METLIKA, 10. MAJA 1980	Leto	XVI	g	m	Številka	4	in	5
avezno
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET
■ <'' •» M**' •.
Titova Jugoslavija
v ■	■
ŽIVI
Bolečina, ki nas prežema ob izgubi največjega človeka naše revolucije, je neizrekljiva. Toda Tito nam zapušča z vsem svojim življenjem in delom revolucionarno sporočilo, ki je tako zavezujoče, da je sleherniku med nami jasno, kako bomo šli naprej po poti socialistične, samoupravne, neuvrščene in neodvisne Titove Jugoslavije. Zato se ob težkem slovesu ponovno zavezujemo: nikdar ne bomo skrenili s Titove poti.
Titovo življenje se je končalo, ostaja socialistična, samoupravna, neuvrščena Titova Jugoslavija, ostajajo ljudje, ki so trdno in enotno odločeni braniti, kar so si prav tako enotno priborili in ustvarili.
Hvala in slava velikemu človeku, komunistu, strategu, revolucionarju, humanistu in državniku, slava heroju Titu!
Z njim smo in z nami je, kot je bil vsa dolga leta svojega velikega, plemenitega življenja. Bolj kot kdajkoli doslej velja:
Ml SMO TITOVI -TITO JE NAŠ!
	
Živi interesi
V_ _____________________________y
V preobrazbi interesov, ki jih imajo delavci in občani poleg pridobivanja sredstev za zadovoljevanje osebnih potreb, je bilo na druge temelje prestavljeno tudi urejanje komunalnih dejavnosti.
Tako je bila v letu 1968 ustanovljena Samoupravna komunalna interesna skupnost. Interesi, ki se v tej skupnosti združujejo, zadevajo vsakodnevno življenje delavcev in občanov, saj si ni mogoče zamišljati normalnega življenja, če iz pip v stanovanju ne bi tekla voda, če ne bi bilo nikogar, ki bi skrbel za javno snago. To pa so v glavnem tiste dejavnosti, ki jih ureja komunalna skupnost
Njena dejavnost je toliko bolj pomembna, kolikor hitreje raste koncentracija prebivalstva, kar pomeni, da vse teže lovimo korak s hitrim naraščanjem občinskega središča in nekaterih drugih večjih krajev v občini.
Že nekaj let nazaj velja vsa pozornost urejanju cest. Tako nam je uspelo, da so skoraj vse glavne občinske ceste urejene sodobno. V letu 1979 pa so bile asfaltirane tudi nekatere krajevne ceste. Nekoliko manj je bilo storjenega na področju krajevne skupnosti Metlika, zlasti pri urejanju ulic in trgov in komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč.
Plan dejavnosti Komunalne interesne skupnosti za leto 1980 daje prednost tistim področjem, ki ob izteku petletnega planskega obdobja najbolj zaostajajo.
Viri financiranja, ki so sedaj znani, so zlasti naslednji:
— del prispevka od prodanega goriva, ki predstavlja 16% vseh sredstev,
— pristojbina za cestna vozila (cestna taksa predstavlja 17% sredstev),
— prispevek za uporabo mestnega zemljišča dosega komaj 2 % sredstev,
komunalni prispevek predstavlja 29 % zbranih sredstev in krajevni samoprispevek, ki pomeni 46 % vseh sredstev.
Če k tem dohodkom prištejemo še kredite banke, dobimo skupni prihodek v višini
19.892.000.00 din.
To je materialna osnova, s katero gospodari komunalna skupnost. Pri tem je važno še to, da ima ta skupnost določene stalne obveznosti, in sicer na prvem mestu odplačila posojil iz preteklosti. Le-ta znašajo 23 % vseh sredstev.
Vzdrževalna dela na komunalnih napravah zahtevajo 19 % vseh zbranih sredstev. T ako ostane za širitev komunalne infrastrukture v letu 1980 še 58 % sredstev, kar znaša
11.537.360,00	din.
Plan predvideva, da bi ta sredstva v tem letu porabili za naslednje naložbe:
— za dokončanje začetih del na rekonstrukcijah cest iz leta 1979 je potrebno 5.611.000,00 din,
— za zbiralnike odplak bi porabili 2.000.000,00 din,
— za pomoč pri investicijah v krajevnih skupnostih bi namenili 3.992.000,00 dira
Sredstva za investicije v krajevnih skupnostih bi želeli oplemenititi še z delom občanov, bančnimi posojili in drugimi dohodki krajevnih skupnosti, kakor tudi z združevanjem sredstev za posamezne namene (na primer: komunalno urejanje poslovnega centra), tako da bi celotna vrednost novih komunalnih investicij v letu 1980 znašala 19.000.000,00 din.
S temi sredstvi bi bilo potrebno primerno komunalno opremiti stavbna zemljišča za družbeno in zasebno gradnjo, dokončati rekonstrukcijo vodovoda v Metliki in drugod, preseliti smetišče, razširiti javno razsvetljavo in modernizirati nekaj ulic in cest.
Od sodelovanja in pripravljenosti občanov, da s svojim delom in sredstvi pomagajo hitreje razvijati komunalne dobrine v lastni sredini, je odvisno, v koliki meri nam bo uspelo realizirati tako zastavljeni plan.
Metlika, 16. 4. 1980
TAJNIK SKIS METLIKA: MAKS KOLEŽNIK 1. r.
NAPREDEK V ŠTEVILKAH IN PRIMERJAVE
V zadnjih desetletjih se je podoba gospodarske in družbene sestave v Jugoslaviji silno spremenila. Skokovito smo šli naprej. Slovenija je bila, na primer, pred vojno daleč za Avstrijo, zdaj pa se ji s 4.000 dolarji narodnega dohodka na prebivalca že približuje. To potrjuje tudi primerjava v proizvodnji jekla in električne energije, porabi mesa in sladkorja, pa tudi v deležu kmečkega prebivalstva. Sosednjo republiko Italijo smo glede teh kazalcev v Sloveniji že prehiteli.
Stabilizacija in zdravstvo
'--------------------------------
1. Skupščina SFRJ je 26. decembra 1979 sprejela Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1980.
V skladu s 4. točko omenjene resolucije so za izvajanje politike ekonomske stabilizacije zadolžene organizacije združenega ela in samoupravne organizacije in skupnosti, da za leto 1980 sprejmejo programe varčevanja in ukrepe, s katerimi bodo zagotovile zmanjšanje poslovnih stroškov v vseh oblikah porabe. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980 v letu 1980 pa določa uskladitev splošne in skupne porabe z rastjo družbenega proizvoda v občini Upoštevajoč omenjeni resoluciji in oceno možnosti razvoja financirvvnja občinske zdravstvene skupnosti (OZS) Metlika v letu 1980 je skupščina OZS dolžna uskladiti potrebe z dohodkovnimi možnostmi, zato smo na skupščini OZS sprejeli naslednje ukrepe:
2.	Ukrepi pri izvajanju stabilizacije pri denarnih nadomestilih in drugih prejemkih:
— usklajevanje nadomestil OD z gibanjem življenjskih stroškov, po 45. členu SS o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se v letu 1980 ne izvaja.
— povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, pogrebnine in posmrtnine ostanejo za obračun enaka osnova kot v letu
1979.
3.	Ukrepi za izvajanje stabilizacije pri zdraviliškem zdravstvenem varstvu:
— odobravanje koristnega zdraviliškega zdravljenja (B indikacije) v breme OZS Metlika se ne izvaja, razen za borce NOV, in sicer po 14 dni.
— v programu koristnega zdravljenja se tudi še nadalje izvaja sofinanciranje letovanja šolskih otrok skupno s skupnostjo otroškega varstva.
— odobravanje koristnega zdraviliškega zdravljenja izvaja zdravniška komisija v sodelovanju s komisijo za zdravstveno varstvo borcev v okviru programiranega števila primerov in
višine sredstev OZS Metlika, predvidene za te namene.
— odobravanje nujnega zdraviliškega zdravljenja izvaja zdravniška komisija OZS Metlika v zdravstvenem domu TOZD Metlika za vse uporabnike OZS Metlika v okviru programiranega tevila primerov in višine sredstev, ki jih posreduje in sprejme IO.
— skupnost prevzema obveznost plačila odobrene pravice po 3. in 4. točki tega poglavja, v kolikor uporabnik prične izkoriščati pravico v zdravilišču skladno z določili sporazuma o svobodni menjavi dela med skupnostjo in zdraviliščem in to
1.	7. 1980 dalje pa mora pričeti uporabnik izkoriščati pravico v 10 dneh po prejemu napotnice zdravilišča.
— zdraviliška komisija ne sme prekoračiti programiranega števila in sredstev za zdraviliško zdravstveno varstvo.
4.	Na področju uveljavljanja pravic iz zdravstvenega varstva se zadolži zdravstveni center Novo mesto, da izvede tako organizacijo dela v posameznih DO, ki izvajajo zdravstveno varstvo, da bodo odpravljale dolge čakalne dobe.
B olniki, napoteni na specialistične preglede ali hospitalizacijo, morajo biti takoj sprejeti in ustrezno obravnavani. Izvidi in mnenja se morajo izdati takoj po pregledu ali po odpustu iz bolnišnice oziroma najkasneje v treh dneh, v obvezno zapečateni kuverti
Neposredni nadzor med izvajanjem tega ukrepa izvaja splošni zdravnik, ki mora tekoče informirati o problematiki poslovodni organ.
Poslovodni organ mora tekoče mesečno do 10. v mesecu za pretekli mesec podati pismeno informacijo IO OZS Metlika, v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti OZS Metlika.
Uporabnik (zavarovanec) lahko uveljavlja pravice iz zdravstvenega varstva pri zdravstvenih organizacijah na območju OZS Metlika, v skladu z veljavnimi samoupravnimi akti OZS.
Za uveljavljanje pravice za nego družinskega člana mora uporabnik predložiti pristojnemu dravniku potrdilo iz DO, da v skupnem gospodinjstvu ni člana, ki bi lahko negoval obolelega družinskega člana.
Za uveljavljanje pravic iz specialistične in bolnišnične dejavnosti izven območja OZS mora imeti zavarovanec pravno veljavno napotnico, izstavljeno od redno zaposlenega zdravnika TOZD ZD Metlika, razen v primerih nujne medicinske pomoči ali stalnega prebivališča družinskih članov izven območja OZS.
S
S
V primeru, kadar uveljavljanje pravic iz specialistične in bolnišnične dejavnosti ni mogoče iz strokovnih razlogov izvajati v splošni bolnici Novo mesto, lahko tako napotnico v prej omenjenem primeru nujne medicinske pomoči izda ordinira-joči oziroma dežurni zdravnik ustreznega oddelka Splošne bolnice Novo mesto.
Pri obdelavi v specialističnih in drugih obdelavah pacientov v ZD TOZD Metlika imajo prioriteto aktivni zavarovanci OZS Metlika, rwzen, če niso v staležu dela’ zmožnih.
V kolikor se ti ukrepi ne bodo izvajali v opredeljenih rokih, skupnost ne bo plačevala opravljenih storitev.
Kadar se uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na željo ali zahtevo uporabnika s pravno veljavno napotnico pristojnega zdravnika zunaj območja OZS, krije skupnost stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi, dela z izvajalci skupnosti, razliko pa krije uporabnik sam.
Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez pravno veljavno izstavljene napotnice, razen za navedene izjemne primere, skupnost ne prevzema obveznosti plačila. V vseh primerih plačevanja računov za zdravstvene usluge naših zavarovancev izven območja regije je potrebno soglasje komisije za odliv OZS Metlika pred likvidacijo računa.
Obveže vse izvajalce zdravstvenega varstva kakor tudi strokovno službo OZS in RZS o obveznem prijavljanju in ažurnem regresnem postopku za vse
oblike zdravstvenega varstva in denarnih nadomestil, ki so povzročene po krivdi tretje osebe (prometne nezgode, pretepi in temu podobno). Regresirani denar se obvezno nakaže na žiro račun OZS Metlika in sicer se knjiži na isto postavko, od koder so Joila sredstva črpana.
Izvajalci zdravstvenega varstva poostrijo pobiranje neposredne udeležbe uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva v skladu s sklepom skupščine skupnosti ter mesečno poročajo občinski zdravstveni skupnosti.
Vsi navedeni stabilizacijski ukrepi so finančno ovrednoteni — upoštevani v finančnem planu prihodkov in odhodkov občinske zdravstvene skupnosti Metlika.
Poudariti je potrebno, da se bomo morali uporabniki in izvajalci bolj racionalno obnašati ob tem pa moramo imeti v ospredju dejstvo, da nobena ustalitev porabe ne sme vplivati na škodo resnično bolnega človeka, kajti cilj vse družbe je zdrav človek — delavec in visoka produktivnost.
Zavedati se moramo, da je stabilizacija proces, ki nima kratkoročnih rezultatov, razen nekaterih manjših, zato se gaje potrebno lotiti zelo odgovorno in dolgoročno.
Kljub upoštevanju vseh reso-lucijskih določil tako v zdravstvenih DO in OZS Metlika nismo uspeli uskladiti potreb z dohodkovnimi zmožnostmi, zato bo vsako neodgovorno obnašanje izvajalcev kot uporabnikov to neskladje še povečalo.
MILENA PAVLOVIČ
( ^
Knjige,
dostopne
vsakomur
V_______________________/
Na ta ali oni način večkrat razmišljamo o knjigi, zlasti v zadnjem času, ko nas k temu spodbujajo številne družbeno organizirane akcije, s katerimi želimo delavca bolje seznaniti z možnostjo nakupa dobrih in poceni knjig.
