NAŠ DOM
November 1936 ŽENSKI SVET
Leio XIV. 11
Zdravstvo in kozmetika
Ječmen na očesu je boleče vnetje tre-palnifinili žlez. Dobro domače sredstvo je v gorko mleko namočena zemlja, ki jo polagamo na vneto mesto. Izvrstno služijo tudi vroči obkladki razredčene ocetno-kisle gline, ki je vzamemo 1 žlico na 10 žlic vode. Ako ječmen dolgo ne dozori in se obrača na notranjo stran očesa, je najbolje, da pokličemo zdravnika.
Krvni pritisk ali tlak znaša pri mladem človeku 120—14,0 mm; z vsakim pridobljenim desetletjem pa se krvni pritisk zviša približno za tOrnm. Ko ima ženska svoja kritična leta za seboj, ji povečani^ pritisk krvi ne dela skoraj nika-kih težav. Ycasili pa se pojavljajo razne neprijetnosti in motnje, kakor vrtoglavica, glavobol, pritisk v glavi, gomazemje i. dr. Ko je žena v teh letih, se mora varovati alkoholnih pijač, nikotina, pono-čevanja in po možnosti tudi razburjanja.
Mrzle noge so navadno znak slabega kroženja ali vobče pomanjkanja krvi v človeškem telesu. Še bolj gotovo pa je, da je kri le slabo razdeljena. ,V takih primerili je čestokrat vsa kri v glavi in v notranjosti telesa. Zato treba predvsejn skrbeti, da se ta napaka popravi. Nositi moramo primerno, dovolj široko in toplo obutev ter se dovolj gibati na svežem zraku. Zelo ugodno vpliva telovadba nog in skakanje preko vrvi, kar tudi na-pravlja noge v členkih vitke. Izmenične vroče in mrzle kopeli takisto dobro služijo. Kopeli v razredčeni ilovici tudi zelo pospešujejo cirkulacijo krvi ter izsr-kajo iz telesa mnogo sečne kisline in druge strupene snovi. Kdor ima vrt, naj bi vedno imel doma jiekaj ilovice, ki v obliki obkladkov zdravi razne strupene pike, izpuščaje ter celo kožna vnetja. Ilovično kopel pripravimo na ta način, da razme-šamo ilovico s toplo vodo. Seve treba paziti, da je ilovica čista.
Potenje nog je jako neprijetna zadeva. Dnevne kopeli v vroči slani vodi ali v vodi, ki ji primešamo boraksa, so jako koristne. Tembolj, ako kopljemo noge izmenoma v slani vroči ter v slani mrzli vodi. Tudi umivanje oz. mazanje z za-varkom od hrastovega lubja ali s francoskim žganjem je zelo priporočljivo. V nogavice lahko nasujemo nekoliko sali-cilovega praška, čevlje pa od časa do časa znotraj ovlažimo z razredčeno for-
malinovo raztopino. Na 1 liter vode 1 žlico formalina. S tem zabranimo, da se pot ne razkraja v čevljih. Od potu mokrih nogavic ne smemo sušiti in jih potem iznova obleči. Take otrdele nogavice ne proipuščajo zraka, kar le še pospešuje po-tenje; noge ostajajo mrzle, kar povzroča razna prehlajenja.
Da dobiš čist obraz in si ohraniš lepo in čisto polt, ni dovolj, da posvečaš skrb in nego samo obrazu, marveč moraš gojiti vse telo. Ker diha vse telo, morajo biti neprestano vsa koža in vse njene znoj-nice v živem obratu, sicer je prisiljena, da oddaja vse nečistosti presnavljanja, sečno kislino, ogljikovokisle pline in nepredelane maščobe površini obraza, ki je najbolj izpostavljen zraku. Skrbna nega vse kože pa obuja tudi živce, ki prenašajo oživljajoči učinek prav do vseh notranjih organov in vplivajo na ves organizem pomlajujoče.
Ni torej dovolj, da žena preizkusi na svojem obrazu vsa zunanja sredstva, vse maže in kreme; ozirati se je treba na splošno zdravje kot izvor epote. Obenem pa opazovati posebna svojstva polti, da ji lahko pravilno strežemo.
Bleda, ju a s t n a koža je znak slabega zdravja in nezadostne prebave. Jej mnogo zelenjave, presnega masla, sadja ter malo mesa in slaščic. Varuj se ostro začinjenih in mastnih' jedi. Pij mleko, jej kislo mleko ali jogurt. S tako prehrauo preženeš tudi mozolje. Dobro vpliva na mastno polt sok svežih paradižnikov. Namaži si ž njim obraz iu pusti tako 10 minut, da se sok posuši. Potem se umij z mlačno i odo in osuši obraz z mehko platneno krpo. Izvrstno sred-stvo_ proti premastni polti je sledeče: Zmešaj četrt litra kafrine vode, čajno žličko glicerina, četrt litra čaja od bez-govega cvetja in noževo konico boraksa. Umij si obraz z vročo, in oplakni ga z mrzlo vodo in vteri nekaj pripravljene tekočine v kožo, ki jo nato z mehko krpo nalahno obriši. — Tudi vroči obkladki in umivanje z limonovim sokom vplivajo ugodno.
Polt napraviš odpornejšo, ako si umivaš obraz več dni zapored z lahkim rumenim vinom.
Obraz si umivaj vedno le v mehki vodi. Mehko napraviä vodo a tem, da jo
73
„Oče - poglej no sem!
