78 Evidenčni reki višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Evidenčni reki višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani je odredilo dne 22. decembra 1918, da je vse sodbe in sl<lepe, ki so večje važnosti, imeti v evidenci v svrho, da se preprečijo kolikor moči protislovja v pravosodstvu. Reki evidence se sklepajo v odločujočem senatu, označijo po senatnem sklepu za takšne in zapisujejo v poseben evidenčni seznam. Referenti (votanti) pa niso vezani na prejšnje odločbe. Tu priobčeni reki so iz dobe do 31. decembra 1919.
I. Občno državljansko pravo.
1.) K   1395 o. d. z. in§lnaredbemin. zapravos. in fin. z dne 24. o kt. 1897 št. 251 drž. z a k.: Veljavnost ce--sije terjatve proti bivšemu c. kr. ali c. kr. erarju ni zBvisna od v
Evidenčni reki višjega deželnega sodišča v Ljubljani. 79
>^ 1 Zgoraj navedene naredbe zahtevanega iistinskega obvestila enega urada, ki ima izplačati terjatev (sodba z dne 14. julija 1919 o. št. Bc 98/19-1).
2.) K § 891 o. d. z. i n § 74 i z v r š. r.: V sodbi izrečena solidarna obveznost v glavni zadevi in glede pravdnih stroškov ne obsega solidarne obveznosti glede izvršilnih stroškov, ki nastanejo vsled posebne izvršbe zoper samo enega solidarnega zavezanca (sklep z dne 17. septembra 1919 o. štev. R 108/19-1).
3.) K § 158. o. d. z. in ces. naredbi z dne 29. julija 1914 štev. 178 drž. z a k. § 5: Dan v zmislu § 5 cesarske naredbe z dne 29. julija 1914 štev. 178 državnega zakona, s katerim konča doba, ki se ne všteva v rok, ko je vojaški osebi vložiti tožbo, je oni dan, katerega se sme pretrgano postopanje brez predloga od strani vojaške osebe samo zopet povzeti (sklep z dne 6. junija 1919, o. št. Bc 77/19-1).
4.) K § 154, 1327 o. d. z.: Za to, kar izgubi mati, ki ni ubožala (§ 154 o. d. z,), vsled usmrtitve svojega dejansko pri njenem gospodarstvu pomagajočega sina, ne jamči oče in skrbnik umobolnega usmrtitelja, tudi tedaj ne, ako se je napram norišnici zavezal z običajnim reverzom, da bode umobolnika nadzoroval in da jamči za vsako po njem povzročeno škodo (sodba z dne 5. decembra 1919, o. št. Bc 160/19-4).
II, Trgovsko pravo.
1.) K čl. 19 trg. z a k.: Indi pri jurisiičnih osebah — trgovci, ki niso trgovske družbe v zmislu trgovskega zakona, oziroma družbe z omejeno zavezo, ali pridobitne in gospodarske zadruge, je zahtevati ob vpisu v trgovske registre podpis njih zastopnikov. Ta podpis je podati osebno pri sodišču ali v poverjeni pismeni vlogi (sklep z dne 7. aprila 1919, o. št. R 19/19-1).
2.) K čl. 208, 212 trg. z a k.: Akcijske družbe, ki imajo svoj sedež na Hrvaškem, potrebujejo za vpis v trgovinski register pri sodiščih v območju deželne vlade za Slovenijo oblastvenega odobrila (sklep z dne 7. maja 1919 o. št. R 30/19-1).
80 Evidenčni relci višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
3.) K n a r. celokupne vlade z dne 30. d e c. 1918 št. 232 ur. L: Stavitve trgovinskega podjetja pod nadzor v zmislu te naredbe ni vpisati v trgovinski register (sklep z dne 5. jun. 1919, o.  št, R 5/19.1).
