prihodu do Cešarkove koče so n^jpreje zahtevali, naj vrata od-
pro. Ker ni-bilo nobenega odgovora, se je slovenski orožnik J. P. zaletel' v vrata in jih vlomil ter prvi stopil v kočo, od koder so padli revolverski streli in ga zadeli v spodnji del života. Ker so se med tem iz koče še vedno usipali streli, je poveljnik patrulje zapovedal umik v zaklone, od koder so začeli streljati proti koči. O dogodku je obvestil komandirja karabinerske postaje v Ribnici, ki je takoj stopil v stik s poveljstvom 1. bataljona II. polka sardinskih grenadirjev. Sestavljena sta bila oddelka strelcev in minome-talcev pod poveljstvom podporočnika Taglientija in skupno s komandirjem karabinerske postaje so odšli na Malo goro. V Ribnici sami pa je bila v pripravljenosti vsa 1. četa omenjenega bataljona.
V času pred prihodom te skupine vojaštva na kraj borbe je uspelo enemu izmed obleganih, da je pobegnil in izginil v bližnjem gozdu. Bil je to učitelj Majnik Anton, ki ga je imela zaznamovanega in ga iskala italijanska vojaška obveščevalna služba. Majnik se je pridružil partizanskim skupinam in je kot partizan padel ob vdoru nemških tankov v Ribnico v jeseni 1943.
Po prihodu je pp. Taglienti zapovedal obstreljevati kočo s težkim minometom, nakar je ogenj iz koče kmalu ponehal. Iz koče je prišel ranjeni Skalar, ki je Italijanom zatrjeval, da ni v koči nikogar več. Taglienti je nato s komandirjem karabiner-jev, enim grenadirjem i n slovenskim orožnikom šel proti koči in stopil v njo. Pri tem pa so opazili na tleh ležečega ranjenega moškega, ki je imel v roki revolver in takoj začel streljati na vstopajoče. Ti so se očitno razbegnili, ker poročilo pravi, da je "omenjenega upornika končal s strelom iz puške ka-rabiner Leoni", ki preje med onimi vstopajočimi ni naštet. Kasneje so organi italijanske i vojaške obveščevalne službe, ki, jih je vodil kapetan Onnis, ugo-j tovili, da je bil ubiti upornik ža dolgo iskani Danilo Zelen.
Aretirani Peter Skalar, ruti-nirani antifašistični borec, se je j hitro znašel in natvezil Italija-1 nom takšno storijo, da se do konca svojega gospodovanja na Slovenskem niso znašli in so še vedno iskali nekega D jura Jo-vanoviča, ko je Kravanja-Ska-lar že davno organiziral tolminske in cerkljanske partizane.
Skalar jim je namreč naple- ^ tel, da se piše Jovanovič Djuro, roj. 4. aprila 1910 v Chicagu (USA), kjer da je obiskoval tu-' di štirjrazredno ljudsko šolo.; Pred poldrugim letom, da se je!
vrnil iz Amerike in bil potem zaposlen kot delavec pri raznih podjetjih in na raznih krajih, tako, da se niti ne ve spomniti vsega. Sedaj, da je bil namenjen v Srbijo v Niš, od koder sta bila doma njegova starša.
Ob začetku sovražnosti med Italijo in Jugoslavijo, jim je pravil, se je umaknil iz Ljubljane, slučajno naletel na to kočo, v kateri sta bila dva fanta, in ju prosil, da ga vzameta pod streho. To da je bilo 12. maja. Ko se je pričelo streljanje, pravi, da je bU takoj ranjen in se ni več brigal za ostala, o katerih nič ne ve in pri katerih tudi ni opazil nikakega orožja.
Ranjenega Skalarja so Italijani spravili v svojo poljsko vojaško bolnišnico štev. 55 v Kočevju.
