Stev. 26. J. a y V Ljubljani, 28. junija 1912. LIL leto. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva ?$« »piše, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. . Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ ...... trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. Učiteljske materialne razmere. (Iz Istre.) V „Učitelj. Tov." z dne 14. t. m.čitamo, da je izjavil poslanec Mandič učiteljski de-putaciji, da predloži učiteljske zahteve klubu in da jih bo tam tudi podpiral. Pripominja pa, da je siromašna Istra izvedla pravpovoljno regulacijo učiteljskih plač. Danes se hočemo pobaviti samo z zadnjo pripombo. Istra velja že od nekdaj za siromašno deželo. Koliko je na tem resnice, ni naša naloga, da bi danes razpravljali in radi verujemo, da je Istra res siromašna. A ozrimo se, kaj da je vzrok temu siromaštvu? Navajajo različne vzroke, a večina teh vzrokov je tudi v drugih deželah, in vendar ni toliko govora o njih siromaštvu. V Istri je slovanskega in le '/3 italjanskega ljudstva. Ta V3 si je znala s pomočjo vlade že od nekdaj prisvojiti vse pravice v deželi, in da bi se zasužnjeni % ne zavedli svojih pravic, jih tišči v nevednosti s tem, da ne dovoljuje slovanskih šol. Tam, kjer je prisiljena odnehati od svojih namer, izkuša ovirati napredek v šoli s tem, da vsiljuje, kjer je le mogoče, italijanščino kot drugi deželni jezik, a za svoje šole ne priznava slovenščine kot drugi deželni jezik, Tako se jim posrečuje, da vdržujejo večino ljudstva v deželi v nevednosti. Že star pregovor pa pravi: „Nevednost je najdražja reč v deželi." Zato je tudi siromaštvo v deželi. Sicer pa je siromaštvo dežele na dnevnem redu samo pri slovanskem šolstvu. V Istri je italijanskih šol še preveč; zakaj so kraji, kjer vzdržuje dežela za 40 italijanskih, oziroma poitalijančenih otrok po dvorazredne šole. V Istri vzdržuje že država italijanske srednje šole, a vendar vzdržuje še dežela italijanski realni gimnazij v Pazinu. Vsa deželna uprava je v italjanskih rokah, in vsi deželni uradniki so italijanske narodnosti ali pa poitaliančeni Slovani. Istra plačuje svoje deželne uradnike bolje nego država svoje, in vendar je deželni odbor dovolil za deželne uradnike 16.000 K draginjske doklade. Vse to ne kaže, da je dežela siromašna in ubožna. Je pa še nekaj. V državnem zboru so se pojavili predlogi, ki so merili na to, da bi državo obremenili s polovico stroškov za ljudsko šolstvo. Proti tem predlogom so glasovali tudi poslanci slovensko-hrvaškega kluba in s tem pokazali, da dežele, ki jih oni zastopajo, niso siromašne ter da lahko prenašajo šolske stroške. Ako bi bila torej Istra res tako siromašna, bi že zdavna morali istrski državni poslanci vzeti slovo od „siromašnega, slovensko-hrvaškega kluba. Upamo, da smo s temi kratkimi potezami dokazali, da je izgovor „siromaštva" ostarel in ne drži, posebno v šolskem oziru ne; zakaj le s poukom se da odpraviti še ostalo siromaštvo. Preidimo še na drugo trditev pripombe in oglejmo si, ali je v Istri res izvedena regulacija prav povoljno. Mi smo v svojem listu že mnogokrat dokazali, da ni regulacija učiteljskih plač na splošno povoljna; zakaj zaradi krajevnega sistema je plačano najslabeje učiteljstvo na enorazred., ki najtežavnejše imajo in največ dela, a zaradi starostnega sistema uštevajo se le definitivno odslužena leta in oni, ki je zaradi raznih razmer in ovir toliko nesrečen, da ni takoj po 2. izkušnji definitivno imenovan, gotovo odsluži 35. leto, predno pride v I. plačilni razred. Še nepo-volnejša je ta regulacija za slovansko učiteljstvo, ker od vsega slovanskega učiteljstva je le par hrvaških nadučiteljev v I. pl. razredu, a izmed vsega slovenskega nobeden. V letih bi se mogoče prikopal do I. pl. raz. nadučitelj v Dolini, a ker so tudi tu take kra jevne razmere, da je potreba za vasi Kaste-lec, Prebeneg, Sacerb in Mačkovlje ustanoviti posebno šolo, ostane tudi dolinska šola le trirazrednica in za slovensko učiteljstvo ni I. plačilnega razreda. Najnepovoljnejša je istrska regulacija učiteljskih plač za slovenske učiteljice. One poučujejo le nižje letnike mešanih šol, torej imajo najtežavnejšo službo, a zato imajo le 80% moške plače III. razreda, in v celej Istri ni niti enega mesta za slovensko učiteljico II. plačilnega razreda, a po osebnem sistemu mora služiti vsaka najmanj 20 definitivnih let, ako hoče doseči plačo II. razreda. Iz teh razlogov je dovolj razvidno, kako nepovoljna je regulacija iz 1. 1908. Mi no čemo s tem očitati poslancu Mandiču: Za- kaj poznamo ga, da se je vselej in vsekdar potegnil za korist šolstva in učiteljstva, a je naša dolžnost, da smo pokazali poslancem in javnosti hibe istrske regulacije. Vpošte-vajrno še dejstva, da se pri definitivnem imenovanju le premnogokrat ne upošteva ne starost ne kvalifikacija, in ne bo se čudil ni poslanec in ne bo se čudila javnost, ker se je pridružilo istrsko učiteljstvo drugemu avstrijskemu učiteljstvu in zahteva, naj se mu določi enake plače, kakor jih ima državno uradništvo XI., X., IX. in VIII. plačilnega razreda. Država si je pridržala nadzorstvo nad ljudsko šolo, država ukazuje ljudskošolskemu učiteljstvu in država ima največje posredne in neposredne koristi od ljudske šole, zato je le malo, ako se zahteva od nje, da plača vsaj polovico stroškov za ljudsko šolo. Že to je dosti povoda, da bi se morali pridružiti istrski državni poslanci onim poslancem, ki glasujejo za predloge v tem smislu. V tej zadevi bi morali obrniti hrbet Šušterši-čevemu klubu! Štajerska statistika. Štajerski deželni šolski svet je pravkar izdal Statistiko ljudskega in meščaskega šolstva na Štajerskem za 1. 1911. Po tej statistiki smo imeli dne 31. decembra 1911 na Štajerskem 21 javnih meščanskih šol z nemškim učnim jezikom. Od teh je bilo 7 deških in 14 dekliških. Zasebnih meščanskih šol je bilo 13 vse z nemškim učnim jezikom in sicer 5 deških in 8 dekliških. (Od 34 meščanskih šol na Štajerskem ni torej niti ene s slovenskim učnirn jezikom!) Spcdnještajerski Nemci imajo 6 meščanskih šol. Javne meščanske šole so štele 119 razredov (-)- 7). Vseh javnih ljudskih šol je bilo 31. decembra 1911 na štajerskem 898 (+ 4). 