Eden izmed načinov, kako delavcem, kmetom in študentom, ki prejemajo nižje osebne dohodke, omogočiti nakup prav tako dobrih knjig, kot jih ponujajo številni akviziterji komercialnih založb, ponavadi za precej več denarja, je izvirni način prodaje prek poverjenikov, ki se ga poslužuje Prešernova družba. Poverjeniki Prešernove družbe s ponujanjem knjig ne služijo denarja, temveč kot kulturni in družbenopolitični aktivisti izpolnjujejo tisto kulturno poslanstvo, ki ga je Prešernovi družbi že leta 1953 določila njena ustanoviteljica, Osvobodilna fronta slovenskega naroda. (Poverjenik Prešernove družbe v vaši delovni organizaciji je Milena Pavlovič.
Pri njej lahko naročate, prejemate in plačujete knjige, dala pa vam bo tudi vse druge informacije, ki vas zanimajo.)
V tistih temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kjer Prešernova družba skupaj s sindikatom in Socialistično zvezo še ni našla poverjenika, lahko delavci in občani knjige naročajo tudi po pošli. Seveda pa tu včasih ne vedo, da morajo naročilo poslati čimprej, kajti le naročniki, ki plačajo knjige do 30. junija, prejmejo v zbirki brezplačno tudi nagradno knjigo.
Pa poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980:
PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981.
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Marlenke STUPICA.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prod. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMENBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo:
Max von der Gruen: BLODNI OGENJ IN PLAMEN, roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega „čudeža”.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto; pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo.
NASLOV: Prešernova družba, Borsetova 27, Ljubljana. Telefon: 21-440,
Da, tako je trenutno v TOZD barvarna, kjer gradijo nove proizvodne in upravne prostore. Ker kljub prošnjam nihče iz tozda noče prijeti za pero, smo se odločili za tale posnetek. Nekoč nam bo lep spomin za obnavljanje v barvarni. (Foto: Janez Žele)
Kako zaplavati v usmerjeno izobraževanje ?
V zadnjem času je bilo o malokateri stvari napisanega toliko, kot prav o usmerjenem izobraževanju. To zadeva tudi nas, ker imamo TOZD IC, Poklicno tekstilno šolo, spomni nas na to, koliko bomo morali v bodoče še postoriti In dela ni malo.
Najprej se bomo morali dogovoriti, ugotoviti in premisliti, kakšen kader bo potrebovala tekstilna industrija v bodoče. Mislim na metliško tekstilno industrijo in širšo Dolenjsko, saj vseskozi obstajw misel, da bi izobraževalni center usposabljal profile tekstilnih poklicev za širše območje, kot so meje naše občine. Ta misel pa je še nejasna, četudi se počasi luščijo iz nje jasne oblike.
Nič manj pomembna ni zagotovitev prostorskih, kadrovskih in materialnih pogojev za izvajanje programa prvega leta usmerjenega izobraževanja, se pravi učilnic, laboratorijev in predavateljev a izvedbo skupne vzgojnoizobrazbene osnove. Nekatere probleme bomo skušali rešiti skupno s Centrom srednjih šol iz Črnomlja, a tudi z osnovno šolo,
razmišljamo pa tudi o graditvi novih prostorov, namenjenih usmerjenemu izobraževanju.
Njih gradnja je vnesena tudi v program gradenj, ki bodo začete in končane s pomočjo novega samoprispevka. Referendum bo maja Še druga potrebna sredstva pa bodo morali zagotoviti uporabniki Pri preobrazbi šolstva gre tudi za družbeno preobrazbo, v kateri dobijo veliko nalog prav organizacije združenega dela, ki bodo morale s šolami in z izobraževalnimi centri tesno sodelovati
Sicer pa dobro vemo, da je načrtovanje usmerjenega izobraževanja širšega pomena, zato ni nič čudnega, če sodelujejo pri pripravah na prehod (to se bo zgodilo v šolskem letu 1981/82 in ne letos, kot je bilo sprva zamišljeno) v našem primeru tako Gospodarska zbornica Novo mesto, Izvršni svet skupščine občine Metlika, Občinska izobraževalna skupnost, kadrovske službe v delovnih organizacijah itd.
V načrtu imamo kopico sestankov, na katerih bomo skušali pripeljati stvari do konca.	ji	^
J
Tudi obrat volne moderniziramo. Stroje smo preselili v nove, lepše, sodobnejše prostore. Ne vemo pa, zakaj se zaposleni v tem obratu nočejo sami pohvaliti z dosežki, z napredkom. Če ne drugače, pa prek našega glasila z zapisom o novostih, o naprezanjih in o uspehih. Prav je, če vsi vemo, kaj se dogaja v naši delovni organizaciji. Bodimo v bodoče bolj pridni, pa zabeležimo vse, kar se novega in zanimivega dogaja okrog nas. (Foto: Janez Žele)
ŽELEZNIČARJI -ZVESTI BORCI IN AKTIVISTI OF
V Sloveniji je v organiziranem osvobodilnem boju in v partizanskih enotah sodelovalo 1700 železničarjev. V bojih je padlo 82 železničarjev, 110 jih nosi partizansko spomenico 1941, med njimi pa je bilo proglašenih tudi osem narodnih herojev. V vsej Jugoslaviji je padlo v letih NOB ali bilo ubitih po zaporih in taboriščih smrti 4700 železničarjev, 55 pa jih je dobilo red narodnega heroja.
Posebno pomemben je bil v Sloveniji delež dolenjskih železničarjev; zlasti znane so njihove akcije pošiljanja orožja, sanitetnega materiala in drugega blaga partizanom.
SLOVENIJA V ŠTEVILKAH
Na ozemlju SR Slovenije je konec januarja 1980 živelo 1,894.239 prebivalcev, od tega 51,5 odst. žensk. Od skupnega števila prebivalcev je živelo na območju slovenskih mest kar 805.665 ali 42,5 odst. vseh prebivalcev. Iz drugih republik se je v Slovenijo priselilo v januarju 1189 prebivalcev; iz tujine se je priselilo 50 ljudi, odselilo pa 26.
35 LET JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
Na naših železnicah smo po osvoboditvi zgradili 3200 km novih prog, elektrificirali pa 2900 km oz. tretjino jugoslovanskih železnic. Več kot polovico prog smo v tem času usposobili za 20-tonski osni pritisk, železničarji pa so v 35 letih dobili nekaj več kot tisoč novih, sodobnih lokomotiv in okoli 500 motornih vlakov.
Športno rekreativna dejavnost v naši delovni organizaciji ni takšna, da bi človek ploskal od navdušenja. Že po tem uvodnem stavku se bo našel kdo, ki bo pričel glasno ugovarjati, češ da imamo košarkaše, da nekaj delavcev podira keglje, da igra moštvo barvarne v Kamanju nogomet proti izbrani ekipi iz kodranke.