V času, ko je ležal Skalar v/ Kočevju, so bile pošiljane brzojavke o spopadu pri Ribnici od poveljstva do poveljstva do 2. armade na Sušaku in vojnega ministrstva v Rimu. 15. maja je Robotti brzojavil na Sušak in domneval, da sta ubiti in ujeti srbska vojaka. 16. maja je general De Blasio, šef štaba 2. armade brzojavno zahteval podrobno poročilo o spopadu pri Ribnici. Istega dne je Robotti odločil, da gre 18. maja v spremstvu gen. T. Orlanda v Ribnico in Kočevje in se osebno prepriča o poteku akcije. Iz spisov je namreč razvidno, da je bil Robotti razkačen ne samo zato, ker je eden upornikov ušel, ampak predvsem zaradi tega, ker so vse skupaj izvedli karabiner-ji tako rekoč na lastno pest, ne da bi obvestili preje krajevno vojaško poveljstvo in na katerega so se obrnili šele, ko se je ponesrečil prvi poizkus vdora v kočo. Zato je Robotti po svojem povratku iz Ribnice in Kočevju naslovil 19. maja na poveljstvo XIV. bataljona karabi-nerjev akt, v katerem najpreje ugotovi pomanjkljivo pripravo za izvedbo akcije od strani ka-1 rabinerjev, ki so prekasno za-1 htevali sodelovanje vojaštva, in' zahteva pojasnila, zakaj je poveljnik karabinerjev iz Kočevja v svojem podrobnejšem poročilu o spopadu zamolčal sodelovanje oddelka vojakov iz prvega bataljona sardinskih grena-j dirjev. Temu je pristavil svojo j odredbo, da je "v prihodnje tre-| ba pri podobnih akcijah imeti I pred očmi podrejenost karabi-1 nerjev vojaškim oblastem (ko-1 mandam mest), ki imajo vso; oblast na svojem območju, in | zato ne smejo biti akcije, za ka- j tere bi se izkazalo, da so po-1 trebne, izvrševane brez njihove ^ vednosti."	Q '	|
20. maja je Robotti poslal 2. armadi zahtevano podrobno poročilo in v njem na podlagi dob-. 1 jenih obvestil že ugotovil identiteto Majnika in Zelena. Prvega od obeh označuje kot iskanega protiitalijanskega vohuna' in terorista, drugega pa kot najnevarnejšega terorista in jugo-!
slovanskega vohuna, ki je delal predvsem v Julijski Krajini, katerega je pa od junija 1940 z vnemo iskala tudi nemška policija zaradi sabotažnih akcij na Koroškem in v Italiji, ki so imele namen, pretrgati promet med obema državama.
Petra Skalarja so med tem prepeljali v Ljubljano in ga oddali na zdravljenje na kirurški oddelek splošne bolnišnice. Kakor so za Majnika in Zelena ugotovili, kdo sta, v srbsko poreklo Djura Jovanoviča-Petra Skalarja ni dvomil nihče. Sam je tako spretno simularil Srba, da ni z nikomer spregovoril slovenske besede.
25. maja 1941 je vojni tožilec major dr. Leopold Castella-ni Skalarja in pobeglega Majnika obtožil pred vojaškim sodiščem 2. armade zaradi nameravanega uboja vojaških oseb, odpora proti karabinerjem in prikrivanja orožja.
25. junija 1941 je Skalarja zasliševal v bolnišnici namest-n i k vojaškega tožilca major Mario Marano (Marasco?). Iz zapisnika je razvidno, kako je Skalar zopet pogreval svoje srbsko poreklo in ameriško rojstvo in državljanstvo, v ostalem pa zanikal vsako znanje s padlim oziroma pobeglim tovarišem. Šel je celo tako daleč, da se je na zapisniku okorno podpisal v cirilici. Pri tem pa se mu je zgodila pomota, ki bi mu pri poznavalcu cirilskega pisma' lahko postala usodna. Pri svojem privzetem krstnem imenu — Djuro oz. Giuro, kot je v italijanskih spisih navedeno in je torej tako svoj9 ime tudi izgovarjal — je zapisal dvakrat zapovrstjo Jiro: ni torej uporabil pravega znaka niti za Dj niti za u.
I Brez ozira na to, da bi se moglo že čudno zdeti dejstvo, da v Ameriki rojeni, šolani Jn odrasli, pa čeprav Srb, uporablja v pisavi cirilico! Ali italijanski major je to pogoltnil — Skalarju pa se sedaj bilo samo še na tem, da pobegne. Khialu je dobil zvezo z organizacijo v Ljubljani in ko se je njegovo stanje toliko izboljšalo, da je lahko ušel.