III. Civllnopravdni red.
1.) K § 6 C. pr. r.: Po upraviteljstvu graščine vložena tožba velja za dotičnega lastnika vložena, ako on v listini pooblašča upraviteljstvo za vložitev tožbe ali mu tožbo naroči (sklep z dne 19. dec. 1918, o. št. R 5/18-1).
2.) K § 162 C. pr. r.: Da se povzame po § 162 c. pr. r. prekinjeno pravdno postopanje zoper vojaško osebo, morajo biti podani zlasti tudi pogoji ukaza pravos. min. z dne 4. januarja 1917 št. 11 drž. zak. (sklep z dne 8. januarja 1919, o. št. R 7/18-1).
3.) K § 4 C. p r. r. in n a r. C e 1. n a r. v 1 a d e SHS z d n e 14. nov. 1918 št. III. ur. 1.: Ako je revizija nedopustna (cit. nar. t. 3), je vlaganje revizijskega odgovora nepotrebno za primerno obrambo pravice in zato tudi ni prisoditi dotičnih stroškov. Ako se je pa v revizijskem odgovoru formalno ugovarjala nedopustncst vloženega pravnega sredstva, je prisoditi oni del stroškov, ki so s takim ugovorom združeni (sklep z dne 15. jan. 1919, o. št. Rv 1/19-1).
4.) K § 4! c. p r. r.: Pri odmeri zaslužka za opravo ustnih spornih razprav nastopi prosti sodniški prevdarek ne glede na postavke v odvetniški tarifi (sklep z dne 14. maja 1919, o. št. R 36/19-1).
5.) K čl. XXXIII uvod. zak. k. c. pr. r.: Zastopnik revnih more opravičeno predlagati odvezo od zastopništva po členu XXXIII uvod. zak. k. c. pr. r., ako meni, da je pravdanje v določeni pravni stvari videti brezvspešno, čeprav se to glede istega dejanskega zahtevka v pravni stvari njegove stranke zoper kakšnega drugega toženca ne bi moglo trditi, (sklep z dne 6. jun. 1919 o. št. R 48/19-1).
6.)J( nar. poverj. za pravos. z dne 31. o k t. 1918 št. 6 ur. 1.: Ako se v revizijskem odgovoru trdi, da je revizija napačno vložena v nemškem jeziku, ker je stranka, ki vlaga
Evidenčni rel<i višjega deželnega sodišča v Ljubljani. 81
revizijo, slovenske narodnosti, ie to okolnost po zmislu i^S 84, 85 C. pr. r. ug^otoviti (sklep z dne 8. januarja 1919, o. št. 7/18-1).
7.) K isti naredbi: Spise, ki jih v civilnopravnem postopanju vloži pravni zastopnik v nemškem jeziku, je v slučajih, ko iz aktov samih očitno izhaja, da nemški jezik ni strankin jezik, vrniti stranki glede na točko 1. nar. pov. za pravos. z dne 31. okt. 1918 št. 6 ur. 1. v zmislu §§ 84, 85 c. pr. r. in § 89 opr. r. z naročilom, da se predlože v primernem roku v slovenskem jeziku in sicer ne glede na to, ali je nasprotnik grajal to blikovno hibo ali ne (sklep z dne 15. januarja 1919, o. št. Bc 15/18-1);
IV, Jurisdikcijska norma.
1.) K § 115 j ur. n.: Pristojnost za amortizacijo vlbžnih, po zadrugah izdanih knjižic se ravna po zadnjem odstavku §-a 115 jur. norme (sklep z dne 2. sept. 1919 o. št. Nc 118/19-1).
2.) K § 99 j u r. n o r m e: Ni smatrati, da toženec radi tega, ker prebiva v času vložitve tožbe v jugoslovanskem, a po Italijanih zasedenem ozemlju, nima svojega domovališča v tuzemstvu; podsodnost premoženja (§ 99 jur. nor.) v takem slučaju ne pride v poštev (sklep z dne 3. okt. 1919 okt. 1919 o. št. R 109/19-1).