60 je bilo deških, 54 dekliških in 784 mešanih šol. Slovensko se je poučevalo na 277, nemško na 621 šolah. Od 898 šol jih je bilo enorazrednih 170 (18 93%), dvorazrednih 221, trorazredmh 161 štirirazrednih 117, petrazrednihl29, šestraz-rednih 82, sedemrazrednih 17 in ena osemraz-redna. Nobene enorazrednice ni bilo razen v avtonomnih mestih še v slovenskih šolskih o-krajih Ormož, Ljutomer, Sv. Lenart,Zg.Radgona in Slov. Bistrica ter v nemških Arnož, Feh- ring, Feldbach, Radgona. Tozadevno smo torej Slovenci naboljšem; obenem se vidi, da imajo Slovenske gorice najvišje organizirano ljudsko šolstvo na celem Sp. Štajerskem. Število zasebnih ljudskih šol je znašalo 54, med njimi 5 s slovenskim učnim jezikom, tako da je vseh slovenskih ljudskih šol na Štajerskem 282, nem. pa 670. Razmerje šol je torej kakor 1 : 23, prebivalstva pa prilično 1 : 35. Šoloobveznih otrok je bilo dne 31. decembra lanskega leta 222.599 (111.582 dečkov in 111.017 deklic). Od teh ni bilo zaradi abnormalnosti zmožnih za pouk 3660 (l-64°/o), pouka pa ni obiskovalo 3149(1* 410/o) otrok, da-si so bili normalno razviti. Od teh jih odpade na slovenske okraje Sevnica 480, Laški trg 389, Konjice 306. Kozje 303, Gornji grad 263. Brežice 222, Celjska okolica 221, Marn-berg 129, Siovenjgradec 123, Šoštanj 89. Med nemškimi šolskimi okraji stoji tozadevno na prvem mestu Voitberg z 89 otroki. V sevniškem okraju je skoraj petina otrok brez pouka (480 od 2533!), v laškem deve-tina, v kozjanskem desetina. Slovenske ljudske šole je obiskovalo okroglo 64.000, nemške 138.000 otrok. In med nemškimi je gotovo, če upoštevamo mesta, šulferajnske šole po deželi in velike delavske kolonije po Srednjem in Zgornjem Štajerskem, do 5000 slovenskih otrok. Kaže se, da se šta-jerški Slovenci razveseljivo množimo tudi po številu prebivalstva. Nekaj je že, a manjka nam še mnogo! Naš denarni zavod Geslo: Kar pbdonosno naložim, 7 pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrov na zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca maja K 73295 95. Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži Ž0 h v pošt-uih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. LISTEK. Ali so otroški vrtci koristni ljudski šoli ali ne? Kakor so se ob ustanovitvi I. otroškega vrtca križala mnenja o njih koristi, tako ima še dandanes ta po mojem mnenju velevažna ustanova mnogo nasprotnikov. Vzroka temu nazprotstvu pa je iskati v tem, ker sodijo, da se otrok v otroškem vrtcu utruja, da se ga izrabi in da potem v ljudski šoli nazaduje, sploh, da nima nobene volje več. Takega mnenja je bila tudi nemška vlada že v začetku, ker je leta 1851. prepovedala v svoji državi ustanovitev otroških vrtcev. To je bil sicer hud udarec ustanovitelju Froblu, ki si je na vse načine prizadeval prepričati vlado, da prekliče oni ukaz. A zaman! Učakal ni tega, ker ga je poprej ugrabila smrt. Njegove ideje so se pa po njegovi smrti rapidno širile, in nemška vlada ni samo preklicala, ampak tudi ustanavljala otr. vrtce, kjer je kazala potrebo. Pred Fro-blom so sicer že obstojala taka zabavišča „jaslice" imenovana, ki so imela le to nalogo, da so med dnevom bili otroci pod nadzorstvom, sprejemali so jih že z drugim letom. Frobel je te zavode izpopolnil, in kakor beremo, si je sam delal skrbi s tem, kako bi imenoval ta svoj zavod. Prišel je do sklepa, naj se imenuje otroški vrt, ker se mu je ta naslov zdel najbolj primeren njegovemu delu. Na Avstrijskem je ustanovil tak zavod leta 1830., in sicer na Dunaju bogati trgovec Wertheimer; zavod so potem izpopolnili po Frobelovem sistemu. Sicer pa po pravici rečeno, se mi Slovenci ne ravnamo ravno najboljše po Froblu, in glavni vzok temu je — denar, ki ga mi Slovenci najbolj pogrešamo. Vse, vse bi se uredilo, če bi imeli le sredstev za to, a štediti, da celo skopariti moramo, da nimamo niti najpotrebnejših reči v zavodu, Po Froblu bi morala biti zunanja uredba taka: Poslopje v lepem zračnem kraju, ne preoddaljen in tudi ne v takih ulicah, kjer je preveč ropota. Prostori naj bodo pri tleh, da se otroci s hojo po stopnjicah ne poškodujejo. Sobe naj bodo zračne, svetle, visoke in prostorne. Potrebni prostori razven učilnice so: telovadnica, soba, kjer odlagajo obleko, in'če je otroški vrt ljudski, tudi obednica, kuhinja in potrebni prostori zraven kuhinje. Okolo poslopja naj bo vrt; prostorno dvorišče pa mora biti posuto z belimi kamenčki. Na vrtu morajo imeti otroci razne vrtne priprave, kakor grablje, lopatice, motike, vozičke in dr. Tudi za igre v krogu in proste igre bi morali imeti različne žoge, obroče, vajeti, biče i dr. — Vsega tega, žalibog, me tržaške vrtnarice nimamo. Vsaka vrtna- rica je dolžna sprejeti 40 otrok, in to je popolnoma pravilno, ker če je tudi sobana prostorna, v kateri bi lahko bilo 100 otrok, jih ena sama vrtnarica ne more vzdržati v pravem redu. Tudi s tem smo me tržaške vrtnarice velike sirote. Povprečno ima vsaka 80 — 100 otrok, in jaz sem prepričana, da je pri vsaki čut rodoljubja tako vkoreninjen, da bi ne bile vstanu odposlati katerega otroka, četudi vemo, da ne ravnamo pravilno. — Vprašanje je sedaj to, je li otroški vrtec ljudski šoli koristen ali ne. Jaz odločno izjavljam, da je otroški vrtec koristen ljudski šoli, in učitelji bi ga morali vedno in povsod priporočati. Otroški vrtec sprejema od končanega 3. do 6. leta otroke v svojo oskrbo, da se otrok v njem vsestransko razvija, duševno in telesno. Duševno pravim, saj je mnogo otrok, ki niti še ne znajo govoriti, ko pridejo v vrtec, a z razvijanjem govorice se razvija tudi razum. Pouk v otroškem vrtcu je nazoren, ves pouk se vrši na podlagi igre. Vzemimo n. pr. III — IV darilo, tako se zove škatla, v kateri je 8. plošč, oziroma kock, s katerimi sestavlja otrok različne podobe. V tem sestavljanju pride toliko in toliko različnih izprememb, in vsako tako iz-premembo se natanko razlaga, da si otrok po večkratnem ponavljanju zapomni pravo njeno ime, čemu in zakaj se rabi, kdo izdeluje in t. d. Mislim, da ima s takim otro- kom, ko pride v ljudsko šolo, učitelj gotovo manj truda nego le z onim, ki ni zahajal v vrtec. Sicer sem jaz prva, ki obsojam mater, katera ima 1—2 otroka in da je sama zmožna vzgojevati ga, torej, da je dovolj izobražena ali da se sama bavi teoretično in praktično z otroki, pa pošilja svojega otroka v otroški vrtec. To je res obsojanja vredno. Materi pa, četudi izobraženi, ako ima 5 ali 6 otrok je tudi potreben otroški vrtec, ker pri tolikih otrocih ji je nemogoče baviti se s posameznimi, kakor bi to bilo treba. Preprosti materi pa, preobloženi z delom, je pa otroški vrtec naravnost nekaj neprecenljivega. Katera mati more opazovati dobre in slabe lastnosti lastnega otroka; če je od jutra do večera uprežena z delom? Saj ona ga niti ne pozna dobro, hočem reči, njegovih duševnih lastnosti ne pozna, ker se z njim premalo bavi: Živeti je treba z otrokom, da se ga spozna, in tu ima najvažnejšo vlogo ravno vrtnarica. Ona je z njim po 5—6 ur na dan in v tem času vedno govori z njim najsibo pri vajah na pamet, pri darilih, pri igrah - sploh vedno. Tu ima vrtnarica priliko opazovati in proučevati ga. — V otroškem vrtcu, kakor so pri nas Slovencih razmere, govorim vedno o tržaških, je nemogoče držati disciplino, in to je popol-ma razumljivo. (Konec). Društveni izkaz naročnikov Zavezinih listov. (Nekaj pripomb k izpolnitvi rubrik tega izkaza.) Vodstvo Zaveze je odposlalo pred nekaj tedni posameznim včlanjenim učiteljskim društvom „Društveni izkaz naročnikov Zavezinih listov". Zdaj prihajajo na vodstvo vprašanja kako naj se to temeljito razreši, ker vsa tozadevna vprašanja, naslovljena