Zgodilo se je to 6. oktobra 1941 zvečer. Karabinerski kapetan Salvatore Spatafora je 6. novembra 1941 o tem napisal obširno poročilo, ki našteva vse mogoče podrobnosti o tem, kako je bi beg organiziran in izvršen, končno pa le nič pravega ne pove. Videti je, da skuša nekako opravičiti za nadzorstvo nad Skalarjem in dvema drugima pripornikoma postavljenega karabinerja Castelbianca Fran-cesca in zvrniti odgovornost na službujoče slovensko strežniš-tvo, ki da je ta večer videlo neke sumljive osebe v bližini bolnišnice in slišalo neke sumljive žvižge, pa ni o tem obvestilo "številnih karabinerjev niti slovenskih policijskih agentov, ki so ta večer v raznih poslopjih stražili bolne zapornike". Niti tega niso mogli dognati, ali je Skalar ušel preko ograje ali skozi glavna vrata.
Petra Skalarja je med tem v Ljubljani organizacija varno skrila do njegovega okrevanja. Njegovi znanci pa vedo povedati, da ni dolgo zdržal na varnem. Njegov drzen pogum in prirojena borbenost sta ga gnala v udejstvovanje. Kmalu je z nekoliko izpremenjeno zunanjostjo hodil po najbolj prometnih ulicah Ljubljane, zatem pa je bil poslan v njegovo ljubljeno
V BLAG SPOMIN
ob prvi obletnici prerane smrti naše predrage in nepozabne soproge, mame in stare mame
ANGELA MOSTAR
ki je svoje mile oči za vedno zatisnila dne 17. novembra 1947.
Hladna Te zemlja že leto dni krije,
mirno in sladko v grobu zdaj spiš,
konec je zdaj Tvojih muk in trpljenja.
a nas si zapustila žalostne.
Počivaj v miru, nam nepozabna,
spomin na Te bomo ohranili dokler tudi mi ne pridemo za Teboj,
in se skupno združimo nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
ANTON MOSTAR, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova MARY poročena Stampfel in
ANGELA poročeni Spehek, hčeri vnuki, dva brata in dve sestri
Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1948.
^ONE SELIŠKAR: '
Tržaška cesta
ROMAN
(Nadaljevanje)
"Gospa, le nič se ue bojte!" je "^chko dejal Tine. "Nihče tega Ve in ne bo zvedel. Knjige bo-^0 skrite ])ri mgni. Gospod me je P^'osil, da bi mu na pismo odgo-^oriii. Imeniten gospod je, tako ^ bil dober in prijazen z menoj, akor še nikoli nihče. In koliko 'Viig ima! V njegovi sobi so ob same police s knjigami." Gi)si>odinja bi fanta najrajši l^oljiibila, ]i;i ji je srce tako pla-da ni našla besed, le poslu-je, ko ji je Tine pripovedoval« kako se je z njim ob vodi ^'^^■nanil in kako je prišel do '^Jega in o čem sta govorila. , "l^ojdi zdaj z Maričko na vrt Uiylci, molči o vsem tem! Nič
ne smeš spraševati, nič govoriti, Tino, ali si slišal?" ga jc prosila.	*
Potem pa, ko jc bila sama, je pretrgala ovoj in prebrala kratko pismo. Bilo je njegovo prvo pismo in ko je zagledala njegovo pisavo, pokončno in krepko, ko je brala napisane besede, jc bila tako sladko vznemirjena, da ga je v strahu pred drugimi Ic bežno preletela z očmi. Le to ji je zvenelo, da je njegova presrečna ljubezen in da jo ljubi, neskončno ljubi. Oh, pismo bo čitala popoldne, ko bo sama, še in še, zdaj pa ga je zgenila in ga vtaknila v nedrije.
Na vse je bila pozabila. Čutila je le njegovo pismo na svo-
jem srcu in toliko da je ni zadušilo od prevelike sreče. Vsa se je razživela. Pri obedu je bila raztresena in nasmejana, da jo je mojster kar začuden opazoval; tudi njemu je bilo tesno, ker si ni znal razlagati njene hipne spremembe. Nekaj se je moralo danes z njo zgoditi! Molče so pojedli, le Marička je čebljala, kakor da na svetu ni nič hudega. Tine je komaj čakal, da uide k svojim knjigam, pomoč-' nik kam na potep proti Posavju, gospodinja da bo spet sama s svojim pismom, le mojster ni vedel kam s seboj, tako je stal med temi živimi ljudmi osamljen in zagrenjen.
"Očka, danes bomo šli pa na Rožnik!" de Marička.
"Kdo vendar?" osuplo vpraša mojster.
"Jaz, ti in mamica!"
