180 JOHANNES SACHSLEHNER: DVA MILIJONA SMO JIH POSPRAVILI. Odilo Globočnik – Hitlerjev menedžer; Cankarjeva založba – Založništvo Ljubljana, prevedla Stanka Rendla, 366 str., Ljubljana 2016 Pri Cankarjevi založbi je izšla zani- miva knjiga Johannesa Sachslehnerja z naslovom Dva milijona smo jih po- spravili. Prevedla jo je Stanka Rendla, urednik pa je bil Tine Logar. Z njo smo tudi slovenski bralci dobili še en vpogled v delovanje enega od največ- jih nacističnih zločincev, ki je nosil slovenski priimek. Globočnik. O njem ni treba izgubljati besed, saj je javnosti dovolj znan podatek, da gre za človeka, ki je tesno povezan z ustanavljanjem taborišč Majdanek, Sobibór, Treblinka in Bełżec. Odilo Lotario Globocnik (Globočnik) je imel torej slovenski pri- imek, a seveda ni bil (in tudi ne bi hotel biti) Slovenec. To je v novi knjigi zelo jasno poudarjeno, saj ta bližnji sode- lavec avtorjev in izumiteljev plinskih celic ni imel s Slovenijo in Slovenci nič skupnega, razen da je tudi na sloven- ske taboriščnike gledal kot na manj vredne ljudi in nepotrebno »svojat«, ki jo je treba uničiti. Globočnik je iz- jemno vneto, skoraj zagrizeno, prega- njal Slovence v Trstu in na Koroškem. A ni preganjal zgolj Slovencev, ampak predvsem »nevredne« Jude, pa tudi ostale Slovane (zlasti Poljake) in seve- da Rome. Klicali so ga tudi »Globus« in je veljal za nacista, ki je dobesedno hrepenel po ukazih, ki jih je bilo tre- ba po njegovem prepričanju ubogati in izpolnjevati. Bil je pravi ukazovalni stroj in njegovi podrejeni so morali vse ukaze izpolnjevati dosledno in za vsa- ko ceno. Rad se je hvalil: »Dva milijona smo jih pospravili«. Da je bil dosleden nacist, celo mnogo doslednješi od svo- jih nadrejenih, piše tudi vodja Gestapa Heinrich Mueller v pismenem poroči- lu, ki so ga po končani drugi svetovni vojni objavili Britanci. V tem poročilu je Globočnika označil kot »povsem ne- obvladljivega. Za nameček pa sploh ni bil Nemec, temveč Slovenec«, je pripi- sal Mueller. Nacisti so njegovo poreklo dobro poznali in najbrž se je Globočnik tudi zaradi tega tako prizadevno in do- sledno vključil v uresničevanje ukaza o »dokončni rešitvi judovskega vpraša- nja«, in to predvsem na Poljskem, kjer je imel vse pogoje, da se je lahko »izka- zal«. In se tudi je. Brez obotavljanja, z vso vnemo. Tisti, ki podrobneje poznamo holo- kavst, poznamo tudi Globočnika, za mnoge pa je bil ta krvavi zločinec v senci bolj znanih imen, kot so Hitler, Himmler, Eichmann in drugi. Namen avtorja knjige Dva milijona smo jih po- spravili avstrijskega zgodovinarja in publicista Johannesa Sachslehnerja je prav gotovo, da mu da pravo podobo in ga vrne v javno zavest, pa tudi, da jasno osvetli, za kakšne zločine je od- govoren. V časih vse očitnejšega rela- tiviziranja krivde med drugo svetovno o c e n e i n p o r o č i l a – r e v i e w s a n d r e p o r t s OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 181 vojno, ki smo mu lahko vse bolj priče tudi na Slovenskem, je knjiga dokaz več, da moramo vendarle razlikovati »žrtve in njihove rablje«. In eden od rabljev nacističnega režima je bil tudi mož slovenskega priimka Odilo Glo- bočnik. Portal Listverse ga, denimo, na lestvici zlobnih nacistov uvršča na šesto mesto. Zgodovinarji in drugi pi- sci, ki so pisali o njem, so ga označevali takole: poklicni morilec (Joachim C. Fest), prvinski nacistični krvosledni pes (Arno J. Mayer), genocidni mori- lec in najhudobnejši vojni sodelavec Heinricha Himmlerja (Joseph Poprze- czny), eden najbolj zverinskih in najo- krutnejših morilcev Judov in Poljakov, kar jih je dalo 20. stoletje, judovski li- kvidator in barbarski uničevalec Judov (Heinz Höhne). Sicer pa naj spomni- mo, da je bil Globočnik rojen 21. aprila 1904 v Trstu in se je po obrtni šoli v Celovcu izučil za stavbnega delovodjo. Njegov oče je bil Franc Globočnik, ki je iz rodnega Tržiča, od koder izvira- jo Globočnikovi, prišel v Trst. Bil je zdravnik. Globočnikova mama je bila Anna Petschinnka, Banatska Čehinja iz Vršca v Vojvodini. Odilova babica Theresia Hagl je bila Banatska Nemka. Od leta 1922 je bil Odilo Globočnik pri- padnik nacističnega gibanja v Avstriji, od leta 1930 član nacistične stranke NSDAP, od leta 1933 pripadnik SS, kjer je dosegel čin grupenfirer SS in gene- rallajtnant policije. Leta 1938 je sode- loval v prevratu v Avstriji, bil leta 1939 nekaj časa gaulajter nacistične stranke na Dunaju, od jeseni 1939 do junija 1943 pa vodja SS in policije za območje Lublina na Poljskem. Tam je bil odgo- voren za iztrebljanje Judov v uničeval- nih taboriščih. Od septembra 1943 je bil v Trstu višji vodja SS in policije v operacijski coni Jadransko primorje in je vodil boj proti osvobodilnemu gi- banju. Nekateri