Pravkar čitam tu Chlorodontov oglas, ^ki pravi, da je čiščenje zob zvečer ^ važnejše kot zjutraj. Mi in naši otroci
I delamo ja ravno nasprotno.......!'
Prav res je! Kdor si zob ne čisti zvečer s Chlorodontom, se izpostavlja nevarnosti,? da se ostanki hrane med spanjem razkrajajo in počasi povzročajo zobno gnitje (karijes). Zato pa si dobro zapomni: „bolje 2 minuti pozneje v posteljo, kakor en večer brez Chlorodonta!"
Jugoslov. proizvod.
prekuhaš, ali ji piimešaj nekoliko jedilne sode. Najboljša voda za umivanje je deževnica, neprekosljiva je jutranja rosa.
Suka koža je občutljiva in je videti kakor luskasta. Tako kožo čisti vsak dan z mlekom, mandljevim oljem ali s kako zanesljivo čistilno kremo. Pusti to nekaj minut na obrazu, potem obrisi z mehko krpo ali z vato ter namazi obraz in vral s kako fino nočno maščobo. Enkrat v tednu pomoči kožo s salicilnim špiritom potem, ko si jo očistila. To krči kožno tkivo. Vendar treba potem vtreti v ko/o doTolj mastne kreme. Varovati se je onih maščob, katerih temeljna vsebina je petrolej, ker pospešujejo rast las v obrazu, kakor n. pr. vaselin.
Da se polt lepo napne, namazi obraz in vrat s svežim, prav malo spenjenim beljakom potem, ko si ju z mandljevbn oljem temeljito očistila. Beljak naj se
na koži popolnoma posuši; pri tem se čuti obi az ves napet. Po preteku desetih minut odgrni obraz z rokami, toda brez vode, da Jjo čist. Naposled namazi z dobro dnevno kremo, ki ne masti. Beljak zadržuje kožo, da ne more dihati, zato sili kri na površino kože, ki je videti zato rožnata iu pomlajena. Žal samo za nekaj časa.
Šc boljši učinek ima alkohol, pomešan z enakim delom beljaka. Namazi to mešanico na očiščeni obraz, počivaj dobre četrt ure, potem obraz z mehko brisačo izbriši, namazi z brezmaščobno kremo ter napudiaj obraz.
Nega telesa in še posebej obraza ne zahteva dosti časa, ako jo izvajamo sistematično. Negovala pa naj bi se vsaka žena, sel>i in svoji okolici v veselje. Saj zadržuje s tem mladost, mladost pa je sreča.
74
Malerinstvo
Higijena novorojenčka
V prvih dneh življenja bi morala negovati novorojenčka in skrbeti zanj strokovno iznčena babica, katere dolžnost je, da poduči mater o negi dojenčka in nje same. Občine, ki ne skrbe za to, da imajo svoje stalno nameščene babice, vrše slabo svoje človečanske dolžnosti napram svojim občanom, ker ne skrbe za zdrav naraščaj.
Pri slabotnih novorojenčki!), ki tehtajo ob rojstvu manj nego 2 kilograma ter pri prezgodaj rojenih otrokih treba paziti posebno na to, da imajo dovolj enakomerne toplote. Prostor, kjer leži tak otrociček, naj ima najmanj 19", lahko pa tudi 22» C. Včasih se pokaže potreba, da ga treba polagati med dve lončenki-grev-nici ah med gumijaste termofore. Vendar naj to odloča zdravnik ali vsaj izkušena babica ali otroška negovalka. Paziti moramo namreč tudi, da se otrok v prehudi vročini ne pari.
Za prve dni novorojenčkovega življenja, a tudi za kasneje naj veljajo odločne odredbe, da ne sme nihče k otroku, ki ima nahod, kašelj ali influenco. Kajti če bi se dojenček nalezel prehlajenja od-raslili, je prav mogoče, da bi ne opravil samo s prav takim prehlajenjem, marveč bi se lahko razvilo v pljučnico ali kako drugo smrtno nevarno bolezen. Ako je mati ali otrokova strežnica sama prehla-jena, si mora pri dein v bližini otročička zavezati z robcem usta in nos, da klice bolezni ne morejoi preiti na otroka. Prav tako važno je načelo, da dojenčka ne sme nihče poljubljati na nsta; kajti lahko bi se prenesle bolezni, ki jih odrasli skoraj ne čuti, za dojenčka pa so lahko opasne.
Otroška glavica mora biti svobodna. Na kmetih, pa tudi v mestih je tupatam zelo razširjena navada, da matere malim otrokom zavijajo glavice v gorke čepice ali rute tudi doma ter celo ponoči, ko dete spi. Na ta način je glavica vedno vsa v zuoju, in zrak ne pride nikoli do nje. Otrok, ki ima vedno zavito glavo, postane jako občutljiv, prehladi se ob najmanjšem prepihu ali hladu, ako takrat slučajno nima čepice na glavi. Tudi se na vedno zaviti glavi rade izpuščaje hraste ter temenice in lasje se slabo razvijajo, ker za rast nimajo potrebnega zraka. Zato naj nosi dete čepico samo pozimi, t. j. na mrazu ali na vetru, nikakor pa ne v topli sobi.
Prelirana doječe matere se ne razlikuje ob običajne prehrane. Ob vsakem obroku naj mati uživa toliko, kolikor je njej všečno, ter naj še nekaj navrže za svoje dete. Nikakor pa ni potrebno, da l)i se prekomerno basala. Najbolj pri-
merne so mleko in vse mlečne ter lahke in po domače prirejene močnnte jedi. Dalje zelenjave in sadje, dober kruh, presno maslo, sir, ki ne sme biti oster, malo mesa ter po možnosti malo alkoholnih pijač, najbolje nič. Vendar pa tupatam kaka čaša piva ali vina ni tako škodljiva, kakor marsikdo misli. Skrbeti je za redno prebavo.