"Oh, srček, mamica danes ne more nikamor!" pravi gospodinja. "Z očkom bosta šla."
"Ali ne bi mogla napraviti
otroku veselja in bi šla z nama?"
"Utrujena sem, glava me boli. V posteljo ležem popoldne,"
Spet so vsi molčali, nekako tesno jim je bilo, čeprav nihče ni vedel vzroka; kar oddahnili so si, ko je bilo obeda konec in se je smel zgubiti vsak na svoj konec. Mojster si je prižgal cigaro in sedel v svoj naslonjač pri oknu, Marička je letela na vrt, pomočnik pa je dremal v svoji sobici na podstrešju. Gospodinja je imela še opravka s posodo, ki jo je Tine pomival, nestrpno je čakala, kdaj bo sama, čisto sama s svojimi^ sanjami. Njegove besede iz pisma so jo božale, da je med delom zarde-vala in se sladko gin jena pogrezala v valove neskončno lepih občutij.
Mojster, pa, ki je sicer vedno zadremal, je le mižal in se predajal grenkim mislim. Da, to se mora na vsak način končati! Tako življenje je neznosno, tako
Primorsko, v kraje in med hribe, ki so bili priče njegove uporne mladosti in videle njegove drzne podvige proti zasovraže-nemu fašističnemu uničevalcu slovenstva še predno je zavi-hrala vojna preko jugoslovanskih mejnikov.
Danes v čezsoči polagajo v svobodno slovensko grudo, kar
IZURJEN MESAR
pošteni in stalen delavec dobi dobro delo. Dobra plača in dobre delovne razmere. Kogar zanima, naj pusti svoje ime in naslov v uradu tega lista.
. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM'
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
je še preostalo od krasne pojave doslednega antifašističnega borca in velikega domoljuba — Petra Skalarja.
"Slovenski Poročevalec"
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; preinenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR-AVENUE Tel: ENdicott 3113
se' ne more nadaljevati, pa naj se že konča tako ali tako. V njem so se borile tri različne vihre: žalost, ljubosumnost in gnev. Bil je žalosten, ker je čutil, kako se podira njuno skupno življenje, ljubosumen, ker je čutil, kako mu žena uhaja nekam daleč, da je nikoli več ne bo mogel doseči take, kakršno je zasnubil, bil pa je tudi srdit, jezen in razbičan v svojem ponosu kakor vsak mož, ki občuti, da mu neko zlo krade in drobi del imovine, ki si jo je s toliko muko pridobil. Ž dobroto in ljubeznijo tu ni več praviti. Mar naj jo ubije ?	I
C Dalje priTiodnjič)	i
~ Ivialto, Cal. — Millie Miller (dekliško ime Gorence) jc 7. novembra porodila sinčka, ki se z mamo vred prav dobro počuti. Ona je hči ^Mr. in Mrs. Gorence i^ Sharona, Pa. Oba, oče in mati se nahajata pri njej na obisku. Domov se vrneta po novem letu.
1895
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša preljubljena soproga, mati in sestra
Emma Drobnič
ki je po dolgi in mučni bolezni zaspala v Gospodu dne 10. oktobra 1948.
Draga pokojnica je bila rojena dne 24. junija 1895 v Allegheny, Pa.
Pogreb se je vršil dne 13. oktobra iz Anton Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv, maši zadušnici, katero je daroval preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar, smo jo položiti k večnemu počitKu v družinsko grobnico na pokopališče Kalvarija.
Prav iskreno se zahvalimo preč. g. Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju, ki je opravil pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve, ter truplo pokojne spremil na pokopališče Kalvarija.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše.
Enako se prisrčno zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno.
Iskreno zahvalo dolgujemo tudi društvu Danica št. 11 SDZ za vso pomoč in naklonjenost.
Lepa hvala vsem, ki so pokojnico kropili, prav tako lepa hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. tnaše in pa onim, ki so pokojnico spremili do njenega groba.
Iskrena hvala tudi onim, ki so dali v dobrodelne namene v njen spomin.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, katero so nam dali.
Dalje se zahvalimo vsem, za izraze sožalja, bodisi potom kartic ali pa osebno, ki so nas tolažili.
Končno se zahvalimo vsem, ki so nam na en ali drug način kaj dobrega storili ob tej težki uri.
A Ti, preljubljena in nikdar pozabljena, počivaj v miru.