vsako leto na šolska vodstva in na posamezne izmed učiteljstva, precej stane društveno blagajno. Vsem tem vprašalcem in društvom naj velja v informacijo naslednje pojasnilo! Naša učiteljska društva doslej, razen izkaza o društvenem delovanju, nimajo dosti opravka z Zavezo. Zaveza pa se izdatno okrepi s tem, da navrašča število naročnikov na Zavezine liste. Čim več je naročnikov na naše liste, tem boljše in bogatelše je urejevan dotični list. Ugled lista in ugled izdajateljice Zaveze se s tem veča; vzorno urejevan list pa pridobiva na ta način zopet in zopet novih naročnikov. Predsednik: Fr. Luznar. Pričujoči izkaz je poučen v vsakem oziru. V kranjskem okraju je 42 javnih šol, 3 zasebne 7 ekskurendnih in 5 šol za silo. Na javnih šolah poučuje 84 učiteljev in učiteljic. Vse javne šole bi morale biti naročene na „Popotnika". Ker ga dobiva samo 20 šol, se mora torej pridobiti še 22 naročnikov. — Vse javne in ekskurendne šole bi morale imeti „Zvončka". Ker je samo 26 šol naročenih nanj, se jih lahko pridobi še 23. Narodni položaj Slovencev v beljaški okolici. (Dopis iz Koroške.) Iz poročila občnega zbora „Südmarke" izza leta 1907 je bilo povzeti, da se je na tem zborovanju glede delovanja omenjenega društva na Koroškem naglašalo, da največ pozornosti treba posvečati beljaški okolici in Borovljam. S tem so Nemci jasno povedali, kaj hočejo. Ustvariti hočejo v navedenih krajih močno nemško pozicijo ter na eni strani izolirati Slovence v Zilski in Kanalski dolini od ostalega slovenskega ozemlja, na drugi strani pa zabiti močan klin med Rožno dolino in Podjuno. To je načrt, ki so si ga ustvarili Nemci za germaniza-cijo vse gornje Koroške in ki ga danes tudi vestno izvršujejo. In to s tem večjo vnemo, ker jim omenjena kraja nudita v ta namen tudi v tetitorialnem oziru ugodnosti in se zato nadejajo uspehov. Kakor hitro bi se jim ta nakana posrečila, bi Nemci takoj naglašali, da koroški Slovenci ne posedamo več kompaktnega ozemlja. In to bi bil začetek politiške smrti koroških Slovencev! Ako smo se namenili, da v naslednjem nekoliko orišemo narodni položaj Slovencev Kakšne važnosti lahko postane za naš stan „Učiteljski Tovariš", kakšne zasluge si lahko pridobi na pedagoškem polju „Popotnik," in kako brezmejne koristi bo imela naša slovenska mladina, ki hrepeni po dobrem in po svoji dobi primernem čtivu, od mladinskega mesečnika „Zvončka"! Vsakokratni socialni odsek ali pa odbor učiteljskega društva s pomočjo tega izkaza prav lahko mnogo pripomore k vsemu temu. Treba mu je samo vsako leto ob prejemu tega izkaza prepisati trikrat imenik ljudskih šol in učiteljskega osobja dotičnega okraja iz našega „Ročnega kataloga", ta prepis pa poslati upravniku „Popotnika", „Učiteljskega Tovariša" in „Zvončka". Vsi upravniki so o tem obveščeni in bodo radevolje ustregli dotičnim prosilcem. Ime naročnika bodo upravniki listov na doposlanem imeniku podčrtali in to odposlali društvom v vednost in ravnanje. Na ta način se sesta-vitelj „Društvenega izkaza naročnikov" najlažje prepriča, kdo je že naročen na list in koga se morda še z lahkoto pridobi. Treba je v tem oziru agitacije od osebe do osebe! Učiteljska zborovanja in neoficialni del vsakoletne uradne učiteljske konference naj se v beljaški okolici s posebnim ozirom na pogubonosno delovanje nemških raznarodo-valnih društev „Siidmarke" in „Schulve-reina", smo storili to z namenom, da slovensko javnost, posebno pa slovenska obrambna društva, opozorimo na nevarnost, ki nam preti v narodnem oziru v le-teh 'krajih, ter na žalostne posledice, ki bi zaradi zanemarjanja obrambnega dela z naše strani lahko nastale ne samo za beljaško okolico, ampak za koroško Slovenstvo sploh. Najhujši pritisk sloni danes na južni strani Beljaka, to je v občini Bekštanj, ki je ena največjih, če ne največja občina na Koroškem. Občinski odbor je v rokah najbolj fanatičnih nemško-nacionalnih priganja-čev; Slovenci nimajo nobenega odbornika, dasi je bila občina še pred 6 leti v slovenskih rokah. Kako pristransko postopa ta nemško-nacionalna klika v občini, o tem nam govori najbolje zadnje ljudsko štetje. Leta 1900 so našteli v tej občini 3370 Slovencev in le 295 Nemcev, a zadnje ljudsko štetje izkazuje že okrog 1650 Nemcev, ki jih pa je v občini kvečjemu 800. (Neki števni komisar je n. pr. opisal za Nemca vsakogar, ki je izjavil, da zna nemško). Svojih privržencev si vzgaja nemškutar-ska stranka po največ z nemško-nacional-nimi časniki ter z demoralizacijo ljudstva, s pridom uporabi v to. Ti „Društveni izkazi se odpošljejo vbodoče vsakemu učiteljskemu društvu v dvojniku. En izkaz naj obdrži društvo zase, da mu služi v prihodnjem letu kot trdna podlaga nove sestave, drugi istopis pa naj se pošlje vodstvu naše „Zaveze." V nobeni šolarski knjižnici ne sme manjkati mladinskega mesečnika „Zvončka" Vsaka krajna učiteljska knjižnica bodi naročnica na pedagoški list „Popotnika." Naj ne bo med nami učiteljice in učitelja, ki bi ne bil naročen na naše stanovsko glasilo, na naš neustrašeni list „Učiteljski Tovariš." Naj nihče ne zamudi ugodne prilike opozoriti starše nam izročene mladine, da naroče zanjo „Zvončka". Tuintam se nam nudi večkrat tudi prilika, da ogrejemo koga za „Popotnika" in „Učiteljskega Tovariša". Kdo li bo skrbel za nas in podpiral naše dalekozežne naprave, če se sami ne potrudimo?! Da postane delo našim učiteljskim društvom tem lažje in razvidnejše, pona-tiskujemo v nastopnem tiskovino in izpolnjeni izkaz, ki smo ga prejeli od bratskega Kranjskega učiteljskega društva. Tajnik: V. Rus. ker Nemci pač dobro vedo, da le preko takega ljudstva lahko uresničujejo svoje načrte. „Štajerca" in „Bauerzeitung" pošiljajo v le-te kraje v naravnost ogromnih izvodih, in sicer večinoma brezplačno. Tudi je „Südmarka", kakor poroča „Slovenski Branik", v aprilovi številki t. 1., potrosila ogromne svote denarja za osvojitev „bedrängten Bodens"; izdala ni namreč v enem letu samo za beljaško okolico nič manj nego 87 000 kron. od katerih pripada na Bekštanj 47 000 K. To pomenja mnogo! „Südmarka" ima nadalje v evidenci vse posestno gibanje. Ob vsaki priliki izkuša zvabiti Nemce v te lepe kraje; posebno žalosten pogled se nam nudi v tem oziru ob Baškem jezeru, kjer so najlepši kraji malo-dane že vsi v nemških rokah. Toda ti ljudje niso bogve kako mirni sosedje, ampak kažejo pri vsaki priliki svoje nemško-nacionalno mišljenje ter nastopajo često kakor najagilnejši pionirji prodirajo-čega Nemštva. Tako so ustanovili v bek-štanjski občini že dve podružnici „Südmarke" (v Bačah in na Brnci), ter schulve-reinsko podružnico v Mlinarah, ki se vse vzdržujejo večinoma s slovenskim denarjem. Poleg „Südmarke" je tudi „Schulverein" pridno na delu. V Vodičji vasi je zgradil prvo „Rossegger-Schule" na Koroškem, ki jo pa vzdržuje občina. Značilno na tej stvari je, da so za novo šolo po nepotrebnem ustanovili nov šolski okoliš ter so na ta način