Prav. Toda v naši delovni organizaciji je blizu tisoč osemsto zaposlenih, odstotek športnikov in rekreativcev pa je boren. Pa ne samo to: športno rekreativna dejavnost je v Beti razdrobljena, dela skoraj brez načrtov. Vemo, da ima razgibavanje velik pomen za človekovo zdravje, za boljše počutje delovnega človeka. To pa je tudi vse.
Ni dolgo tega, kar smo govorili o človeku, ki ga bomo zaposlili in ki bo vodil, načrtoval, organiziral športno rekreativno dejavnost. Zamisel je splavala po vodi. Rečeno je bilo, da situacija še ni dovolj zrela,
Misel S klicajem
da ni nihče raziskal pripravljenosti delovnih ljudi ukvarjati se s športom ali z rekreacijo, da ni igrišč, pa tudi denarja ne (mimogrede: Beti podpira denarno marsikatero društvo v občini pa tudi žogobrce na oni strani Kolpe, na oni strani Gorjancev).
Zamisel pa je bila lepa. Človek, ki naj bi bil, pa ga ni, bi povezoval vsa društva, pomagal bi pri ustanavljanju novih, skrbel bi za delavske športne igre, organiziral bi smučarske in plavalne tečaje (če ne za druge, pa za otroke naših delavcev), pripravljal bi kros tekmovanjw, kolesarske ali peš izlete. Športno rekreativna oblika življenja v naši delovni organizaciji bi dobOa organizirano podobo. Tako pa ...
Bi se pa dalo marsikaj izboljšati tudi brez profesionalnega delavca, a imam občutek, da noče nihče zagrizti v to kislo jabolko. Škoda!
TONI GAŠPERIČ
Komet: volitve
V I__________________________/
V drugi polovici aprilw poteče mandat delegatom v vseh samoupravnih organih KOMETA, ki so bili izvoljeni na volitvah v letu 1978.
Sam postopek volitev je zahteven in dolgotrajen, zato smo se pri nas začeli na to pripravljati z vso resnostjo že v prvi polovici marca. Ker vodi postopek volitev sindikat, smo na izvršnem odboru 00 ZS najprej razpravljali o poteku evidentiranja kandidatov. Da bi pri evidentiranju sodelovali vsi zaposleni in da bi predlagani kandidati resnično zastopali svojo skupino v samoupravnih organih, smo o tem samem postopku seznanili delavce na zborih delavcev.
Kandidati so bili evidentirani po samoupravnih delovnih skupinah oziroma po tako imenovanih sindikalnih skupinah. V vseh ^samoupravnih organih: v delavskem svetu, v odboru za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, v odboru samoupravne delavske kontrole in v disciplinski komisiji so
delavci iz vseh delavnih skupin in iz obrata Stari trg. To se pravi, da bomo imeli na kandidatni listi štiri različne organe, ki se volijo s tajnim neposrednim glasovanjem.
Ko je bila kandidatna lista pripravljena, so o njej razpravljale družbenopolitične organizacije. Tako pripravljena kandidatna lista je bila posredovana v obravnavo in potrditev zborom delavcev. Potrjeno kandidatno listo smo objavili na oglasni deski.
Kandidatna lista je odprta. Na listi je 18 delegatov za delavski svet, volili jih bomo
15; 9 delegatov za odbor samoupravne delavske kontrole, volili jih bomo 17; 9 delegatov za odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, volili jih bomo 7; 7 delegatov za disciplinsko komisijo, volili jih bomo 5.
Razpis volitev, imenovanje komisij in datum volitev je opravil delavski svet na svoji seji 24. marca 1980. Volitve v samoupravne organe naše delovne organizacije so bile 18. aprila od šeste do šestnajste ure.
O rezultatih volitev bomo poročali v naslednji številki V>7i1a
ZINKA MIŠMAŠ
V olitve v samoupravne organe delovne organizacije Beti so za nami. Izvolili smo delegate, ki jim zaupamo in ki jih čaka odgovorno delo. Prepričani smo, da ga bodo opravili v redu pa še to, da bodo znali prisluhniti željam in potrebam delovnih ljudi. (Foto: Janez Žele)
Avtorica tega članka tov. Milica Ivančevič, šivilja v Kometu, nova sodelavka v akciji „Tisoč delavcev—sodelavcev”.
Naša brigadirka
Kot vsako leto bo tudi letos naša mladina sprejela nove naloge v graditvi raznih objektov širom po domovini. Vključila se bo v prostovoljne mladinske delovne akcije, ki so dragocena življenjska šola, v kateri se generacije mladine učijo tovarištva, ljubezni do dela, predanosti svoji socialistični domovini, bratstva in enotnosti, kar vse je večjega pomena od ekonomske vrednosti vloženega dela. Lahko rečemo, da so delovne akcije v naši družbi šola mladinskega samoupravljanja
00 ZSMS iz Kaneta pošilja letos na delovno akcijo mladinko Dragico BRUNSKI. Iz kratkega pogovora z našo bodočo brigadirko bomo zvedeli, kaj misli o odhodu v brigado in sploh o pomenu delovnih akcij.
— Dragica, koliko let si zaposlena v Kometu?
— V tej delovni organizaciji sem zaposlena že sedem let. Prišla sem takoj po osnovni šoli.
— Mladinska organizacija te je sprejela za letošnjo brigadirko. Ali že veš, v katero MDA boš šla?
— Šla bom v MDB „KRAS 1980“, v četrto izmeno od 6. do 27. avgusta.
— Si bila vesela tega predloga?
— Zelo sem vesela in sem predlog takoj sprejela, kajti to bo nekaj novega zame, ker doslej še nisem sodelovala na nobeni delovni akciji
— Dragica, kaj misliš na splošno o pomenu mladinskih delovnih akcij?
-Mislim, da so mladinske delovne akcije velikega pomena
za našo domovino in za nas mlade posebej. O tem bi lahko kaj več povedala, ko se bom kot udeleženka MDA vrnila. Ob tej priložnosti bi se zahvalila naši delovni organizaciji in mladinski organizaciji, ker so mi omogočili odhod v brigado. Obvezujem se, da bom delovno in vestno opravljala svoje brigadirske naloge.
— Dragica, hvala za razgovor in srečno!
MILICA IVANČEVIČ
Iz Kometa
25. marca smo na zborih delavcev obravnavali poslovno finančno poročilo samoupravnih interesnih skupnosti za lete 1979 in odločali o razporeditvi preveč zbranih sredstev v preteklem letu. Naša delovna organizacija je sprejela predlog izvršnega odbora in koordinacijskega odbora za skupno porabo pri Skupščini občine Metlika, po katerem se del viškov namensko oddvoji skupnosti otroškega varstva, občinski kulturni skupnosti in občinski izobraževalni skupnosti. Nekaj več kot polovica več zbranih sredstev pa se vrne neposredno združenemu delu.