Tvoji žalujoči:
VICTOR DROBNIČ, soprog JAMES VICTOR, FRANK, sinova
MARY E., hčerka Bratje; FRANK, LOUIS, PHILIP in JOSEPH DRAŠLER
Sestre: FRANCES, LILLIAN TAPLEY in MILDRED VUCETIC
Cleveland, Ohio, 16. novembra 1948.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
17. novembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Zaslepljeni ste . . . slepi! Vi slepci! Častniki so vas preslepili in vas poslali pobijat krvne brate! Mislite, da bo konec, če nas pobijete? Ne! Danes ste vi zgoraj, jutri pa vas bodo že postrelili! Sovjetska oblast bo uvedena po vsej Rusiji. Le zapomnite si, bedaki! Zaman prelivate tujo kri!
—	Bomo že obračunali s takimi! — je porasel nek starec.
—	Vseh, ded, ne -boste postrelili, .— se je nasmehnil Pod-telkov. — Vse Rusije ne boste potegnili na vislice. Varujte svoje glave! Zaveste se pozneje, pa bo prepozno!
—	Nič nam ne preti!
—	Ne pretim. Samo pot vara kažem.
—	Grigorij, ni poslušal do konca, krenil je, skoraj stekel proti dvorišču, kjer se je vzpenjal njegov konj, ker je privezan zaslišal streljanje. Grigorij in Hristonja sta pritegnila pod-prege in v galopu odjezdila iz vasi, ne da bi se ozrla.
V Ponomarjovu pa so se še kar naprej z dimi vžigali streli: vešenski, karginski, bokovski, krasnokutski, miljutinski koza-ki so streljali kazanske, migu-linske, razdorske, kumšatske, in baklanovske kozake . . .
Jamo so napolnili do vrha. Zasuli so jo z zemljo, poteptali z nogami. Dva častnika s črnima krinkama sta prijela Pod-telkova in Krivošlikova in ju odvedla k vislicam.
Podtelkov je možato, ponosno dvignil glavo, se povzpel na stoliček, si raztrgal na temnem, močnem vratu ovratnik srajce in si sam, ne da bi trenil s kako mišico, nataknil namiljeno zanko na vrat. Krivošlikova so prignali, eden izmed častnikov mu je pomagal zlesti na stolec in mu tudi nataknil zanko.
—	Dovolite mi, da pred smrtjo spregovorim zadnjo besedo, -— je zaprosil Podtelkov.
—	Govori!
—	Prosimo! — so zavpili vojaki.
Podtelkov je pokazal z roko po razredčeni množici;
—	Glejte, kako malo jih je ostalo, ki bi radi videli našo smrt. Vest jih peče! Bojevali smo se za delovno ljudstvo, za njegove koristi z generalskimi pesjani, ne da bi se bali za živ-
FINA STENSKA URA NA ELEKTRIKO,
pripravna za trgovino, se proda po zmerni ceni.
Vpraša se pri BLAŽ GODEC Main St., Rt. 84, malo naprej od Madisona na južni strani.
PRILETNA DVOJICA
želi dobiti v najem eno opremljeno sobo, kjer bi lahko tudi kuhala. V okolici St. Clair Ave. Mož je zaposlen. Kdor ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista.
IŠČE SE STAREJŠO ŽENSKO
za varstvo dveh otrok v zameno za sobo in hrano ter nekaj plače.
Pokličite Bedford 141 M
STANOVANJE
4 ali 5 sob se odda v najem dru žini, ki bi kupila pohištvo: za družabno sobo, 2 železni postelji z modreci in vzmetni, ledenica, peč, kombinacijski radio aparat, preproga in kuhinjski set. Samo eno leto staro. Prednost imajo novoporočen-ci ali samo odrasle osebe. Vpraša se na
684 E. 160 St., od Hqlmes Ave.
MIRNA,
poštena slovenska dvojica želi dobiti v najem 2 ali 3 opremljene ali neopremljene sobe. Kdor ima za oddati, naj pokliče
EX 4981
Ijenje, zdaj pa, glejte, umiramo pod vašo roko! Toda mi vas ne preklinjamo! ... Vi ste strašno preslepi jeni! Ko zmaga revolucionarna oblast, boste doumeli, na čigavi strani je bila pravica. Najboljše sinove tihega Dona ste, vidite, pokopali v to jamo.