Ne pestnjte otrok! Mnogo je še mater, ki se jim silno smili majhen otročiček, ako ne utegnejo venomer prenašati ga semintja. Tako vidimo čestokrat slabotne, šibke mamice, ki pestujejo svojega krepkega dojenčka, dasi šteje morda jedva 3 ali 6 mesecev. Zlasti na kmetih imamo priliko opažati, da so dojenčki, pa tudi večji otroci, ves čas po naročjih, ako ne spe. Tu so babice ali pa starejše, a še docela nerazvite sestrice, ki se ukvarjajo s pestovanjem male dece. Matere pač ne vedo, da se otrok najbolje počuti v svoji ograjeni postelji, kjer se po mili volji premika semintja, seda in zopet vstaja; a ko se dovolj utrudi, Včasili tudi malo zaspi. Poleti slnži v to svrho trata, ki smo jo pregrnili s staro odejo ali ruto. Majhen otrok, ki ga ne gugamo, ne vozimo in ne pestujemo, je skromen in zadovoljen z vsem. Otrok, ki smo ga razvadili, pa zahteva ves dan družbo poleg sebe. Ako se mati vdaja vsem otrokovim muham in mu v vsem ugodi, poslane tak razvajenček pravi tiran, ki v poznejših letih čestokrat strahuje vso hišo. Kdor torej hoče sebi in otroku dobro, ne bodi preveč popustljiv in ne zamenjavaj pojmo dobrote s pojmom slabosti. Nadzoruj-mo deco, toda vzgajojmo otroke v samostojne ljudi!
Otrokova hrana v drugem letn naj bo
čim bolj mešana. Otrok naj dobi r^no svojih pet obrokov; navadi naj se, da vmes ničesar ne dobi, zlasti mu ne kvarimo teka s sladkarijami. Mnogo otrok ima tudi navado, da pijejo silno dosti vode, kar je čestokrat krivo, da je otrok ne-ješč. želodček je zaradi tega napolnjen, trebuh napet, kaj čudo, da otrok ne čuti lakote. Druga napaka, ki jo mnoge matere delajo, je premajhna raznovrstnost v hrani. V svoji bojazni, da utročiček marsikaj še ne prenese, nudijo v hrani premalo izbere, že. koncem prvega leta naj dobi otrok poleg mleka tudi žitno kavo, kakao, razne juhe, vseh vrst zelenjave, mnogo sadja, jajca, krompir, prirejen na različne načine, dalje maslo na kruhu z medom ali marmelado, kuhane, pečene in ocvrte sladice in še juarsikaj. Vsemu temu se lahko kmalu pridružijo se razne ma-zanke, t. j. milo sardelno ali sardinino maslo, kravji sir, zmešan s sesekljanimi zelišči, dalje domač sir, ki ne sme biti oster. Meso, zlasti prekajeno svinjsko in razne
75
klobase imajo otroci zelo radi. Zmerno uživanje zilravemu otroku ne škoduje: paziti treba samu, da otroci jedo k mesu tako prikuho ali kruli. Tudi malo kisle solate za izpremembo dobro stori. Glavno je, da je vsaka jed apetitno prirejena ter tudi za oko ustrezno podana in da ne pridejo iste jedi prepogosto na vrsto. Pri obedu naj otroci in odrasli molče, dokler jedo. Docela se morajo prodati dobremu žvečenju in uživanju hrane, ker le tako more telo izkoristiti vse jedi.
Šola in kužne bolezni. Mnogokrat ie šola nevede in nehote kriva obolenju otrok na kužnih boleznih. Dogodi se primer, da leži doma otiok bolan. Roditelji sicer sumijo, da je bolezen nalezljiva, vendar ne kličejo zdravnika in ne prijavijo bolezni, ker se boje „sitnosti", ki bi iz tega nastale. Zdrave otroke pošiljajo še dalje v šolo. Doma prihajajo v dotiko z bolnimi otroki. Na ta način se kužna bolezen, ki jo ima prvotno samo en otrok, lazši'ri na več šolarjev, ki jo raznesejo
po vsej okolici. Tega razširje.ija ni kriva šola, krivi so starši, ki v svoji malomarnosti in brezobzirnosti niso javili prvega bolnega otroka oblasti. Škrlatinka, ošpice, norice, krčeviti ali oslovski kašelj so tako znane bolezni, da se ne more nihče izgovarjati, da jih ne pozna. Pa tudi če jih res ne pozna, je pri vsakem sumljivem primeru dolžnost vsakogar, da pokliče zdravnika, naj on ugotovi, ali je sumnja bila upravičena. Storiti mora to z- ozironi na sosede, ki lahko sicer postanejo žrtve njegove brezbrižnosti.
Ne jej preveč! beremo že v svetem |)ismu stare zaveze v knjigi Sirah, kjer je na nekem mestu zapisano: „Otrok moj, preizkusi, kaj je tvojemu telesu koristno. Kar ni zdravo in ne prija, tega ne jej in ne dajaj družini. Ne basaj se z različnimi jedmi in ne jej požrešno, kajti to te napravi bobiega. Mnogo se jih je tako najedlo, da so od tega umrli. Kdor pa zmerno jc, dolgo živi."