•
Na seji 00 ZKS 24. marca sta bila sprejeta dva nova člana. S tem se je število članov povzpelo na 35. Na tej seji so komunisti obravnavali gospodarski položaj v delovni organizaciji in ocenili, da so dosedanji rezultati kljub težavam pri uvozu repromateriala na zadovoljivi ravni. 00 ZK v Kometu je s to sejo začela tudi uresničevati program idejnopolitičnega usposabljanja. Prva tema je bila krepitev razvoja političnega sistema. Vse teme pripravijo člani 00 ZK v naši delovni organizaciji.
•
V prvem trimesečju smo prodali za 9% več naših izdelkov, kot smo si za to obdobje začrtali v planu ce. 30 % več od lanskoletne prodaje v enakem obdobju. V teh podatkih je upoštevan tudi izvoz naših izdelkov. Pri t. im. „lohn-izvozu” pa so rezultati naslednji: že v prvem trimesečju smo dosegli 45 % celotne planirane vrednosti za leto
1980.	Če pa primerjamo letošnjo realizacijo „lohn-izvoza” v prvem trimesečju z enakim obdobjem v lanskem letu, je indeks 186.
Na zadnji seji delavskega sveta 27. marca 1980 so delegati med drugim sklepali tudi o nabavi opreme za potrebe civilne zaščite in o višini sredstev za ta namen. Sklep je bil sprejet z velikim razumevanjem, kar kaže, da se zavedamo, da moramo biti dobro opremljeni za ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč in za varnost in obrambo naše družbe.
S.	Z.
0 novem samoprispevku
Že nekaj časa potekajo v naši občini javne razprave o uvedbi novega samoprispevka. Da bodo o tem natančneje seznanjeni bralci Vez da, objavljamo:
PREDLOG PROGRAMA SAMOPRISPEVKA V OBČINI METLIKA ZA OBDOBJE
1980-1985
Izhajajoč iz tez za pripravo osnutka oziroma predloga programa samoprispevka, ki ga je pripravil IS in SIS, upoš tevajoč stališča, pripombe in predloge občanov, ki so bili podani na javnih razpravah in v razpravi delegatov na seji vseh zborov Skupščine dne 31. 3. 1980 in DPO v občini Metlika ter upoštevajoč oceno razpoložljivih sredstev iz naslova samoprispevka ter drugih virov predlagamo uvedbo novega samoprispevka v občini Metlika za obdobje
od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985, in sicer po naslednjih stopnjah in zavezancih:
1. Delavci v združenem delu in delavci, ki združujejo svoje delo pri občanih, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so last občanov po stopnji 1,5% od 1. 7. 1980 do 31. 12.
1980 in po stopnji 2 % od 1. 1.
1981 dD 30. 6. 1985, od neto ose bnih dohodkov.
2. Delovni ljudje (obrtniki), ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost in razpolagajo z osebnimi delovnimi sredstvi za opravljanje te dejavnosti po stopnji 2 % od 1. 7. 1980 do 31. 12. 1980 in po stopnji 3 % od l. 1. 1981 do 30. 6. 1985, od osnove neto osebnih dohodkov.
3. Kmetje in drugi občani, ki so zavezanci za davek iz kmetijske dejavnosti in se jim ne ugotavlja dohodek razen tistih, ki so oproščeni plačevanja davka iz kmetijske dejavnosti in jim katastrski dohodek ne presega 1.000 din po stopnji 2% od 1. 7. 1980 do 31. 12. 1980 in po stopnji 3% od 1. 1. 1981 do 30. 6. 1985 od osnove katastrskega dohodka.
4. Upokojenci od starostnih, družinskih in invalidskih pokojnin. razen od pokojnin z varstvenim dodatkom po stop-
nji 1,5% od 1. 7. 1980 do 31. 12. 1980 in po stopnji 2% od 1. 1. 1981 do 30. 6. 1985.
Upoštevajoč navedene stopnje za plačevanje samoprispevka ter upoštevajoč rast mase neto osebnih dohodkov po letni stopnji do 20 % se bodo predvidoma zbrala naslednja sredstva samoprispevka in sicer: v letu 1980 od 1. 7. 1980 do 31.12.1980	2.500.000	din
1981	5.880.000	din
1982	7.056.000	din
1983	8.465.100	din
1984	10.159.100	din
1985 do 30. 6. 1985
6.090.000	din Skupaj: od 1. 7. 1980 do 30. 6. 1985	40.140.200	din
Dejanska hitrejša ali počasnejša rast predvidenih sredstev samoprispevka v občini Metlika bo odvisna od vsakoletnega načrtovanja sredstev za osebne dohodke zaposlenih oziroma politike nagrajevanja in dej anskih razvojnih možnosti gospodarstva.
Zbrana sredstva samoprispevka se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju delila po naslednjem ključu:
1. 80 % vseh zbranih sredstev samoprispevka se nameni za uresničevanje skupno dogovorjenih nalog oziroma programa del samoprispevka (od vključno zap. št 1 do vključno zap. št. 6 opredeljenega programa)
2. 20 % vseh zbranih sredstev samoprispevka se nameni za uresničevanje programa samoprispevka, ki bo izvajan v krajevnih skupnostih
Sredstva občinskega samoprispevka, ki se oblikujejo v višini 20% celokupno zbranih sredstev, se delijo krajevnim skupnostim po ključu, ki upošteva število prebivalcev in število zaposlenih in se v celoti vključujejo v investicije v krajevnih skupnostih, ki so opredeljene v tem programu.
PROGRAM NALOŽB, KI SE BODO SOFINANCIRALE S SREDSTVI SAMOPRISPEVKA V OBČINI METLIKA V OBDOBJU od 1. 7. 1980 do 30.6. 1985
Upoštevajoč nivo komunalne opremljenosti in problematiko na področju komunalne infrastrukture ter upoštevajoč stališča, pripombe in predloge občanov na teze in osnutek programa del predlagamo naslednje naložbe, ki se bodo v naslednjem obdobju sofinancirale s sredstvi samoprispevka v občini Metlika:
1.	Oskrba s pitno vodo vseh občanov v občini Metlika
a)	Zajetje vira Krnpice kot skupnega objekta perspektivne vodne oskrbe občine Črnomelj
in Metlika, ki jo skupno investirata
— izdelava projektov,
— zajetje in črpališče,
— čistilne naprave,
— gradnja glavnih razvodnih rezervoarjev.
b) Sanacija vodnih virov:
— zajetje Obrh in rezervoar na Veselici,
— zajetje Jamnikov z razširitvijo rezervoarja,
— zajetje Raj akoviči,
— medsebojna povezava obstoječih vodnih sistemov.