Roseggerjevi šoli zasigurali zadostno število otrok. V tolažbo pa nam je, da namerava Ci-ril-Metodova družba ustanoviti v Vodičji vasi slovensko šolo in je v ta namen že pred dvema letoma nakupila stavbišče ter izvršila vse predpriprave za stavbo, a se je stvar zavlekla do danes zaradi protesta občine proti stavbinskemu dovoljenju okrajnega glavarstva. A tudi vnaprej ni upati, da bi se stvar rešila gladkim potom, ker bodo Nemci pač z vso silo hoteli preprečiti ustanovitev slovenske šole. Zato bodo morali od slovenske strani nastopiti z vso energijo, da pridemo do svojih pravic. Take so razmere v Bekštanju in nič boljše v ostali okolici, razen v občini Vern-berg, ki je danes še v slovenskih rokah. Treba bo zastaviti vse sile, da s sistematičnim in vztrajnim delom popravimo, kar se je zamudilo doslej. Konec naj bo enkrat sramotnemu hlapčevanju! Slovenec naj bo na svoji zemlji svoj gospod! — Ni li pa temu vzrok mlačna in klerikalna politika voditeljev koroških Slovencev?! Kultura in sedanje razmere. Piše K. K. (Dalje). Stranka bojujoče cerkve statuira zase izredne privilegije, drugomislečim odreka v teoriji kakor v praksi eksistenčno pravico ter izkuša to realizovati s postavnimi in nepostavnimi sredstvi. Z ozirom na zle posledice je vse eno, izvira li anarhizem od leve ali desne, odzgoraj ali odspodaj, iz množice nezadovoljnega ljudstva ali iz oblast-nosti malega števila privilegirancev, ki jim je slučajno večina ljudstva zaupala mandate. Anarhizem odspodaj deluje z istimi sredstvi, ki jih je naravno zmožen, namreč z ubojem, požigom in ropom; anarhizem veljavnejših, posedujočih politiško moč, deluje pa z zlorabljanjem zakonov, oziroma da jih naprav-Ija iluzorične z raznimi metodami in zvijačo. V neanarhističnih razmerah pripada sila le centralni vladi države, ki jo naj z vso energijo uporablja, da brani vsakega posameznika nepravičnosti in anarhije po drugih, za uveljavljenje in vzdržavanje pravičnosti. Socialni problem, to je udobnost vseh, bo končno rešila le pravičnost in svoboda, ko bo svobodno asociirano človeštvo v državah popolnoma premagalo krivičnost, to je brezpravnost ali anarhijo. Tedaj tudi ne bo več boja med ljudmi, vsaj v okrilju ene države ali gotovih skupin držav. Ako pa se morajo biti še danes v okrilju ene države na razmeroma majhnem torišču hudi, neizprosni boji, potem je to najbolje znamenje in dokaz, da prevladuje še krivičnost in nasilje, nepravičnost. Socialni problem bo človeški organizaciji pomagala reševati tista konfesija, ki s postulatom popolne pravičnosti ali popolne svobode ni prišla v dobi svojega vplivanja na množice nikdar navzkriž in ki tudi za bodoče prilagodi vedno svojo organizacijo omenjenima postulatoma. Prevara je, govoriti o krščanski pravičnosti, v praktičnem življenju pa posameznikom in stanovom ne pripoznavati niti osnovnih člo-večanskih pravic, ovirati vsak pokret, zatirati vsako duševno samostalnost, slikati socialno in duševno svobodo kot zlo. Slepar-stvo je istotako, ako zahtevam za sebe čast in hočem veljati za častnega človeka, pri tem pa ne spoštujem pravice bližnjega in izkušam z nasiljem in obstrukcijo rušiti njegove svoboščine in eksistenčno podlago. V vsaki državi divja mnogo besnih bojev, zakaj povsod še boleha družba na nepravičnosti ali anarhiji, v razvitejših manj nego v nerazvitih, kakor n. pr. na Turškem. Največja pravičnost je morala vladati ves čas po Kitajskem, ker je prebila srečno že toliko tisočletja; temelj nje pravičnosti je položil slavni Konfutse. Mladoturki se trudijo pravkar, okrepiti svojo državo s tem, da uveljavljajo večjo pravičnost za vsakega državljana. Gotovo je to najtežje človeško opravilo, ker je povsod v izobilju takih elementov, ki se temu z vsemi štirimi branijo, ki delajo ovire in zapreke, kjer in kadar le morejo. Nalagati krivdo zaradi neuspehov državi ob sebi, to je solidarni asociaciji in organizaciji družbe, je nesmisel; neuspehov so povsod krivi isti, ki se jim zde državni socialni red na temelju svobode ali pravičnosti, državni zakoni za njih institucijo nepotrebni in škodljivi. Svoje institucije poveličujejo nad državo, prisvajajo jim večji pomen in veljavo in izkušajo državo potisniti na nivo sredstva, ki ima vzdrževan v množici drugo nego državno podložništvo s špecialnim socialnim redom. Zato morajo zase zahtevati v državi izjemno stališče, velikanske privilegije, ki jih proti vsaki pre-osnovi krčevito branijo ter zbujajo hude socialne boje. Za absolutno obvladanje prebivalstva so jim napoti osnovne človečanske pravice, vsake svobodščine, ter so te tudi takoj po ustanovitvi ustavnosti, v državnih osnovnih zakonih zanikali in jih proglasili Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani. Društveni izkaz naročnikov Zavezinih listov. Ime in sedež društva: Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj v Kranju. Naročniki Naročeni so v tem okraju na: Opomba „Popotnika" Sk. št. naroč. „Učit. Tovariša" Sk. št. naroč. „Zvončka" Sk. št. naroč. Učiteljstvo Janežič Janko, Knific Luka, Krek Vinko, Lavrič Pavel, Miklavčič Janja, Sežun Al. 6 Ažman K, Ciuha Fr., Dev E„ Dolenc M., Ferjan L., Gostič F., Jeglič J., Jezeršik L, Kalan I, Kalinger F., Krek V., Križnar J., Lapajne J., Leban J., Luznar F., Mah-kota S., Mally A., Mihelič J., Miklavčič J., Novak A., Perko L., Petrovčič A., Pipan I., Pipan M., Primožič J., Re-povš F., Rojina F., Rus V, Sepaher A., Stupica L, Vav-ken A., Završnik K.,v Zirkel-bach V., Zore R., Žgur M. 35 Rus V., Završnik K. 2 Neučiteljska društva in ne-učitelji so naročeni v tem okraju na naše liste: a) .Popotnik". Kranj: Narodna čitalnica, Anton Orehek, dr. Simon Dolar. 3 b) .Učit. Tovariš". Kranj: Narodna čitalnica, Ciril Pire. Železniki: Slovensko bralno društvo. 3 c) „Zvonček". Bašelj pri Tupalčah: Robljek Hugon. Dražgoše: Jelene Matej. Kranj: Amon Slavko, Gorenjski Sokol, Korošec Anton, dr. Josip Kušar, Kokalj Ivica, Majdič Vinko, Narodna čitalnica, Polak Mira, Pire Boris, Valenčič Ivan. Pšata: Zupin Tomo. Selca: društvo .Ratitovec". Škof j a Loka : Dolenc Franc, Šumer Ivan, Žužek Franc. 