zgodovinarji in drugi poznavalci holokavsta ga označujejo za pravo »pošast« in za glavnega »rablja« v tržaški Rižarni. Po koncu vojne se je skrival v koroških gorah, in ko ga je v bližini Belega jezera prijela zavezniška patrulja, je 31. maja 1945 v kraju Špa- trjan (Paternion) na avstrijskem Koro- škem naredil samomor. Avtor najnovejše knjige o tem naci- stičnem »mojstru ubijanja« in enem največjih nacističnih vojnih zločincev Johannes Sachslehner kljub vsem tem oznakam ne slika njegove podobe v iz- razito črno-beli tehniki. Meni namreč, da ga ni mogoče razumeti zgolj kot »pošast«, saj »zahteva njegova osebnost precej natančnejši vpogled«. Menda je bil čuteč človek, po obisku kakega ta- borišča se je kar za ves dan zaprl v spal- nico, in menda je bil prav prijeten šef, je med drugim vedela povedati njegova nekdanja tajnica Wilhelmine Trsek. Po njenih besedah naj bi bil tudi zelo pri- ljuden in miren ter predan družini. A takšna ocena osebnosti ni bila značilna samo za Globočnika, temveč še za ne- katere druge nacistične vojne zločince, ki so dosledno izvajali Hitlerjevo na- ročilo o »dokončni rešitvi judovskega vprašanja«. Iz vsebinsko bogate knjige z množico podatkov, a brez temeljitejših in poglobljenejših analiz Globočnikove osebnosti, lahko vendarle zaključimo, kaj je tega nacista dobesedno sililo v množične zločine, v ubijanje. To naj bi bilo bahaštvo, postav ljaštvo in sa- mopoveličevanje. Tako ga je namreč označil poveljnik uničevalnega tabo- rišča Auschwitz Rudolf Höss. Za lažje razumevanje osebnosti tega soizumi- telja plinskih celic in enega največ jih 182 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2016/3 nacističnih rabljev pove dovolj že ne- kaj uvodnih stavkov avtorja knjige Jo- hannesa Sachslehnerja, ki je zapisal, da je »zgodba Odila Globočnika zgodba mladega Avstrijca, ki pa ni maral biti Avstrijec. V Trstu rojeni in na Koro- škem odrasli mladi mož je menil, da Avstrija ni njegova prava domovina, njegova prava domovina je Nemčija. In da bi dosegel ta cilj, je postal vele- izdajalec, podaljšana roka nacistične- ga režima, sodelavec pri milijonskih umorih«. Ena od njegovih značajskih lastnosti je bilo strašansko častihlepje, veljal pa je tudi za človeka, ki ni znal prenesti poraza. Marjan Toš RICHARD J. B. BOSWORTH: MUSSOLINI. Cankarjeva založba (skupina Mladinska knjiga), Založništvo, d. o. o., Ljubljana, urednik Tine Logar, prevajalki Danica Križman in Polona Mesec Križman, Ljubljana, 2016, 583. str. 71 let po smrti fašističnega diktatorja in italijanskega dučeja Benita Musso- linija smo dobili izjemno obsežno in zgodovinsko nadvse korektno knji- go izpod peresa svetovno priznanega strokovnjaka za novejšo italijansko zgodovino Richarda J. B. Boswortha z naslovom Mussolini. Gre za obsežno delo avtorja, ki predava zgodovino na zahodnoavstralski univerzi in na uni- verzi v Readingu v Veliki Britaniji in kot gostujoči profesor nastopa v šte- vilnih ustanovah, med drugim na ita- lijanski akademiji Univerze Columbia, v Clare Hall v Cambridgeu, na kolid- žih Balliol in All Souls v Oxfordu ter v Centru za humanistične študije ANU v Canberi. Kot je ob izidu zapisal dober poznavalec nacističnega in fašističnega totalitarizma dr. Ian Kersaw, je »knjiga Mussolini poglobljena študija v sijajnem slogu in v humanističnem duhu, skrbno pretehtana in z bogatim vpogledom v tematiko – v vseh pogledih odlično delo o Mussoliniju in njegovem fašističnem režimu«. Uvodno besedo k slovenski izdaji je napisal zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Lahko rečemo, da se je kljub vrhunske- mu poznavanju tematike tega pisanja lotil izjemno previdno, odgovorno in brez večje čustvene zavzetosti. Kot pri- morskega Slovenca bi ga namreč lahko čustvenost zapeljala do preveč subjek- tivnih ocen, ki pa se jim je spretno iz- ognil in sam korektno pripomnil, da s »čustvenostjo vendarle ne gre pisati zgodovine«. Več kot umestna pripom- ba avtorja, ki je v strnjenem uvodu av- torju knjige Bosworthu priznal, da ne skriva kritičnega odnosa do italijanske- ga diktatorja in njegove votle retorike, katere žrtev je bil v prvi vrsti sam itali- janski narod. »Knjiga o Mussoliniju je odlična, znanstveno in psihološko ute- meljena. Fascismo di frontiera« – torej obmejni fašizem, je tipičen za dežele, ki jih je Italija zasedla po prvi svetovno vojni (Južno Tirolsko, Primorsko, pre- imenovano v Julijsko Benečijo) in »ni bil samo dučejevo delo. Imel je globoke korenine v iredentizmu, gibanju, ki se je pojavilo med Italijani znotraj habs- burške monarhije v drugi polovici 19. stoletja po nastanku združene Italije le- ta 1861«, opozarja Pirjevec. In dodaja, da je znal Mussolini s svojim politič- nim talentom »imenitno interpretirati