Dvignil se je naraščajoč hrup, glas Podtelkova je bil vse manj razumljiv. Eden izmed častnikov je izrabil to in s spretnim sunkom izpodbil Podtelkovu izpod nog stolec. Toda veliko, težko telo Podtelkova se je zazibalo, se obesilo in noge so dosegle tla. Zanka se mu je zazrla v grlo, davila ga je, mu branila, da bi se dvignil nazaj. Stopil je na prste, se opiral v mokro, steptano zemljo z dolgimi prsti bosih nog, hlastnil po zraku, preletel utihnivšo množico z očmi, ki so skočile iz jamic, in tiho dejal:
— Niste se še naučili obešati ... Ce bi bilo meni dano, bi ti, Spiridonov, ne dosegel tal . .
Iz ust se mu je obilno pocedi-la slina. Častnika v krinkah in bližnji kozaki so pohiteli in s težavo dvignili na stolec nemočno, težko telo.
Krivošlikova niso pustili dogovoriti: stolec mu je zletel izpod nog in se zadel ob lopato, ki jo je bil nekdo pustil tam. Suhi, mišičasti Krivošlikov se je dolgo zibal, se zdaj tako sključil v dve gube, da so se skrčena kolena dotaknila brade, zdaj spet se stegnil v krču . . . Še je živel in trzal, še je obračal črni jezik, ki mu je silil v stran, ko so Podtelkovu izpod nog vdrugič sunili stoliček. Spet se je težko telo odtrgalo proti tlom, na rami je počil šiv usnjenega suknjiča in spet so konci prstov dosegli zemljo. Množica kozakov je nemo zaječala. Nekateri so se križali in se začeli razhajati. Tako silna je bila zdaj zbeganost, da so nekaj trenutkov stali vsi kakor ukleti in ne brez strahu gledali na potemne-li obraz Podtelkova.
Toda bil je brez besede, grlo mu je zažemala zanka. Satmo z očmi je drsel po njih in po licih so mu curkoma lile solze! pačil je usta, si poskušal olajšati trpljenje in se ves mukoma in grozovito stegoval vnic.
Nekdo se je domislil: z lopato je začel spodkopavati prst. V naglici je vrgel Podtelkovu izpod nog nekaj grud zemlje in z vsakim lučajem je čedalje bolj vzravnan© viselo telo, vse bolj se je daljšal vrat in nekoliko kodrolasa glava se je nagibala vznak. Konopec je komaj obdržal šestpudno breme; pokal je ob prekladi, se mirno zibal in Podtelkov je ujel njegovo ubrano nihanje, se zazibal še sam, se obračal na vse strani, kakor bi kazal ubijalcem svoj škrlatno-j redči obraz in prsi, oblite z vročimi curki sline in solz.

PRESELITEV
Cenjeni javnosti sporočam, da sem preselil svoj zobozdravniški urad. iz Five Points na
8201 EUCLID AVE.
v ST. REGIS HOTEL poslopje	tel. GA 8383
DR. H. F. SLOAN	Zobozdravniški kirurg
DRABIK JEWELERS
Perfektni diamanti, ure, srebrnina—električni predmeti. Ekspertna popravila na urah.	Prodajamo na odplačila.
2930 Woodhill Rd.. GA 0707
PRINESITE TA OGLAS IN DOBITE POPUST ZA $1
NAZNANILO!	NAZNANILO!
Cenjenim prijateljem in znancem sporočamo, da smo PRENOVILI PROSTORE NAŠE GOSTILNE
TER DOBILI LICENCO ZA PRODAJANJE ŽGANJA.
Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom. Se priporočamo za o^ sk. vsem prijateljem in znancem posebno pa lovcem, k' bodo prišli sedaj na lov v naše kraje.
JOHN KOŠUTA — TRUMBULL INN
RT. 534—9 milj južno od Geneva, Ohio
POŠLJITE
zimske pakeit;
svojcem v Jugoslavijo
A.)	Po naročilu pošljemo STANDARD GOTOVE PAKETE
št. 1, 2, 3, 4, 4A, 5, 5A, 6, 6A, 7 in 8—vsak v svojem lesenem zaboju in naslovljen na prejemnika. Št. 8 je edini paket, ki ni v zaboju, ali je takisto naslovljen na prejemnika.