18 .Gorenjec", Kranj (v zam.). a) b) o p—\ č) društvene Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj 1 Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj 1 — — okrajne Okrajna učiteljska knjižnica v Kranju 1 — — Okrajna učiteljska knjižnica v Kranju 1 krajne Cerklje, Duplje, Št. Jurij, Kokra, Kranj deška in dekliška, Križe, Olševek, Pod-brezje, Poljane, Preddvor, Predoslje, Primskovo, Smlednik, Sorica, Šmartno, Trata, Velesovo, Voklo, Žabnica 20 Kranj: deška ljudska šola 1 — — šolarske — — — Cerklje, Dražgoše, Javorje, Kokra, Kovor, Kranj, deška in dekliška šola (2 izvoda), Križe, Olševek, Podbrezje, Poljane, Predoslje, Primskovo, Reteče, Selce, Sorica (2 izv.), Šenčur, Trata, Trebija, Trboje, Tržič, Velesovo, Voklo, Žabnica 26 Pripomba: Kjer ni socialnega odseka, naj skrbi za izpolnitev teh rubrik do začetka vsakega novega leta odbor učiteljskega društva. Opozarja se na svoječasno izdan odlok c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko, v katerem se priporoča krajnim šolskim svetom nabaviti za krajne učiteljske knjižnice pedagoški list .Popotnik" in istotako za šolarske knjižnice mladinski mesečnik „Zvonček*. Na „Učit. Tovariša" je naročenih 35 | 50 novih naročnikov, dobimo število 1700, učiteljev in učiteljic. Med naprednim uči- i za vsak list povprečno 567, kar bi dalo teljstvom tega okraja jih pogrešamo še 20 nove naročnine 11.907 K Vsota, ki se da do 25, ki doslej še niso njegovi naroč- z njo kaj storiti I niki. I V opombi so navedeni naročniki, ki Potemtakem bi se samo v tem okraju | niso iz naših vrst. Vseh teh sestavitelj redno lahko dvignilo skupno število naročnikov | pač ne bo mogel imeti v pregledu. Zato Zavezinih listov na 65 do 70, temu pri- i naj se pa zavzame za naše liste s tem večjo merno bi zrasli seveda tudi dohodki. Če vnemo med učiteljstvom dotičnega okraja pa vzamemo, da bi vsako Zavezino društvo, ne samo odbor, ampak vsak član Za- ki jih je 34, lahko pridobilo povprečno po I veze. kot „abominabiles leges". Kadar je treba, se napram ljudstvu radi istovetijo z državno oblastjo ter slikajo vsakogar za upornika, revolucionarca napram državi, kdor se jim neče kloniti; venomer kličejo sodstvo in upravo na pomoč proti samostalnim. Vsi časopisi so povsod polni nerednosti, zmešnjav in krivičnosti, ki jih provzročajo zmote teh ljudi. Predvsem hočejo zopet kakor nekdaj popolnoma obvladati šolstvo z učiteljstvom, ne izvzemši visokih šol. Zdi se jim potrebno, mladino naobraževati le po svojih principih v smotrih svoje institucije, ne za kulturo in življenje. Ker jim svobodno na-ziranje in mišljenje, lastno ukrepanje brez avtoritete ne more služiti, ne naobražujejo pravzaprav po šolah, ampak bolj uničujejo in udušujejo duševne potence dospevajočih, ki se komaj začnejo razvijati; tako nastaja rod za rodom z vedno manjo produkcijo idej, intenziteta duševne in intelektualne agilnosti vedno bolj gineva, kakor ima vsakdo priliko se o tem prepričati. Kako je mogoče brez najrazvitejšega funkcioniranja duševnega aparata človeštvu doseči višjo stopnjo kulture, je neumljivo, ko se imamo vendar razvoju živčnega sistema in duševnih potenc zahvaliti, da smo sploh ljudje. Proti zagotovilom napram najvišjim krogom, hoteti mir in mirni razvoj, se udušuje v kali vsaka akcija človekoljubov za izboljšanje razmer, ali jo pa, ako se ne da uničiti, popačijo in osramotijo s slično nasprotno akcijo, da zadeva mine brez uspeha, ali se pa vsaj nje učinek paralelizirafi Sploh razumejo, koder zadobe moč, iluzorične napraviti vse kulturne naprave, vse postave in naredbe v uveljavljenje pravičnosti in kulture s pomočjo nezavednih, nerazsodnih mas in raznih egoističnih veljavnih pripadnikov. Napravljajo končno res mir, a mir mrtvaški, intenziteta življenja pade na nivo golega vegetiranja. Merodajni krogi se ob gotovih prilikah čudom čudijo, da vkljub vzornim postavam, naredbam in napravam ničesar ne uspeva, obratno, da se vse poslabša in kulturni nivo čim huje upada. Obupujejo ter pridejo do zaključka, da ljudstvu ni pomagati, da mu je že usojeno, vedno ostajati v nezavestnem bednem stanju. Glede šolstva se hudujejo nad nami, češ, kaj ste delali, kje se vidijo vaši uspehi, ko je pa idiotizem ali neinteligenca še vedno vse pozornosti vredna javna nevarnost; šolstvo z vami vred se premalo ren-tira, učni smotri so še deloma le na papirju, zdaj pa še hočete zvišanje plač! — Kako se naj, posebno dandanes, v popolnosti rentira, ko se še bodoče učitelje in učiteljice po učiliščih — posebno samostanskih — skrajno pomanjkljivo za uspešno učiteljevanje naobrazuje in v javnem delovanju na polju pouka in vzgoje z druge strani vse spet nivelira, kar šolstvo zgradi! Intenziteta socialnega življenja v gospodarskem in duševnem oziru zaradi vseh navedenih očitnih zmot pada v mrtvilo. Poglejmo intenziteto narodovega življenja slovenskega po Koroškem! Ali cvete, kje je bujnost, agilnost, prosveteljenost, kje kultura? Je li mnogo bolje po Štajerskem, Kranjskem in drugih pokrajinah? Ali res vse raste, klije; bujno poganja v visoko kulturo? Kmalu bodo tudi tukaj potegnili za vedno mrtvaški prt čez slovenski rod, in tedaj „bo najlepši mir. Čitajmo naše dnevnike, kake anarhistične ideje se javno propagirajo od mero-dajne stranke kot višek politiške modrosti; posebno po shodih, in kak frenetičen aplavz, kako pritrjevanje! „Vsak večer se izprašu-jem, sem li čez dan v popolni meri zaničeval liberalce!" Ubogi poganski rimski cesar Tit, ko bi vedel, kako daleč zaostajaš za vzornim kri-stijanom! „Liberalcem, svobodomislecem slovenskim niti pedi slovenske zemlje, da bi mu bilo možno eksistirati!" „Liberalci se morajo skriti po luknjah kakor psi!" Težko, če bodo še kdaj taki nauki zmote in zaslepljenosti sploh omogočili kako slovensko kulturo, težko, da bi dovedli narod do udobnosti. Tiranski despotizem, ki je takim nazorom odgovarjajoče uveden, pomeni skrajni anarhizem. Kaj pomeni morda drugega nego brezpravnost ali anarhizem stikanje in vohunjenje za vsakim človekom celo po do-movjih, glede tovarišije, pohajanja, kaj pomeni ukazovanje mojstrom in gospodarjem, naj takoj iz službe spode delavca, hlapca, posamičnika, ako pripadniku nepravičnikov ne ugaja? Ali s tem ne smatrajo vseh teh ubogih ljudi za brezpravne, jim morda ne kršijo eksistenčne varnosti? Kaj pomeni stikanje na poštah za po-šiljatvami, ki jih dobiva učitelj po Kranjskem? Ni li to kršenje najprimitivnejših osnovnih pravic, ki jih jamčijo koristnemu in poštenemu državljanu osnovni zakoni? Kaj pomeni pozivljanje k bojkotu, zaničevanju in sovraštvu napredno mislečega učitelja in posestnika, ki nevstrašeno voli napredno stranko? Ako toni anarhija, potem anarhija sploh ne eksistira. Vse povprek kriče: „Kako zlo je ostav-ljanje domače grude, beg v tujino, pomanj- kanje delavcev!" Kaj ni morda najbolj temu kriva širjajoča se anarhija ali brezpravnost za delavnega človeka, proletarca na deželi, ki svojo inteligenco ne more spraviti v sklad s takimi razmerami, ali kar je vseeno, ne uvideva eksistenčne možnosti v domovini zaradi upadanja kulture ali naraščajoče bede? Kaj jih pa drugega mika v tujino? Ni morda tam njih eksistenčni položaj sigurnejši in udobnejši, ne gibljejo se morda tam svo-bodneje? Iz Amerike pošiljajo denar v domovino ter ga tudi sami prinašajo nazaj V tujini in mestih uživa organiziran delavec po težkem delu večjo udobnost, večjo duševno razvitost, svobodo, samostalnost in sposobnost za samopomoč, ker je kulturni nivo za vsakega višji! Tam je prost vseh okov in spon, zaradi katerih se doma ni mogel svobodno gibati. Despotizem je nevarnejši anarhizem nego oni odspodaj, ker je slednjemu ob silnem pritisku zaradi splošne nezadovoljnosti vzrok, njegov predhodnik. Tudi današnji despotizem najmočnejše politiške stranke kali in ruši mirni kulturni razvoj, in ni nič drugega nego nadaljevanje nepravičnosti istega izvora izza davno preteklih dni. (Konec prih.) Iz naše organizacije. Kranjsko. Dobski krožek ima svoj sestanek v četrtek, dne 4. julija t. 1., ob 2. pop. na Viru pri „Vehovcu". Redni občni zbor Radovljiškega okraj, učiteljskega društva se vrši dne 4. julija t. 1. na Koroški Beli v šoli ob 3. uri popoldne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu še sledeče: Prememba „Zavezinih pravil. — 2. „Moje prvo berilo." — 3. Volitev delegatov na občni zbor „Zaveze" — 4. Raznoterosti. — Ker se letos vrši menda običajna okraj, učiteljska konferenca še le v jeseni upa odbor, da se tovarišice in tovariši polnoštevilno udeleže tega zborovanja Po zborovanju ogled tovarne. Odbor. Šmarsko — rogaško učiteljsko društvo zboruje 7. julija 1.1. ob 1. uri popoldne v šoli pri sv. Križu po sledečem vzporedu: 1. Dopisi. 