3.) K § 101 jur. norme in § 42 hrvatske jur. norm. e. Pristojnost po § 101 jurid. norme in § 42 juridičnc norme za Hrvatsko in Slavonijo z dne 16. '2. 1852 št. 30 more biti podana le. ako je med tu- in inozemcem izrecno dogovorjen kraj izpolnitve pogodbe v tuzemstvu in se to tudi uveljavlja, (sklep z dne 22. okt. 1919, o. št. R 113/19-1).
4.) K /F, 49 št. 1 j u r. n o r.: Podsodnost glede mezdnih zahtev, ki jih uveljavlja trg. nastavljenec proti v trgovski register n e vpisani zapuščini obrtnika - trgovca polnega prava, je določen po §§ 77, 49 št. 1 event. §§ 77, 50 jur. norme^ n e pa po 1, 4 zak. z dne 27. II. 1896 št. 218 drž. zak. (Sklep z dne 12. nov. 1919, o. št. R 123/19-1).
V, Izvršilni red.
1.) K §§ 370, 377 odst. 2 izvr. r.- Ni pravnopomotno, ako dovolilo izvršila v zavarovanje ne navede dobe za ve-
6
82 Evidenčni reiii višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
Ijavnost izvršila, ker velja brez izrecno določene dobe izvršilo samo ob sebi umljivo do časa, ko se terjatev, kateri na korist je bilo dovoljeno izvršilno dejanje, odsodi ali ko ugasne. (Sklep z dne 28. januarja 1919, o. št. R 1/19-2.)
VI. Zemljiškoknjižni red.
1.) K naredbi osrednje vlade o popisu, sek-vestru in likvidaciji imovine neprijateljskih p o d a n i k o v o d ,30. a p r i 1 a 1919, u r. 1. š t. XCV. Zemljiškoknjižna zaznamba postavitve pod posebno nadzorstvo in sek-vester ne ovira na istem zeniljišču vknjižbe izbrisa zastavne pravice za terjatev osebe, čije imovina ni stavljena pod nadzorstvo in sekvester. (Sklep z dne 10. oktobra 1919, o. št. Nc 95/19-5.)
2.) K čl. 4, odst. 1 uredbe z dne 21. julija 1919, u r. I. š t. 608. Zemljiškoknjižno prošnjo v čl. 4 odst. 1 uredbe z dne 21. julija 1919 ur. 1. št. 608 omenjene vrste je ob nedosta-janju dovolila ministra za agrarno reformo zavrniti le tedaj, ako je odsvojilna iri obremenilna prepoved v zmislu čl. 3 odst. 1 uredbe zaznamovana pri zemljišču, na katero se prošnja nanaša. (Sklep z dne 5. novembra 1919, o. št. R 117/19-1.)
VII. Kazensko pravo.
1.) K ces. naredbi z dne 24. marca 1917 št. 131 drž. zak.: Določbe § 1 in 20 te naredbe o navijanju cen niso razveljavljene z razpisom min. sveta z dne 27. julija 1919 št. 2453, službene novine št. 12/19, in z naredbo min. za prehrano in obnovo dežel z dne 11. marca 1919 ur. 1. št. LXXXI glede v § 3 te naredbe navedenih gospodarskih potrebščin (sodba z dne 6. avgusta 1919, o. št. Kr 84/19-4).
2.) K § 40 k a z. zak.: Sklep začasnega Narodnega zbora za Nemško Avstrijo z dne 14. novembra 1918 št. 25 zak. 1. o izpregledu kazni, oziroma izpregledu posledic kazni ima pravno moč za kraje, ki niso prišli v območje Narodne vlade SHS v Ljubljani, ako je dne 14. novembra 1918 Nemška Avstrija tamkaj dejanski izvrševala pravosodno oblast (sklep z dne 5. februarja 1919 o. št. Ns 38/18-2).