c) Gradnja primarnega vodovodnega omrežja v krajevnih skupnostih Jugorje, Drašiči, Dobravice, Podzemelj in Suhor Vrednost načrtovanih del po cenah 1980(a+b+c)
60.000.000 din od tega delež samoprispevka
9.000.000 din
2.	Modernizacija in rekonstrukcija cest:
a) Modernizacija ceste XV. brigade
b) Posodabljanje in modernizacija cest v krajevnih skupnostih
— posodobitev ceste Božako-vo — Drašiči
— posodobitev ceste v Rado-
še
— posodobitev ceste v Malo Lešče
— posodobitev ceste v vas Mačkovec
— modernizacija ceste Boža-kovo — Rakovec
— modernizacija ceste Drašiči — Krmačina
— modernizacija ceste za Vidošiče
— modernizacija ceste Radoviča — Krašnji vrh
— modernizacija ceste Slanina vas — Radoviča
— modernizacija ceste obrat IM V na Suhorju — Berča vas — Lokvica
— modernizacija ceste Jugorje — Sela
— modernizacija ceste Gerši-či — Gornje Dobravice
— modernizacija ceste Boršt — Boginja vas — Mlake
— modernizacija ceste most na Kolpi na Krasincu — Gradac
— modernizacija ceste Gradac — Okljuka
— modernizacija ceste Metlika - Grabrovec — Bušinja vas
— modernizacija ceste Metlika - Krvavčji vrh
— modernizacija ceste Dolnji Suhor — Gornji Suhor
—	modernizacija ceste	za
Škemljevec
—	modernizacija ceste	za
Skrilje
— ureditev in modernizacija ulic blokovskih naselij v Metliki
—	ureditev pločnikov	na
Cankarjevi cesti in na cesti CBE
— izgradnja in modernizacija' cest na področjih obstoječe in predvidene individualne stanovanjske gradnje v Metliki
— izgradnja mostov na cesti Metlika — Rosalnice na Obrhu in Metličici
— izgradnja mostu na Gerši-čih
Vrednost načrtovanih del po cenah 1980 (a+b)
90.000.000 din od tega delež sredstev samoprispevka	11.070.000 din
3.	Naložbe na področju varstva okolja:
a) izgradnja zbiralnikov v Metliki
zbiralnik B
— zbiralnik S
b) urejanje kanalizacijskih naprav v krajevnih skupnostih,
— kjer je ogrožena podtalnica
— v naseljih Križevska vas, Rosalnice
c) organizacija enotne in sodobne smetarske službe ter ureditev javnega smetišča za celotno področje občine Metlika
(Nadaljevanje na 7. str.)
Mladinke iz obrata Žakanje
---------------------------------  so	zavihale	rokave, prijele motike,
grablje in drugo orodje ter uredile okolico, zasadile rože, okrasno grmičevje in drugo. Podobno akcijo so imeli tudi mladinci iz TOZD Kodranka in volna. Pohvalna zamisel. Okolica bo veliko lepša, gotovo pa tudi razpoloženje. (Foto: Janez Žele)
(Nadaljevanje s 6. str.)
Vrednost načrtovanih del (a+b+c)	20.000.000	din
od tega delež sredstev samoprispevka	4.750.000	din
4. Širitev telefonskega omrežja z napeljavo telefonskih linij v vsako središče krajevne skupnosti
V rednost načrtovanih del
10.000.000 din od tega delež sredstev samoprispevka	3.000.000	din
5. Preskrba s kvalitetno električno energijo:
a)	Izgradnja	razdelilne
transformatorske postaje 110 KV v Metliki (primarna komunalna oprema)
b) Sanacija nizkonapetnost-nega omrežja v krajevnih skupnostih
Vrednost načrtovanih del
9.000.000 din od tega delež sredstev samoprispevka	1.200.000	din
6. Izgradnja pomembnejših negospodarskih objektov:
a) r ^širitev kapacitet otroškega varstva
b) dcgraditev prostorov za osnovnošclstvo v občini Metlika
c) izgradnja potrebnih prostorov za usmerjeno izobraževanje
d) zagotovitev projektne dokumentacije in pripravljalna dela na izgradnji športnega centra v Metliki
e) komunalna oprema in izgradnja avtobusne postaje v Metliki
Vrednost načrtovanih del
130.000.000 din od tega delež sredstev samoprispevka	8.620.000	din
Skupna predhodna ocena vseh naštetih del, pri katerih bo soudeležen samoprispevek, veljajo po cenah iz leta 1980
320.000.000 din
Sredstva samoprispevka- se bodo angažirala v celoti tako pri skupnih nalogah, kot pri neposrednih investicijah v krajevnih skupnostih v višini približne ocene 40.000.000 din,
kar predstavlja pokritje vseh predvidenih del s sredstvi samoprispevka 12,5 %.
V obdobju tekočega samoprispevka v občini Metlika 1976-1980 bomo zbrali za vse izvedene investicije 20% od vseh sredstev kot sredstva samoprispevka. V tem obdobju združujemo po posebnem samoupravnem sporazumu za investicije v družbenih dejavnostih sredstva po stopnji 2,21 % BOD in 0,4 % iz dohodka TOZD po osnovi BOD.
Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za naložbe v družbenih dejavnosti po stopnji 2,21 % BOD ugasne s 1. 1. 1981, ravno tako preneha s 1.
1.	1981 samoupravni sporazum o združevanju sredstev po stopnji 0,4 % iz dohodka TOZD za dejavnosti krajevnih skupnosti.
Z ceirom na to, da bomo za vse predvidene naložbe samoprispevka v občini Metlika
pokrili iz tega naslova predvidoma le 12,5% vrednosti, bo nujno združevati določena potrebna sredstva s posebnimi samoupravnimi sporazumi k sredstvom krajevnega samoprispevka za vse naštete negospodarske objekte po zaporedno številko 6 ter sredstva za tekočo dejavnost KS.
Tudi vnaprej bo nujno združevati v okviru krajevnih skupnosti določena namenska sredstva občanov, da bi se družbena sredstva tudi skozi ta vidik združevanja v največji meri oplemenitila.
Samoupravna komunalna interesna skupnost bo morala s svojo delegatsko bazo sprejemati takšne letne načrte komunalnih in negospodarskih investicij, ki bodo odraz prioritete tistim nalogam in področjem investicij kjer bo neposredni prispevek delavcev oz. občanov višji.
IZVRŠNI SVET SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE METLIKA
TISOČ DELAVCEV SODELAVCEV - TISOČ DELAVCEV SODELAVCEV - TISOČ
Se še spominjate tri številke nazaj, ko smo pisali o akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev”? Seveda se. No, in zdaj so pred nami že prvi prispevki iz Kometa: napisala sta jih delavca, ki se še nista pojavila na straneh našega Vezila. Ne dvomimo, da ni med vami še veliko takšnih, ki imajo kaj povedati. Pogumno pero v roke in spis v naše glasilo! Ce ne obvladate do pičice jezika, nič zato. Bomo zadevo že prečesali, postavili bomo morebitne manjkajoče vejice pa še kaj. Pomembno je že to, da je pričela akcija teči.