Kuhinj a
Uvodne jedi
Včasih smo jim rekli „predjedi", kar pa je okoren prevod nemške besede „"Vorspeise". y srbskih kuharskih knjigah sem našla izraz „uvodna jed", ki si ga prav lahko prisvojimo tudi mi, ker lepo domače izraža, da je jed namenjena kot uvod h kosilu ali večerji. Priporočala sem že nekoč v „Našem domu" gospodinjam, kuharicam in naših restavrater-jem, naj bi se posluževali na jedilnih listih namesto besede „predjed" raje domačega izraza „uvodna jed". Danes ponavljam to svoje priporočilo.
Nekatere uvodne jedi nudimo |)red juho, druge po juhi. Kot resničen uvod k obedu dajemo pred juho navadno mrzle dišavne ali zelenjavne prigrizke, sendviče ali apetitne kruhke, male ribice, nadevana jajca z majonezo ali v as-piku i. dr. — Po juhi pa'nudimo majhne gorke uvodne jedi: zelenjavne, grahove, gobove i. dr. omelete, drobne pustete iz maslenega ali krhkega testa, nadevane z mesno sekanico, zelenjavo, ali raznimi mesnimi ragnji, dalje ribe vseh vrst, krokete, pikantne zelene francoske in iiiske solate, servirane na čistih solatnih listih ali na majhnih steklenih krožnikih.
Gostiteljica ne sme nikoli pozaljiti, da naj bo uvodna jed res samo uvod k ostalim glavnim mesnim in zelenjavnim jedem ter sladicam; vzbuia naj tek, zato naj bo lahka in čim ustreznejša nele po okusu, nego tudi po videzu. Nikakor jc ne sme biti preveč, in ne sme biti viisoko nagromadena. Uvodno jed ponudimo navadno samo enkrat, le na željo kakega gosta dvakrat.
ekaj receptov veči ki si lahko po
Priobčnje takih uvodnih jedi,
gostiteljica ž njimi iz zadrege, ako nepričakovano dobi gosto.
Paradižniki z jajci. Dokler so paradižniki na razpolago, potakni 6 srednje-velikih paradižnikov v krop, nakar potegni kožico ž njih. Zreži jih na tanke rezine in po možnosti odstrani zrna. Potresi jib s soljo, sesekljanim peteršiljem, in belim poprom in jih pusti nekaj časa na cedilu, da sok odteče. Potem opraži v široki ponvi na Štirih žlicah vročega finega olja, 2—5 stroke sesekljanega česna, pridcni nato paradižnike, da se opečejo in se sok pokuha, imto ubij nanje 4—6 jajec previdno, da ostanejo rumenjaki celi, postavi posodo h kraju štedilnika, da se beljaki strdijo, rumenjaki pa ostanejo melikii. Serviraj z opečenimi žeinelj-nimi rezinami, jiamazanimi s presnim maslom. — Kadar ni paradižnikov, uporabljaj namesto njih paradižnikovo mezgo, ki ne sme biti .sladka. V tem primeru stresi na razbeljeno olje sesekljani česen in peteršilj, opraži, prideui par žlic ])aradižnikove mezge, pari nekaj minut, potem primešaj jajca ter mešaj tako dolgo, da se jajca v toliko sesedejo, kakor za jajčni .podmet (mešana jajca).
Nadevana jajca, mrzla. Trdokuhanim, olupljenim jajcem odrcži spodnje kon-čke, da jih lahko postaviš. Potem ijrereži vsako počez čez pol. izloči rumenjake, ki jih dobro stlači. Umešaj 8—10 dkg presnega nmsia, priden] rumenjake, kavno žličko gorčice, nekoliko belega popra, sesekljanega zelenega petcršilja, «oli in prav malo nastrgane čelinle. Zmešaj do-
76
bro, napolni z nadevom vse jajčne polovice skoraj do vrha in pritisni vrliaje po-lovice na spodnje. Serviraj na salatnili listkiii s kruliki, opečenimi na presnem masin. - Ruska jajca. Pretlači rumenjake z nekoliko presnega masla, osoli, začini z zelenim peteršiljem, drobnjakom. poprom; napolni s tem nadevom jajčne dolbine, toda ne prav do roba. Povrhu nakopdči precej goste majoneze, na sredo vtakm zvito očejeno sardelo, kapro ali malo kaviarja. Serviraj jajčne polovice na ruski solati, garniraj z aspikom in kislimi kumaricami.
. Jajca v modelčkih. Zelo priporočljivo je, da SI knpi gospodinja, ki una večkrat goste, licne, mule, ognjavarne posodice, ki so zunaj rjave ali rumene, znotraj pa bele ah zivobarvno. Te posodice imajo navadno obliko modelčkov, včasih so podobne tudi lončkčm. Vsaka posodica je odmerjena za eno osebo. V njej serviramo lahko najrazličnejše uvodne jedi, kakor možgane jetra, jajca, razne sekanice in raguje, gobe, zelenjave i. dr. Ako imamo take po.sođice, nam ni treba školjk, ki Jih je tezje dobiti, ker so že nekako iz mode. - Namazi modelčke dobro s presnim maslom, ubij v vsakega po eno jajce; ko si z vsem gotova, postavi modelčke v široko ponev ali v pekač z vi-«Jim robom, v katerem vre nekaj vode. Keljak se mora strditi, rumenjak pa naf ostane napol mehak. Nalahno asoljena jajca pokrijemo skoraj do vrha posodic z ragujem od gosjih, telečjih aU kurjih .reter s sardclno ali paradižnikovo oma-ko^aii s sokom od pečenke; vendar tekočine ne sme biti preveč. Vse to serviramo gorko, du sicer dobi vsak gost po eno posodico, ki jo postavimo preden j na porcelanast ali steklen krožnik.