2. Ob tridesetletnici „Jurčičeve smrti" predava g. dr Pivko. 3. Poročilo o zborovanjn „Zveze" v Ptuju poda tovariš Flere. 4. Volitev delegatev za zborovanje „Zaveze" v Celju. 5. Slučajnosti. Po končanem zborovanju pokaže g. dr. Pivko na telovadišču nekaj iger. K mnogobrojni udeležbi vabi za odbor Toma K u r b u s, t. č. predsednik Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje, kakor se je sklenilo pri zadnjem zborovanju, v nedeljo, dne 7. julija 1.1., ob pol 11. uri v celjski okoliški šoli. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Predsednikova poročila. 3. Dopisi in druge tekoče društvene zadeve. 4. Poročilo o glavni skupščini Zveze v Ptuju. 5. Učni poizkus iz telovadbe. 6. Vprašal na skrinjica 7. Slučajnosti. Ob 10. uri istotam seja pripravljalnega odbora za Zavezino skupščino. Udeležiti se zborovanja Vam bodi sveta stanovska dolžnost! Kdor bi rad prišel k zborovanju, a bo zadržan, naj pokaže dobro voljo s tem, da nakaže kako kronico za društveno blagajno ! Polnoštevilno udeležbo želi Franc Brinar, t. č. predsednik. Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 7, julija, ob pol 11. uri dopoldne v šoli na Vidmu po sledečem vzporedu: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem zborovanja. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo o občnem zboru Zveze v Ptuju. 4. Slučajnosti. Pobirala se bo tudi udnina za Šolsko Matico. Odbor. Goriško. Goriško učiteljsko društvo ima dne 1. julija 1912 v Gorici pri „Zlatem jelenu" ob 11. uri dopoldne izredni občni zbor. Dnevni red: Predsedstveno poročilo. Po zborovanju banket v slovo preblag gosp. Franu Finšgerju, c. kr. okr. šolskemu nadzorniku itd. Vsak, ki se namerava udeležiti banketa naj se takoj oglasi z obratno pošto na naslov tovariša Ignacija Križman v Dornbergu. Pred banketom ali po banketu skupno slikanje. Vabi se vse učiteljstvo k prav gotovi udeležbi. Odbor. Književnost in umetnost. Popotnik objavlja v 6. štev. to-le vsebino: 1. Pav. Flere: Moralno-pedagoški poizkusi in uspehi. (Konec.) — 2. Josip Wester: Reformni srednješolski zavodi in naši odnašaji. (Konec.) — 3. F. V.: Higijena živčevja. — 4. Jan. Koprivnik: Življenje za skorjo starega štora. — 5. H. Bračičeva: Vrabec; učna slika za tretje šolsko leto. —- 6. Književno poročilo: Ocene. Novosti. — 7. Glose. IX. Tudi „reforma". — 8. Razgled. Časopisni vpogled. — Pedagoški paberki. — Šolska higijena. — Šolske in učiteljske vesti. — Srednjo in višješolski vestnik. — Šolstvo na slovanskem jugu. — Inostransko šolstvo. — Razne vesti. — Mala poročila. Kratka zgodovina slovenskega naroda. Slovenski mladini spisal Pavel Po-ljanec. 2. natisk, 1912. — Ta knjiga je našla vsestransko pohvalo, in občinstvo je tako seglo po njej, da je prvi natisk že razprodan. Drugi natisk je precej popravljen in predelan s posebnim ozirom na mladino. Priporočamo jo krajnim šolskim svetom, da si jo nabavijo za šolske knjižnice. Cena izvodu broš. 1. — K. dično in v platno vez. z napisom na platnicah 1 60 K, s poštnino po 10 vin. več. — Založnik „Mariborski Sokol v Mariboru" nam javlja, da daje učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in sokolskim društvom precej popusta pri tej knjižici in sicer plača sam poštnino pri nabavi 3 izvodov pri naročilih 5 izvodov razen poštnine še 10°/o, pri naročilih čez 20 izvodov pa 2 0 °/0 popusta. Poštne položnice so na razpolago in se prilagajo pošiljatvam. Politiški pregled. * Konec hrvaško-slovenskega kluba. Šusteršičev klub, v katerem so sedeli poleg slovenskih klerikalcev tudi dalmatinski in istrski pravaši, se je razšel zaradi izstopa slednjih. Kot vzrok se navaja neodkritosrčna politika slovenskih klerikalcev napram hrvaškemu vprašanju. Izstopili so naslednji poslanci: Peric, Sesardič, Dulibič, Prodan, Spinčič Laginja in Mandič. * Ženska volilna pravica na Italijanskem. V Italiji dobe ženske občinsko volilno pravico v tehle mejah: Zahteva se starost 25 let, dovršena šestrazredna šola, oziroma drugi razred kake srednje šole; oziralo se bo le na ženske, ki so kot uradnice nastavljene v javnih upravah. * 63 000 novih rekrutov. Za 63.000 novih rekrutov gre in pa za osemdeset mi-ljonov kron. To so pač ogromne številke. Torej 63.000 mladeničev več nego doslej bo oblačilo vojaško suknjo na leto. Toliko tožijo, da ni delavcev na kmetih, draginja je, treba gledati, da se zasluži kaj; tu pa se dobijo ljudski poslanci, ki kar na kratko glasujejo za tak povišek števila rekrutov. Kako bodo kmetiški poslanci opravičevali svojo vnemo za tako reformo pred svojimi volilci? * Dr. Rybar je v bosanskem odseku vložil dve važni interpelaciji. V eni poživlja vlado, naj se jugoslovanske dežele v monarhiji zedinijo v avtonomno upravno okrožje. Monarhija naj se preustroji na federalistični podlagi. * Hrvaški kaplan Ivan Cvrkovič je obsojen na 3 mesece težke ječe v Osijeku, ker je na Velikonočni ponedeljek na priž-nici govoril o komisarju, ki sodi po svoji lastni volji. „Zato slavimo vstajenje našega Odrešenika, proseč, da vstane tudi naša hrvaška domovina." To je bilo „javno nasilje in hujskanje", ki mu je plačilo trimesečna ječa! * Razredna loterija. Sedaj prihajajo v javnost načrti avstrijske razredne loterije, glasom katerih naj bi znašal najnižji znesek za igranje 4 K za eno desetinko srečke. Vsega skupaj je določenih 5 razredov. Pri vsakem razredu znaša vloga 40 K za celo srečko. Najvišji dobitek znaša v prvem razredu 60.000 K in v petem razredu 700.000 kron. Iz vladne predloge je razvidno, da pride od 80 000 srečk do žrebanja polovica, toda v vseh pet žrebanjih skupaj. ^Vprašanje maloruskega vseučilišča. Maloruski državnozborski klub se je v seji dne 4. t. m. bavil z vprašanjem vladnega načrta v vprašanju maloruskega vseučilišča. Po tem vladnem načrtu bi se namreč potom cesarjevega ročnega pisma imelo zagotoviti malorusko vseučilišče, ki naj bi se osnovalo v teku deset let. Od tedaj pa imajo profesorji maloruske