Avtor tega članka tov. Toni Verderber, mehanik in predsednik OOZS v delovni enoti KOMET Stari trg je novi sodelavec v akciji „Tisoč delavcev —sodelavcev”
Vesti iz Kometa
kot nekakšna povezava z OZD „KOMET” Metlika. Delavka, ki ima kakšen problem, se obrne na sindikat, ta pa to posreduje v Metliko. Seveda naš sindikat sodeluje tudi pri izdelavi predlogov kandidatov za volitve v različne organizacije in organe.
Skoraj vsako leto organizira sindikat kolektivni izlet. Včasih gremo sami, včasih pa skupaj z
našimi sodelavci iz Metlike. Tudi za dan žena do letos nismo sedeli križem rok. Pretekla leta smo organizirali zakusko s plesom.
Letos smo za 8. februar organizirali obisk koncerta filharmoničnega orkestra z Dunaja, ki je bil v kulturnem domu v Črnomlju. V načrtu imamo še izlet, ki bi zelo
koristil slehernemu izmed nas, saj smo vsi iz kmetij. Nameravamo tudi obiskati delavko, ki je že dalj časa na bolniški.
Ob vseh teh raznovrstnih obveznostih se zavedamo tudi tega, da moramo dobro poslovati. Zavedamo se, da si krojimo usodo sami in vemo, da bomo le s pridnim delom ohranili to, kar imamo in kjer si vsaj del prebivalcev Starega trga služi svoj kruh.
TONE VERDERBER
Sindikalna organizacija v „KOMETU” Stari trg obstaja že tako dolgo kot sam obrat. Ta pa je bil zgrajen leta 1972. Vsi člani sindikata smo iz neposredne proizvodnje, ker smo delovna enota Kometa in nimamo lastnih ostalih režijskih služb. Obrat nima svojega obratovo-dje, zato se večina nalog in problemov znajde v rokah sindikata. Pri nas služi sindikat tudi
Naš upokojenec
Odločili smo se, da bomo odslej vedno zapisali pogovor s kakšnim našim sodelavcem, ki odhaja v pokoj. Naš prvi sogovornik je tov. Anton VUKSI-NlC, kije bil dolga leta vodja skladišča surovin v KOMETU. Bralcem VEZILA smo ga že predstavili ob priložnosti 30-let-nega delovnega jubileja.
Tov. Vukšinič se je odločil za odhod v invalidski pokoj zaradi bolezni, ki ga iz leta v leto bolj tare.
— Kako občutite to življenjsko prelomnico?
— Na to do zadnjega dneva sploh nisem mislil. Danes, ko sem zadnji dan v podjetju, pa nekako kar ne morem verjeti, da je res prišel ta trenutek. V Kometu sem sedemnajst let. Navadil sem se na ljudi, delal
sem z veseljem in dan je minil, kot bi trenil Nikoli se nisem dolgočasil, zdaj pa kar naenkrat takšen preobrat. V tem trenutku si res ne morem predstavljati, kako bo to izgledalo. Prepričan pa sem, da mi bo dolgčas po delovnem okolju.
- Kam boste v glavnem usmerili svoje delovanje, ko boste doma?
- N ajprej se bom spočil Grem v zdravilišče, potem pase bom kratkočasil z vinogradom in z vnučki
— Kaj si želite v času, ki je pred vami?
- Zdravja. Ce že ne boljšega, pa vsaj še kakšno leto takšnega, kot je bilo do sedaj.
Na koncu je tov. Vukšinič zaključil razgovor s temi besedami:
— Včasih sem bil na delovnem mestu malo nervozen in sem mogoče v takšnih trenutkih deloval malo grobo. Rad bi povedal, da s tem nisem želel nikomur nič slabega. Upam in želim, da mi tega niso zamerili.
Prepričani smo, da ni tako hudo, kot misli naš sogovornik. Zaželeli smo mu boljše zdravje in dobro počutje v novem obdobju njegovega življenja.
S.	Z.
r~~	^
Kaj je z razglasno postajo?
V.___________________________
Kolikokrat smo že razmišljali, razpravljali in celo sklepali na sindikalnih zborih o vseh prednostih in nujnosti nabave razglasne postaje. Zase lahko rečem, da kadar koli pomislim na to, si sploh ne morem prepričljivo razložiti, zakaj je še nimamo.
Pomanjkanje denarnih sredstev je za tako veliko delovno organizacijo kot je Beti oz. metliški del Beti, lahko samo izgovor. Prav gotovo ne bi stala veliko več kot izdajamo vsako leto za podpore raznim gasilskim društvom in nogometnim klubom v okolici Metlike. Če se spomnimo samo, koliko stane posojanje ozvočenja za razne proslave in prireditve — za otvoritev Kodranke, sem slišala, je stalo ozvočenje 5.000 din — si res lahko mislimo, da ne znamo nekaj let vnaprej računati.
Verjetno bo bliže razlog, da se, ne glede na to, kaj govorimo, v bistvu zelo malo zanimamo za izboljšanje obstoječega sistema informiranja, za kvalitetno in hitro informacijo. Če se prav spominjam, da na pogovor za okroglo mizo o inforimiranju, ki ga je organiziral UO Vezila, ni prišel nihče od vabljenih od občinskih DPO in SIS, 2 od i0 vabljenih iz Beti in kar je res hvale vredno, vsi iz Kometa, je prej navedena trditev kar blizu resnice. Morali bi se zavedati, da informiranje prek Vezila ni preveč hitro, — inform. kasni 2 tedna, — (da sploh ne govorim o tem, kolikokrat je treba nekatere delavce, tudi tiste, ki imajo v sklopu del in nalog skrb za inforimiranje, prositi, naj kaj napišejo), da se ne da vsake drobne, a zanimive vesti objavljati preko „včeraj, danes, jutri’ in da ta listič tudi ne pride vsakemu delavcu v roke.
Kakšna pa bi bila informacija prek razglasne postaje? Na zadnjem sestanku UO Vezila je tekla beseda o tem. Najenostavneje bi bilo ozvočiti prostor za družbeno prehrano, ker ozvočenja v proizvodnji, razen v konfekciji, ne bi bilo slišati V času malice bi lahko objavljali vse važnejše sklepe Beti TOZD in občinskih organov, predstavili tematiko, o kateri se bo v kratkem razpravljalo in sklepalo. objavljalo obvestila, opozorila, sklice, stališča itd. Prav bi
nam prišlo tudi nekaj več kulture, kot jo imamo ob teh i nekaj proslavah vsako leto v j Beti. Verjetno bi se vsakomur prileglo tudi kaj takega za dobro voljo, katere, mimogrede rečeno, kar precej pogrešamo.
In kdo naj bi se z vsem tem ukvarjal? Mnenje UO je, da Beti. je že čas, da bi v Beti nekoga zadolžili za informiranje
— ne bom rekla zaposlili, ker nas je že dovolj. Če res ne bi šlo drugače, pw tako kot do sedaj
— delno na prostovoljni bazi in pa ekipno nekaj delavcev poleg svojega rednega dela.