Evidenčni rel<i višjega deželnega sodišča v Ljubljani. 83
3.) K § 185 k a Z .Z a k.: Razlog tega kazenskega določila je to, da se omogoči posestniku ukradene stvari zopet razpolagati ž njo. Cim posestnik to zadobl, je učin kaznjivega dejanja deležnosti tatvine tako izvršenega kakor poskušenega, nemogoč (razsodba z dne 13. novembra 1919, o. št. Kr 50/19-4).
4.) K 171, 179 k a z. zak.: Ob razsulu avstrijske armade samim sebi pripuščenih konj ni smatrati za zapuščeno, temveč najdeno stvar. Kdor si jih prisvoji, ne zakrivi tatvine po 171 kaz. z., marveč goljufijo po 197, 201 k. z. (sodba z dne 13. novembra 1919, o. št. Kr 63/19-5).
5.) K S§ 1 in 23 ces. nar. z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak.: a) Svila ni nagizdno blago, marveč služi življenskim potrebam, ker je cenejša, kakor drugo blago in ker se le - to sploh težko dobi. b) Trgovec, ki proda svoje blago v trgovini redno naprej, ni verižnik, najsi je kupil prodano blago sam od verižnika (sodba z dne 13. novembra 1919, o. št. Kr 66 19-4),
VIII. Kazenskopravdni red,
1.) K naredbi celo k. nar. vlade SHS z dne 14. no v e m b r a 1918, u r. 1. š t. III., točka V., 3.: Ker je pričelo višje deželno sodišče v Ljubljani delovati še le J. decembra 1918, velja višje deželno "^odišče v Gradcu glede kazenskih sodišč v prejšnji kronovin' kranjski kakor sodni dvor druge stopinje in so njegove reši<^ve izza časa do 30. novem-l>ra 1918 pravnoveljavne (sklep z dne 19. decembra 1918, o. št. Bs 1/18-1).
2.) K n a r e d b i p o v. z a p r a v o s. z d n e 30. o k t. 1918 ^t. 6 ur. 1.: Ko gre za uradno dolžnost iskati resnico, je stvarno reševati vloge, da-si so podane od inozemcev na nemškem jeziku, ni pa jih zavračati radi jezika (sklep % dne 7. apiila 1919, o. št. Ns 321/19-1).
3.) K isti naredbi: Ničnostno pritožbo, ki jo poda ¦odvetnik v nemškem jeziku, je zavreči (sklep z dne 2. aprila 1919, o. št. Kr. 20/19-1).
4.) K §-u 26 k. pr. r.: Sodišča niso zavezana dajati pravno pomoč političnim oblastvom z zaslišanjem v sodnem zaporu se nahajajočih oseb v stvari proti njim uvedenega političnega
84 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
kazenskega jiostopanja (sklep z dne 2. januarja 1919, o. .št. Preds. 617 18).
5.) K ?J 1 a točka 12 tarife za zdravnike-izvedence: a) Ako se glavna razprava istega dne prekine za več kakor eno uro, gre zdravniku zvedencu za prvo uro nadaljevane razprave nagrada 6 K in ne 2 K. b) Za pritožbo glede odmere pristojbin zvedencu ne gredo stroški, tudi ako s pritožbo uspe (sklep z dne 17. maja 1919, o. št. D 2019-1).
6.) K 46, 45\. 86 k. pr. r.: Predlog poškodovanca v ovadbi radi lahke telesne poškodbe na kaznitev ali vporabo zakona je smatrati le tedaj tudi za zasebno obtožbo po zmishi 46, 451 k. pr. r., ako so podane okolnosti. iz katerih je povzeti namen poškodoivanca, da nastopa tudi kakor zasebni obtožite!] in nc same kakor ovaditelj po § 86 k. pr. r. (sodba z dne 16. okt. 1919, o. št. Kr. 42 19-4). D.