Karfijolo serviraj kiiliano, zabelieuo z drohtinami m presnim maslom. Lahko tudi kuhane in osoljene manjše cvetove pomakas v vinsko testo (zmešaj 1 rumenjak, .lekoliko vina, kavno žličko sladkorja, scep soli in toliko moke, da dobiš testo, ki^.se bolj težko vliva; naposled piidem so sneg enega beljaka) in jih rumeno ocvreš na srednje vroči masti ali maslu. - Karfijola v hešamelovi omaki. Napravi popolnoma lielo prežganjc iz stiril, dkg presnega masla in'približno fj-liko moke, razmesaj s četrt litra mleka m osimnko litra karfijolnc vode, osoU po potrebi, prevri in mešaj, da bo gladko, i^otem odstavi od ognja in ko se nekoliko ohladi rprimešaj previdno 2 nimenia-ka m približno 3 dkg parmezana ali kakega drugega sira. Ako bi bilo pregosto, primešaj se malo mleka ali smetane. Po^ lozi Jciitiano in dobro odcejeno karfijolo s ^ cvetom navzgor v porcelanasto skledo
Naš pravi domači izdeleit!"
raj zarumeni. Serviraj kar v skledi. — Kakor karfijolo, na vse iste načine pripravimo lahko tudi šparglje, črni koren, zeleno m ohrovtovo br.stje.
šunkovi kroketi. Sesekljaj ali zmelji v stroju za meso koščke šunke, dodaj besamelove omake in dobro prepraži na milem ognju, da se ne prižge. Ako je treba, osoli še nekoliko in razmaži po namazanem ipekačii za prst na debelo |)rav enakomerno in pokrij s pomašče-nim papirjem. Postavi i,a mrzlo, da so popolnoma strdi. Potem razrezi na ožje pravokotnike. ali poševnokotiiike, ki jih povaljaj v moki, raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvri na masti. CJarniraj s špinačo ali daj kot uvodno jod s tatarsko omako na mizo. — Prav' tako lahko napravimo krokete iz prekajenega jezika.
oi; „ ~ •---"	Huiucmiiasio SKieclo
ali v ognjavarno posodo, polii jo s pripravljeno omako, potresi s sirom in po-kaijiaj s presnim maslom ter postavi za kakih 20 minut v v.očo pečico, da se zgo-
— Kroketi od sekanice. Ostanke kuhanega ah pečenega mesa zmelji v stroju. Napravi nekoliko svellega prežganja iz presnega masla, moke in sesekljane čebule. Zacini z zelenim peteršiljem. inaja-ronom in poprom. Primešaj sekanico, pol žlice paradižnikove mezge, nekoliko namočenih, odcejeiiih in na masUi prepra-ženih sesekljanih jurčkov (gob), prav malo nastrganega liniouovega ohipkn ter zalij z dobro govejo ali kurjo juho iu končno še z žlico belega vina; ostati pa mora precej gosto. Prevri in kuhaj po potrebi tako dolgo, da se napravi gosta masa, kateri primešaj 1 jajce, ko je nekoliko ohlajena, liazmaži za prst debelo enakomerno po pekaču, ki si ga nama-
77
zala s presnim -maslom ali z oljem, in pokrij vrhnjo plast s pomaščenim perga-mentnim papirjem, da se nc posuši. Ko. se popolnoma strdi in ohladi, razrezi na četverokotiiike, povaljaj v moki, jajcu in drohtinah ter ocTii.
Možgane, telečje, pa tudi goveje lahko prirediš na mnogo načinov kot uvodno jed. Za kakršnakoli upotrebo jih v nilncni vodi očisti kožice, ki je navadno krvava. Ako jih nameravaš ocvreti, jih pre.i prevri. Lepše kose dobiš ako jih zavijes v vlažne oblate in jih šele potem povaljaš v moki, raztepenem jajcu in drob-tinah. — Možgani z majonezo. Očisti možgane, skuhaj jih v lahno okisani slani vodi, zreži jih na majhne kocke in jih zloži v male modelčke ali v školjke. Pokrij jih z gosto ma jonezo, ki jo okrasi z rakovimi repki iz konzerve ah kaprami. Serviraj mrzlo.
Ponarejene školjke. Napravi nekoliko omake iz belega prežganja, žlice presnega masla in žlice moke; zali j ga s par žlicami mleka. Primešaj še rumenjak in sneg enoga beljaka. Potem zmešaj polovico dušenih telečjih možgan, košček pečene, drobno sesekljane teletine ter kuhano sesekljano jajce. Prekuhaj med tem na belem vinu 3 očejene in sesekljane sardelo in žlico sesekl.Tanih kapar. Ko imaš vse to pripravljeno, namaži prazno školjke s presnim maslom, dem v vsako žlico goste omake, povrhu nje sekanico od možgan in teletine, polit to z vinom, ki so se v njem kuhale sardele m kapre, ter naloži na vrli tudi to. Potem pokrij z omako, ki jo potrosi z drobtinami m pokapaj z maslom. Postavi školjke na pekač, ki ga postavi v počico, da sc omaka zgoraj opeče. Serviraj toplo. - Drug način: Primešaj pečenemu, drobno zrezanemu ribjemu mesu ali kuretini li-monovega soka, popra in olja. Napolni školjke s tem nadevom, povrhu
ilij majoneze ter daj školjke mrzL
•itek (škrnicelB,
ki ga zašpili z malim obotrebcem. Zavitke napolni prav do vrha s trdo ganjeno smetano, ki seve ne sme biti osajena. Za goste, ki ljubijo paradižnikov okus, lahko primešaš delu spenjene smetane nekoliko paradižnikove mezge, ki naj bo osoljena. Zavitke zloži v krogu na plitek steklen krožnik. Serviraj jih pred juho.