Članek sem napisala ravno sedaj zato, ker se mi zdi, da je možnost nakupa razglasne postaje, ne da bi olajšali kakšen sklad v Beti in ne da bi se kdo upiral, češ da to ni bilo v planu. Mislim namreč na sredstva viškov SIS v metliški občini, za katere smo na zadnjih zborih glasovali, naj se vrnejo na žiro račune TOZD. Kolikšna je ta vsota za TOZD v Beti, danes še ni znano, bo pa verjetno ob objavi glasila.
Upam, da bodo odgovorni za informiranje v Beti — tudi DPO, prebrali ta članek in mogoče tudi kaj ukrenili. Pa ne zaradi mene, ampak, to si upam trditi, zaradi širokega kroga delavcev, ki mislijo tako kot jaz.
JOŽICA CIGIČ
Družbeni sveti
V____________________________J
N a pobudo družbenopolitičnih organizacij je skupščina občine Metlika na seji v novembru 1979 sprejela odlok o družbenih svetih v občini Metlika. S tem aktom se v občini Mellika ustanovijo 3 družbeni sveti, in sicer:
1. Družbeni svet za ekonomsko politiko, družbenoekonomski razvoj, razvoj družbenih dejavnosti in družbeno planiranje.
2. Družbeni svet za prostorsko planiranje, urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ter varstvo človekovega okolja.
3. Družbeni svet za vprašanja davčne politike.
Kar zadeva tematiko družbenih svetov v naši družbi, je potrebno opozoriti na dejstvo, da vsa vprašanja v zvezi z družbenimi sveti tako kot vsa tista, ki zadevajo delovanje delegatskega sistema nasploh, sodijo med osrednja in najpomembnejša vprašanja ne le uveljavljanja ustavne zamisli po-
litičnega sistema socialistične samoupravne demokracije, ampak predvsem tudi razvoja in perspektiv tega političnega sistema.
Do sedaj je že precej izkušenj iz dela zveznih družbenih svetov, enega izmed njih je vodil tudi tov. Kardelj. Ti sveti so pripomogli, da je prišlo do poenotenja stališč pri pripravah znanih sistemskih zakonov, ki so usklajevali naš pravni red z ustavo ter tudi pri reševanju aktualnih problemov naše politike in družbene prakse tako na ekonomskem področju kot na področju notranje politike nasploh. Družbeni sveti v federaciji so se uveljavili kot svojstven sestanek delegatov najodgovornejših dejavnikov našega družbenopolitičnega sistema, sestanek, katerega namen ie dogovor o reševanju bistvenih vprašanj razvoja in funkcioniranja našega političnega sistema. V dosedanji praksi se je pokazalo, da so družbeni sveti najustreznejša oblika sinteza politike in znanosti, teorije in prakse. Z delom družbenih svetov bodo iz naše politične in delegatske prakse izginili pragmatizem, empirizem in voluntarizem.
Družbeni sveti so torej posvetovalna telesa najodgovornejših dejavnikov našega družbenopolitičnega sistema v družbenopolitičnih skupnostih. Družbeni sveti se po zakonskih opredelitvah ustanavljajo kot oblika organizirane demokratične izmenjave in usklajevanja mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o načelnih vprašanjih, ki so povezana z določanjem in izvajanjem politike in razvojem socialističnih samoupravnih odnosov. Delo svetov sloni na znanstvenih dosežkih, na napredni družbeni zavesti in samoupravni praksi, na strokovnem mnenju in praktičnih izkušnjah.
Smisel in naloga družbenih svetov pa je, da z načini dela, t. j. z demokratično in kvalificirano razpravo, postavljanjem alternativ in s svojo sestavo iščejo najustreznejše rešitve posameznih vprašanj, ki v danih razmerah najbolj ustrezajo potrebam družbe in njenega razvoja. Vendar je potrebno takoj povedati, da družbeni sveti ne sprejemajo odločitev, ampak pomagajo iskati rešitve drugim družbenim dejavnikom (delegatom, delegacijam, skupščini občine, skupščinam SIS itd). To je odprt sistem, ki v delu sveta omogoča udeležbo vseh tistih družbenih dejavnikov, ki morajo sodelovati pri iskanju rešitev o stvareh, ki so v njihovem interesu ali so zanje odgovorni. Za oblikovane predloge pa morajo tudi prevzemati politično in strokovno odgovornost.
Udeleženci v delu svetov so zlasti delegati (skupščine, druž-
benopolitičnih organizacij), administracija, stroka, znanost ter ugledni in uveljavljeni družbeni in znanstveni delavci. Pri delu svetov	se tako omogoča	so-
očanje posameznih in splošnih družbenih interesov, omogoča se soočanje stališč delegacij ter soočanje teh stališč in predlogov s spoznanji znanosti, s teorijo in praktičnimi izkušnjami. Namen tega soočanja je najti skupno, torej optimalno in zato za družbo sprejemljivo rešitev.	Ta	komunikacija	in
konsultacija v družbenih svetih je eden od zelo pomembnih virov za oblikovanje politične akcije	vseh	udeležencev,	za
poenotenje politične akcije v družbi	in	s tem tudi	za
preseganje pri nas dostikrat kritiziranega podvajanja dela v politiki.
Podobne oblike, kot so družbeni sveti, smo v našem političnem sistemu poznali že prej. Bistvena razlika pa je v tem, da so člani svetov v teh institucijah razgrinjali svoje osebne, velikokrat enostranske poglede na obravnavane probleme.
Sedaj pa naj bi člani oz. udeleženci v družbenih svetih kot delegati prevzemali (in to je bistveno) politično in strokovno odgovornost za predlog rešitve, oblikovane v svetu. Le pod pogojem, da za te predloge prevzemajo odgovornost, so lahko opora delegatom v skupščinah. Tako bodo delegati pri svojem opredeljevanju do predlaganih rešitev že poznali tudi mnenja in stališča vseh v družbenem svetu povezanih družbenih dejavnikov. In to bo za delegate jamstvo, da se rešitev vsaj v osnovi sklada z realnimi družbenimi potrebami oz. z načeli in odnosi našega političnega sistema.
IVAN Ing. KOSTELEC
VEZILO, glasilo delovnih ljudi IX) Beti in Komet ureja uredniški odbor: Toni Gašperič (gjavni odgovorni urednic), Slobodanka Videtič, Janez Žele, Desimir Milovanovič, Vida Šegina, Marija Jakljevič, Jože Gerk-šič, Tone Omeizel, Ivica Rajgelj, Jožica Cigič, Zdenka Gerkšič, Branko Herak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Jože Novak, Vera Kostelec, Miomir Čikič, Ivan Brodarič, in Irena Kostevc. Tehnični urednik: Janez Pezejj, lektor: Iva Krže. Vezlo izhaja v nakladi 2300 izvodov, in sicer enkrat na mesec. Priprava in stavek: ČZP Dolenjski list, Novo mesto. Naslov izdaljatelja: Beti, Tovarniška 2, Metlika.