narodnosti neke pravice na levovskem vseučilišču. — Ker smatrajo Malorusi le-vovsko vseučilišče že dosedaj za dvojezično, nikakor niso zadovoljni z vladnim načrtom. Komunike, ki ga je maloruski državnozborski klub izdal, poudarja posebno: 1. da vladni načrt krši obstoječe posetno stanje Malorusov na levovskem vseučilišču; 2. da ustvari položaj, ki je mnogo slabši nego dosedanji," 3. da ima vse kavtele, da bodoča maloruska visoka šola ne bo v Levovu, temveč v kakem drugem mestu. — Komunike poudarja, da vladni načrt statuira, četudi ne direktno, pa vendar jasno, poljski značaj levovske- ga vseučilišča. Vlada da povsem krivično tolmači obstoječe zakonite predpise v prilog poljskega značaja levovskega vseučilišča. Ta značaj je naglašen v načrtu posebno s tem, da se mora profesorje maloruske narodnosti le dodeliti levov-skemu vseučilišču v službovanje, dokler ne bo osnovano samostojno malorusko vseučilišče. Maloruski profesorji bi na podlagi vladnega načrta izgubili še to, kar so že dosedaj imeli, ker bi ne mogli več biti člani profesorskega kolegija, kar so bili že dosedaj. Komunike poudarja dalje, da je to, kar jim nudi vlada, slabše, nego je ono, kar so imeli dosedaj. Izpodtika se posebno na tem, da vladni načrt nekako omalovažujoče govori o maloruski visoki šoli, dočim hočejo oni imeti popolno vseučilišče. Srednješolski vestnik. ** Odlikovanje. Ravnatelj na državni obrtni šoli v Ljubljani Ivan Šubic je dobil naslov vladnega svetnika, profesor na istem zavodu Josip Vesel pa naslov šolskega svetnika. — Cesar je podelil profesorju na drž. realki v Trstu Antonu Stephanidesu in profesorju veronauka na goriški realki dr. Hi-lariju Zornu naslov šolskega svetnika. Kranjske vesti. —r— Iz ljudskošolske službe. Iz šolske službe je izstopila na lastno prošnjo učiteljica Viktorija Cigoj. Za suplentinjo v Črešnjevcu je imenovana na mesto učiteljice Ane Ogulinove, ki je dobila zaradi bolezni dopust, provizorična učiteljica Leopoldina Kosova. —r— Iz seje ces. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko. Imenovanja na ljudskih šolah: Cecilija Vilman za učiteljico v Jesenicah; Franica Labernig za učiteljico v Trnu; Franc Potokar za nadučitelja v Dragatušu; Ana Šest za učiteljico v Kne-žaku; Henrik pl. Turzanski za učitelja v Leinfeldu; Dora Truger za učiteljico v Stari Cerkvi; Franc Zupan za učitelja na Vrhniki; Oton Zinneker za učitelja v Poljanah pri Novem mestu; Ivanka Munda za učiteljico v Prečni; Henrika Kos za učiteljico v Črnem vrhu; Dominik Bric za nadučitelja v Vodicah; Metod Požar za učitelja na Slapu; Franica Vilhar za učiteljico v St. Petru na Krasu; — Učiteljica Ana Dragatin in učiteljica Emilija Aschmann se stalno vpokojita. Učiteljica Justina Kozamernik v Postojni in Marija Palma v Dolenjem Logatcu menjata učni mesti. Štajerske vesti. —š— Še dve kratki dogodbici iz Aškerčevega življenja. Pokojni pesnik je bil velik prijatelj prirode. Vedno ga je bilo videti na izprehodu po okolici, kjer je služboval. Sam je hodil, brez družbe, pač, pri-roda mu je delala druščino. Z njo se je pomenkoval, s cvetkami, z živaljicami. — Nekoč je dobil po naključju malo miško v roke. Vsa je trepetala v njegovi roki. Kako jo je gladil, kako pogovarjal: Kako si lepa, kako si lepa! — Vroč dan je bil. Mimo njegovega doma vijoča se reka ga je zvabila k sebi. Šel se je kopat. Žive duše ni bilo videti naokrog, a vendar je v daljavi nekdo opravljal svoje posle. Slišal je zamolkle glasove od reke. Šel je tja in videl Aškerca stati sredi reke, gladiti nje površje, pa slišal govoriti: Ej, kako je topla, topla! —š— Iz deželnega šolskega sveta. Trajno sta vpokojeni definitivni učiteljici Helena Arko v Sevnici in Svetka Lapajne v Cirkovcih. Prestavljena sta nadučitelj Janez Sernec iz Vojnika v Pekre in Julij Ogrizek iz Peker v Brežice. Imenovana sta prov. učiteljica Justina Coretti v Framu za defi-nitivno istotam in definit. učitelj v Šmartnu pod Vurberkom Anton Namestnik za učitelja in šolskega vodja pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. —š— Na šulferajnsko šolo mislijo nekateri zaslepljenci v Loki pri Žusmu. V popolnoma slovenskem kraju! Tržaške vesti. —t— Proti draginji. V tržaškem mestnem svetu je svetnik Cerniutz predlagal, naj se glede na vedno večjo draginjo dovoli uvoz prekomorskega mesa; komisija za aprovizacijo naj študira, zakaj je cena mesa še vedno tako visoka, dasi je padla cena živine. Seveda je to vprašanje važno tudi za učiteljstvo. —t— Za ustanovitev otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Pišejo nam: Ker sedaj govore o ustanovljanju novih otroških vrtcev, naj povemo svoje mnenje, da bi trebalo najprej pri Sv. Jakobu ustanoviti tak vrtec. Noben okraj ni tako ogrožen, kakor je ravno Sv. Jakob. Kaj vsega imajo tam Italijani! Salezijance, rikreatorije, otroške vrtce in razne take zavode, v katere zahajajo v velikem številu tudi otroci slovenskih staršev. Ni čuda! Otrok bi se potepal po cestah in se izprijal. Zato ga rajše pošiljajo tja, kjer ga pridržujejo po več ur na dan. Kdor bi premišljal poročila o vseh teh zavodih, se ga more polotevati strah za našo bodočnost. Kar sedaj, v otroških letih, vcepljajo mladini v srca, bo težko izruvati iz njih. Zaradi tega bi priporočala najnujneje, naj se obrača Sv. Jakobu vsa pozornost in naj bi tam v najkrajšem času ustanovili otroški vrtec, kjer bi se deca ohranjala svojemu narodu in pripravljala za slovensko šolo. Nekoliko pripomore morda glavna družba, nekoliko tamošnja podružnica, ostalo naj bi prispevala povečana narodna požrtvovalnost v ta namen! Če se zavzamejo ti faktorji, se namera mora posrečiti. Goriške vesti. — g— Obrtna nadaljevalna Šola v Solkanu ima dne 30. junija t. 1. ob 11. uri predpoludne v šolskem poslopju sklep šolskega leta. Za tem se odpre razstava letnih izdelkov obrtne nadaljevalne šole, ki ostane odprta do 5. ure popoludne. —g— Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču. Pred izpraševalno komisijo pod predsedstvom ravnatelja Žniderčiča so napravile izpit za ženska ročna dela sledeče: Ida Be-nussi, Karolina Kaloper, Ordinea Carunchio, Katarina Franko, Alojzija Hirsch, Karmen Janchi, Elza Lanzi, Jolanda Malusi, Marija Počkaj, Amelija Rimbaldo, Georgina Segala, Elza Segnan, Roza Faiutti, Cezira Veronese, Regina Vlah, Ana Vivoda, Celestina Kozulič, Eleonora Rebolj, Frančiška Jerman, Ana Smolničar, Dinka Vodanovič, Leopolda Černe, Marija Hubel, Uršula Mohorčič, Marija Sa-mokec. Za otroške vrtce: gospice Benussi, Cherubini, Dessanti, Denelii, Dietrich, Fili-pas, Floriani, Hirn, Jurisovič, Leiič, Matej-čič, Mencin, Mazul, Oražem, Pagan, Per-lotti, Povidori, Ponikvar, Povodnik, Potepan, Rocco, Rovis, Segalla, Starac, M. Štefan in S. Štefan, Susič, Faiutti, Venier, Vojvoda, Caharija, Vasiljevič. —g— Sklep šolskega leta v učnih zavodih društva „Šolski dom" bo v pon-deljek dne 8. julija, ob 8. uri. V soboto 6. julija ob 9. uri