Äo pokriv.
le
za to
samo
nio v
potei
tako
kuha
lavodila za prirejanje cmokov. Ako
:š, da žemeljni cmoki pri kuhanju stejo, jih kuhaj v pokriti posodi. Isto i cmoke iz surovega krompirja.
iz kuhanega krompirja pa ne , ker sicer razpadejo. — Izvijt-;iiieljni cmoki, ako jim primešaš ikostno moke, približno pičlo žli-?e kruh vkljub temu veže, treba dveh jajec vzeti tri do štiri. Testo rsto cmokov oblikujemo v eno idolgovato klobaso, ki jo zaveže-n s presnim maslom, 'besimo preko lonca, kropu, kjer naj se iljno klobaso z drobti! '
male o. Da amestc
prtiček, i^za^ezf
rez
^emo je kloba Potem nar ki jil-!S.nim maslo
opii
ižemo žem zabelimo n. še lepše se skuha kiiu za pudinge v sopari.
Šuiikovi cmoki. Pripravi vse kakor za žemeljiie cmoke, a dodaj še četrt kg sesekljane šunke, nekoliko na majhno kocke zrezane in toliko opražene slanine, da je videti steklena, sesekljanega zelenega peteršilja, malo soli, po okusu tudi popra, 3—4 jajca in moke kolikor treba
, tak
Telečja glava s hrenom. Za pojedine z nuiogošteviliiejšimi gosti je primerna kuhana telečja glava s kislim hrenom. Nasoljeno glavo zaveži v prtič, ki ga obesi na držaj kuhaluice, tako da visi v lonec, napolnjen s kropom. Glava mora biti popolnoma v vodi, ki jo osoli in ji_ pri-deni par žlic kisa, precej narezane čebule, peteršilja. korenja ,zeleue, materine dušice (timeza)-, celega popra in lovorjev listič. Ko se je kuhala glava dobri dve uri, jo vzemi iz lonca, potegni kozo z jezika, v nos vtakni celega petersilja, rob krožnika, kamor si položila glavo, okrasi z limonovimi rezinami, Jirenom in peter-šiljem. Glavo reže na mizi gyspodar ah gospodinja.
šunkovi zavitki. Zanje potrebuješ po možnosti enako velike in tanke rezine šunke. Zvij vsako rezino v koničast za-
oke opoldr kislim Fin 2 dkg 1 celo masla, ka in CO rn]
Testo
kot samo :čerjo s po:
ami p
daš lahke 3 ali
zemljem na n
šurtelj. Stepi vzhajanega d: jajce, 15 dkg 20 dkg sladko ioli. nekoliko 1 la. Naposled ■ -azdeli takoj v nai del-kolač.

Te
f testo 6: ■ožja, 4 itopljenei ■ja, pot anihje ■tepi še

posl.
ukrati
dkg moke, rumenjake. ,ga presnega ebnega mle-n veliko žli-Jikg rozin, drobti-na gor-šino il
dkorja, 4 : . Vlij test-:o katereg! imentne jenim \ ipečei
štirih be rumenja ako
pre,
;ga papirja
ko, speci.
Kavni zavitek. Tr 1 Jakov dodaj 7 dkg i 7 dkg presejaoe nio merno na pekač, pr razprostrla polo pel namazanega z raztopi, slom. Na.bledo-rumeno spečeno sladico pi grni primerno zložen prtiček. Nato dvigni na ta način, da primeš ob obeh koncih pcrgamentni papir, ki je pod sladico, ter zvij v rulado s prtičkom vred. Sedaj ume-šaj 12 dkg čajnega masla in 12 dek slad-■ ■ • ■ - veliki žlici močne črne ka-bo gladko. Razvij ohlaje-li prtiček, namaži s kre-zvij. Po vrhu lahko še na-kremo: Jušno žlico črne
■rj.
dodaj 2 ■ nešaj, da sladico, odstr ter ponovno ieš s sledečo
78
ka-ve zmešaj s toliko sladkorfa, da ho primerna gostota, naposled ciodai košček čajnega masla. Priporočljivo je, da napravimo ta dobri zavitek dan prej.
Krhki žepki. Zgneti v gladko testo 20 dkg moke, 15 dkg trdega, na male koscke zrezanega presnega masla, 5 dkg olupljenih in zmletih mandljev, 5 dkg z vanilijo zmešanega sladkorja, celo jajce in drobno sesekljane olupke četrt limone. Testo naj počiva pol ure; potem ga razvaljaj na deski srednjedebelo in raz-reži na podolgovate štirikotnike. Na sredo vsake krpice položi kavno žličko goste marmelade ali kakega drugega nadeva-. Pomaži robove z raztepenim jajcem ali beljakom m zgani vrhnjo polovico testa tako preko spodnje, da se napravi nekaka stopnička, fapodnja polovica torej ni popolnoma pokrita po zgornji. Položi žepke na pokac, pomaži jih z razredčenim belja-
kom, posipaj z zmletimi mandlji ter jih speci v srednje vroči pečici, da se lepo zarumene. Vzemi jih s pekača, ko so se že napol ohladili.