PAKET št. 5 vsebuje: 100 funtov najboljše bele moke (Fancy XXXX Enriched Flour)—vreča je spakirana v trdnem lesenem zaboju, ker tako je edino sigurno, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena - ......... .	$13.75
PAKET št. 6 vsebuje: 40 funtov špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža . . $39.00
PAKET ši. 8 vsebuje: 100 funtov bele eksportne moke v dvojni vreči (fina in močna vreča). In vreča jim tam pride dobra za uporabo v mnoge svrhe ........ $11.25
S temi vsotami plačamo mi vnaprej za prevoz do Reke in zasiguramo proti izgubi omenjenega zaboja ali vreče do prejemnika. Pakete št. 5 in 6 ali št. 6 in 8 se lahko pošlje skupaj, drugače pa samo po en paket na vsako osebo z eno ladjo. Denar se pošlje skupaj z naročilom.
B.)	če vam gornje ne bi odgovarjalo, lahko po volji naročite večje pošiljke iz našega Cenika, ali pa pošljite vašo hrano, obleko, obuvalo, strojno orodje, itd.
C.)	Potom nas si lahko naročite razne manjše pakete (44 funtov). Cene so odvisne od pošiljke, a paketi so zasigurani.
Roba, kupljena od nas v New Yorku, takoj postane vaša last ravno ta Ko kot roba, ki jo nam sami pošljete, a mi se za vso robo potem pobrigamo edinole kot agenti pošiljatelja. Na tej podlagi imamo mi dovoljenje za izvoz od vlade v Washingtonu, D, C.
Ladje odpotujejo v Reko vsaka dva tedna, a pošiljke odpremi-tno čim preje mogoče. Vsak pošiljatelj more poslati največ petim osebam z eno in isto ladjo.
J. Fabris & Co.
466 West 23rd Street New York 11, N. Y.
VSI STE PRIJAZNO VABLJENI NA
VELIKO ODPRTIJO
nove MANDELNOVE TRGOVINE s čevlji
6125 ST. (LAIR AVE.
(v Lauschetovi hiši)
V	NAŠIH NOVIH PROSTORIH
V	LAUSCHETOVEM POSLOPJU
Začetek odprtije bo v četrtek 18. novembra
Mi smo preselili svojo prodajalno s čevlji za 4 vrata vzhodno od dosedanjih prostorov. Prodajalna v teh novih prostorih je mnogo večja in popolnoma preurejena tako, da bomo dali našini številnim odjemalcem lahko boljšo postrežbo.
Pridite v našo novo prodajalno, da vam pokažemo najfinejše izbero vzorcev obuvala in sicer najbolj popularnih Red Goose, Acrobat, Crosby Square, Jarman Foot Fashion in druge znamenite izdelke najboljše kakovosti,
po speciahio nizkih cenah
ŽENSKE!
Zdaj je prilika, da si nabavite galoše na zipper. Mera do 10. — Spec, cena za odprtijo
$2.79
51 GAUGE NYLON NOGAVICE
malo neregularne 3 pare odjemalcu
Specielna cena za odprtijo
$1
OTROŠKI CEVUI
za dečke in deklice *	vse mere do 3
Specielna cena za odprtijo
$3.97
ŽENSKI KOŽUHASTI SLIPERJI
reg. $1.49 Specielna cena za odprtijo
97(
MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS
črni ali rujavi najnovejše mode, Jarman kakovosti reg. $10.95 Specielna cena za odprtijo
$8.95
DELOVNI ČEVLJI
visoki ali Oxford Specielna cena za odprtijo
$4.45
OTROŠKI KLOBUCEVINASTI SLIPERJI
Močna klobučevina Specielna cena za odprtijo
97(
DEŠKI OXFORDS
zelo trpežno narejeni najnovejše mode Specielna cena za odprtijo
$4.97
ŽENSKI NOVELTY ČEVLJI
najnovejše mode reg. $8.95 Specielna cena za odprtijo
$6.95
MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS
famoznega izdelka, jako trpežni Specielna cena za odprtijo
$5.45
OTROŠKI GALOŠI
s strap — vseh mer Specielna cena za odprtijo
$2.29
---Ob tej priliki izjavlja vaJ trgovec Mandel sledeie:
VSAK BO DOBIL "Meji odjemald bodo tudi vnaprej dobili vedno naj-
DDiMCDUn i\ Ann apiboljie obuvalo in po najnižjih cenah! Saj sami ve-rKIlVItKNU vAKiLLfc.ste, da $e vam obuvalo, kupljeno pri nas, iivrilno
T"'"!' nogi!"