dopoldne se odpre v „Novem Domu" razstava izdelkov ženske obrtne šole ter ročnih del pripravljalnice za učiteljišča in društvenih ljudskih šol. Razstava bode p. n. občinstvu brez vstopnine odprta ta dan in v nedeljo, 7. julija, od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne. —g— Žensfea obrtna šola društva „Šolski Dom" v Gorici je dobila po sporočilu „Wiener-Zeitunge" pravico javnosti. —g— C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. dr Pavlin nastopi svojo novo službo dne 1. avgusta t. 1. Splošni vestnik. Na razne prošnje za dopošiljatev na ogled K Widrovega „Moje prvo berilo" odgovarjam, da ie Učit. tiskarna natisnila za zdaj, dokler ne pride aprobacija, samo majhno število izvodov, ki jih je pa že razposlala po Kranjskem in Primorskem. Le na Štajersko bi poslala še par izvodov, ako se tovariši oglasijo zanj. Karel Widrov abecednik, „Moje prvo berilo". Štiri okrajne učiteljske konference in sicer: ljubljanska, krška, logaška in postojnska so sklenile, da uvedejo s prihodnjim šolskim letom Wi-drov abecednik v vseh šolah v dotičnih okrajih. Posledice Lampetove strahovlade nad učiteljstvom postajajo za kranjsko šolstvo dan za dnem občutneje. Vsak učitelj, če le more, si išče kruha v sosednih kronovinab, kjer se mu reže boljši kruh. Nekateri pa izstopajo iz učiteljstva ter iščejo druge službe. Letos bo maturiralo na ljubljanskem učiteljišču 27 kandidatov. Izmed teh ne bodo vsi ostali pri učiteljstvu, zopet drugi bodo pa šli na Štajersko ali Primorsko. V prvem letniku je bilo še pred par leti po 50 gojencev; letos jih je samo 17; od teh jih pride v drugi letnik komaj 10 ali 11. Kam pridemo?! Napredni učiteljski zastopniki so bili izvoljeni v c. kr. okrajne šolske svete v krškem, logaškem in postonjskem okraju. Pripravljalni sestanek za ustanovitev „Zveze slovenskih ljudskih knjižnic" se na splošno željo ne vrši na dan 29. junija, temveč 14. julija ob 10. dopoldne v prostorih S. Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani, Wolfova ulica 10 /I. Kdo je nadučitelj. Državno sodišče se je pod predsedstvom predsednika dr. Nugerja na eni zadnjih razprav bavilo z vprašanjem, ali je smatrati naducitelje le voditelje javnih ljudskih šol, ali naj velja za „nadučitelja" slehrni definitivno nastavljeni učitelj v nasprotju s poducitelji. V nasprotju z upravnim sodiščem, ki je v neki prejšnji razsodbi kvalificiralo za naducitelje samo voditelje ljudskih šol, je sedaj državno sodišče razsodilo, da je smatrati vsakega stalno nastavljenega ljud-skošolskega učitelja za nadučitelja. V zadevi sami je šlo za sledeče: Povodom lanskih občinskih volitev v Kunzendorfu na Moravskem je okrajno glavarstvo v Moravski Tribavi odločilo, da se ljudsko-šolski učitelji ne smejo sprejeti v volilni imenik, ker označuje moravski volilni red sama „predstojnike in naducitelje v občini se nahajajočih ljudskih šol" kot volilne opravičence. Proti temu se je eden „črtanih" učiteljev po dr. Bodirskem pritožil na državno sodišče. Pritožba je na-glašala, da je po sedaj v vseh kronovinah vladajočem jezikovnem običaju in po smislu primernem razlaganju šolskih zakonov vse definitivno nastavljene ljudskošolske učitelje smatrati za naducitelje v nasprotju s poducitelji, ki še niso definitivno nastavljeni. Temu nasproti se je vladni zastopnik skliceval na razsodbo upravnega sodišča od 26. februarja 1910, po kateri ne veljajo za naducitelje vsi definitivni učitelji, temveč samo tisti, ki jim je poverjeno vodstvo kake ljudske šole, na kateri je nastavljenih več učnih moči. Toda državno sodišče se je pridružilo naziranju pritožbe in izreklo, da se je s tem, da imenovani učitelj ni bil sprejet v volilno listo, kršila volilna pravica. V utemeljitvi se naglasa, da je tako z ozirom na zgodovino nastanka avstrijske šolske zakonodaje kakor tudi po vladajočem jezikovnem običaju smatrati za naducitelje vse stalno nastavljene učitelje v nasprotju s poducitelji, ki so se prej imenovali „šolski pomočniki". Razpisi učiteljskih služb. Gorica in Trst. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje sledeča službena mesta s pričetkom šolskega leta 1912/1913: a) Službo provizoričnega učitelja na dvoraz-rednici na Blanči v Gorici; b) tri službena mesta definitivnih učiteljic in več službenih mest provizoričnih učiteljic, na svojih dekliških šolah v Trstu. S temi službenimi mesti so spojeni prejemki, kakor jih družba običajno plačuje. Prosilci i prosilke) za ta mesta naj vlože svoje z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje v družbeni pisarni (>Narodni dom«) najkasneje do 15. julija 1912. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 21. junija 1912. Imdiii razpisi učitelj sli iti služb. Kranjsko. Št. 1175. Na trirazredni ljudski šoli v Gorjah se bo stalno namestila služba učitelja, ozir. učiteljice s postavnimi prejemki. Redno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnem šolskem svetu do 25. julija 1912. Prosilci, ki v Kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državnozdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. C. kr. okrajni šolski svet, v Radovljici, dne 12. junija 1912. Malanedelja, 5 r. m. lj. š., II. kr r., mesto učitelja oz. učiteljice, n. in slov. — Pr. o. prošnje do 1. avgusta 1912 na kr. š. sv. Malanedelja. O. š. sv Ljutomer, 20. junija 1912. Prijazno opremljena soba se da čez počitnice za 16 K mesečno zz= v naj en«.- Vpraša se v Ljubljani Ulica Stare :: pravde št. 3, II. nadstropje. :: in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsk^ in sin v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu Izgotoviti gosposke obleke. ME Slovensko Abecedo za ženska ročna dela (II. pomnožena izdaja) priporoča Milena Kiferle učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21. 3E "30 F t Slavnemu učiteljstvu se vljudno priporoča „Kavarna Prešeren" v Ljubljani. 30C AVGUST AGN0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13 ——— poleg „Figovca" — priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za solske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. ::: Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika ? J. Jax Ljubljana Dnnajnka cestn 11 H Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji. ft Pletilni stroji, ft rmm Sukna in modno blago za moške in ženske obleke priporoča firma Karel Kocian :: tvornica za sukno v Humpolcu (Češka). Vzorci franko. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. Ustanovljena teta 1882. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z ««omejen« zavezo v lastnem zadružnem doma V LJUBLJANI Dunajska cesta štey. 18 > eS TJ o> B co >3 o a, v tO O B tú _N 4> B - ^ c« S -AS £ -B J3 "O o o > 3 N "K £ u ^ •O O * o" a S 3- fü -i ■íe U *■*•• o £ x ■S« £ Is- - .« J a B 0° 3 3 C EL S g B g! rt- O. n fT> ~ "I 5? P |B Sprejema tudi vlog« m tekočI račun v zvez! s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5,/4