Ingverjevo pecivo. Umešaj 2 celi jajci, 1 rumenjak, 21 dkg sladkorja in 3 dkg raztopljenega presnega masla. Potem dodaj do 3 dkg nastrganega, v prah zdrob-jenega ingverja, t. j. neke vrste dišavna korenina, ki jo dobiš v špecerijski trgovini ali v drogeriji, dalje samo 2 gramu jelenove soli ter 21 dkg fine ostre moke. /gneti dobro, naj počiva pol ure. nakar 1'onovno pregneti. Razvaljaj na nožev rob debelo in izrezi z modelčki na razne oblike, ki jih zloži na namazan pekač. Pusti, da se najprej suše na zraku 2—3 ure, potem šele jih speci. Pecivo hrani v pločevinastih zaklopnicah; dobro se poda k vinu in pivu. Vonj ingverja je precej oster, zato ingverjevo pecivo ne priia vsakomur.
Praktičn al navodila
Volnena obleka se najlepše zlika, ako JO likamo preko namočene, trdo ožete takisto volnene krpe.
Temna svilena ali volnena kiila, ki
so obnošena in so se začela na nekaterih mestih svetiti, po legi blaga zdrgnemo z mehko krpo, ki jo pomakamo v raztopino sahni.rakovca in vode. Na en liter vode vzamemo polno žlico salmijakovca. l^či-nek je večji, ako uporabljamo za obnavljanje krpico iste kakovosti in iste har\ e.
. Barvaste pralne in svilene obleke operi v raztopini milnih lusk. kateri si primešala nekoliko kisa. A tudi vodo za iz-plakovanje razmešaj z vinskim kisom.
Da osvežimo barvo tkanin, ki smo jih prall, dodamo zadnji vodi za izplakcva-nje: za rjave, rumene in beige tkanine skodelico kisa na skledo vode; za svetlo modre, lemno modre, svetlo zelene ter temno zelene 3 dkg galuna na 1 1 vode; za rdeče, črne in rožnate tkanine pa skodelico soli na skledo vode.
Kako se osveži plišast ali baržnnast plasc all obleka. — V sedanji modi pliša (karakil, sealskin ifd.) ima gotovo ena ali drugI kak tak komad, ki ji je pa postal nevšecen bodisi da je zmečkan ali pa da si ga zeli prenarediti, pa si ne upa, ker bi se stan šivi in obrabljenost poznala — Udpomore si pa lahko na sledeči način: Odparaj eventiielne okraske, gumlje itd. ter raztegni oblačilo na kak večji okvir. — Na spodnjo stran pritrdi mokro cunjo in vse postavi nad ogenj, seveda s pazljivostjo, da^se ne zažge obleka. — Gor-kota — vročina ognja bo ogrela mokro cunjo in hlapovi bodo osvežili zmečkana mesta. — Ako je plašč zmečkan le mestoma, potem zadostuje tudi lonec, ali ka-
ka široka posoda kropa, čigar para izhla-peva skozi pliš ali baržun, katerega hočemo osvežiti.	Rosandra.
Plesniva mesta na usnjatih predmetih previdno namažemo z vazelinom in takoj zbrišemo z mehko krpo.
Dim tobaka in njegov vonj odpraviš.
fostavi v zakajeno sobo škaf vode. Dobro je tudi, da obesiš čez noc v sobo mokro rjuho ali pa zmočeno veliko gobo, ki vsrka vonj po tobaku. Tako zabraniš, da bi se dim vsesal v zastore, preproge in sploh v vse predmete v sobi. Seve treba sobo tudi temeljito zračiti.
Vsaka gospodinja, ki hoče svoje perilo ohraniti dolgo let, pere dosledno le z Zla-torog-ovim terpentinovim milom. Zlatorog-ovo terpentinovo milo sestoji le iz najboljših surovin, vsled česar zajamčeno ue škoduje najfinejši tkanini. Zlatorog-ovo terpentinovo milo je domač izdelek. Priporočamo ga vsem gospodinjam.
Mokrega dežnika ne odpiraj popolnoma, tudi ga ne pusti zaprtega, marveč povezni polzaprtega na tla, ali ga obesi na vrv, da se posuši. V omari nikoli ne imej dežnika tesno zvitega, zlasti ako je svilen, ker se sicer po vseh robovih hitro strga.
Pozlačeni okvirji se ubranijo muham, ako jih namažemo z lovorjevim oljem, ki je muham neprijeten, vsled česar se ga ogibljcjo.
Aluminijaste reči lahko sklenemo na sledeči način: med oba predmeta, ki hočemo, da se sprimeta, položimo nekaj cin-kovega klorovca, ki smo ga že stopili, in sedaj nad plamenom grejemo te predmete, ko smo še vložili vmes nekaj koščkov
79
kositra ali cina; to pa šele, ko so predmeti gorki. Gorkota razpusti cmk .n klo-rovec izpuliti, ein se istotako stopi v eor-koti in predmeta se skleneta. Več malenkosti lahko doma tako popraYiino.
V stekleničko s prav ozkim vratom težko vlijemo tekočino. Pomagamo si na sledeči način: polovico čiste jajčne lupine previdno prebodemo na ozkem delu, položimo jo vrhu vratu steklenice z od-pitino obrnjeno navzgor, pa imamo sicer primitiven lij, ki nam prav .dobro shizi. Ako treba, luknjico z debeljso iglo povečamo.
Da varujemo skrivnost naše korespondence. Vsi vemo. da če izpostavimo zaprto kuverto vodni sopari, jo lahko odpremo. — Ako pomažemo giimirana mesta se malo z Beljakom in polikamo potem še z gorkim iikalnikom, tedaj se kuverta ne odpre več nad soparo, m zavarovali smo se pred radovednimi očmi.
Pnrfumirana kopelj. — Zmeša se 150 gr soda bikarbonata z 200 gr .škrobovega prahu in primeša so polagoma le 100 gr olja od sladkih mandeljev ter nazadnje se 10 kapljic rožnate ali klinčkove escnce.
Stare usnjate kovčege, torbe in aktovke osvežimo z mlačnim vinskim kisom, ki smo mu primešali polovico tople vode. Cunjo ppniakanio v lo mešanico ;a (bg-noino nalahno po usnju; naposled izbrišemo še z mehko krpo.
Linolej ostane dalje časa lep in se ne lomi, ako ga namažemo z oljem m ki; som, vsakega polavico. To treba prej dobro zmešati.
Da preprečiš vlago v kletnih prostorih, postavljaj vanje posode z živim apnom. Apno vsrkava mokroto; ko se je imvzelo dovolj vlage, ga treba premeniti. liidi v stenskih omarah odpravimo na podotien način vlago.
Crvi v pohištvu. Vsakomur ni znano, da je za napravo pohištva goden samo les. ki ie bil posekan v zimskih mesecih, t. j. takrat ko je les ,mrtev". Soonat les silno vabi črve. Smrekovo pohištvo, ki je bilo narejeno iz sočuatih, sjiomladl, poleti ali v'jeseni ■sekanih dreves, jc v nevarnosti, da se v nekaj letih naselijo črvi vanj. - Lesne črve uničimo na sledeči način: Pohištvo, ki so v njem crvi, znesemo v prostor, ki ga lahko ueprodnš-no zapremo. Xato vlijemo v posodico četrt litra amonijaka in postavimo nekako sredi sobe ter hitro zapremo. Hlapovi amonijaka prodro v luknjice in črvi se za.strupe. Pohištvo mora stati v tem prostoru najmanj 24 ur. Ali pa položimo pohištvo vodoravno po tleh, kar se mora delali takisto v zaprtem prostoru, m na-brizganio razjedena mesta s terpentinom, petrolejem ali bencinom. Paziti treba, da ue nridemo z lučjo v bližino.
Polirano pohištvo, ki je postalo motno
lepo zlikaš na sledeči način: Skuhaj enako mero olja in kisa ter nekoliko soli. Ko je še toplo, a ne več vroče, drgni s kosmičem vate, zavite v platneno krpico enakomerno po pohištvu; kosmič pomakaj od časa do časa v pripravljeno mešanico. Ko je krpica umazana, jo treba zamenjati z drugo. - Za staro pohištvo, ki je izsilili lo sijaj politure, je uspešno tudi naslednje .Jr^dstvo: Stlači kos flanele v kepico, ki mora bit tako velika, da jo di-žiš izlahka v roki. To ovij še s starim, prav mehkim platnom. Potem kapni na kepico 2—4 kapljice mandljevega olja m par kapljic čistega špirita m poliraj v majhnih krogih pohištvo. Likati pa moraš zelo vztrajno in dolgo isto mesto ako hočeš doseči uspeh. Umazani del platna večkrat menjaj in nakapaj vedno jznova po par kapljic mandljevga olju m špirita.
i posodje ne rjavi, ako
sledečo mažo: Zmešaj nekoliko masti ter do-v prah zdrobljenega mesta pusti namazana čez zgladi z mehko krpo.
Zreži precejšnjo • fl drobne rezance
Žele
;iia peč ii
ga namažcš s 'tO gramov kafre daj končno mal svinca, Rjasta ~ noč, potem jil
Lepilo zi
, bel
porcela
-želati
l polij
maži votno sti ui posuš smeir
vinči
ijc nekoliko kisa; pusti dalje uti »e popolnoma razmoči, nato Biti mora gosta maža; z njo na-obove črepinj in jih stisni v pr. jbliko. Posodo še poveži m jo pu-par dni, da se želatina dobre To lepilo drži precej dobro. Nf pa poslej pomivati posode v prai rodi.
m
K
jravi rodje
romp
fka čistilo za srebro ,, ... kuhala olupljen k položi vanjo srebrno n pusti ga nekaj časa v njej n zglacfi z mehko krpo.
Vodo, L-ompir, amizno no+em
Posvetovalnica
p. Beltinci. Na Vašo željo smo današnjo številko več receptov jedi (predjedi). Ako imate še e, jih, prosim, sporočite. V pi-pošiljamo seznam uvodnih jedi icepti so izšli v zadnjih letih \
Ga, M
uvrstili v uvodnih kake želj smu Vam katerih ri Našem do
Ga. A.
iz etamini rabe v di po predp:
Start
in plasiro
jem Jih
Ijam za
pomivanj
brisalke.
praktična
Prosimo!
H. v Br. Za
a kupite barv rogeriji. Ako isu, se barva
moške trd )pe
da s
par skupaj i-pe; po: ;tftkl
- Morda 1
arvanje zastorov z navodilom upo-istopate natančno e mora posrečiti.
ratnike, manšete ie zmehčajo, seši-in jih iiporai-pripravne so isnde,. p
. ..jteV podati ica Se drug n
tudi za
kaka it?
80