292
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da so občinski zastopi v Beli Peči, Kranjski Gori in na Jesenicah prosili, da bi se napravile v teh krajih s pošto zvezane brzojavne postaje.
Na Jesenicah je gotovo brzojavna postaja zelo potrebna, ker so na Savi in v Javorniku velike tvornice za železo in jeklo in se zdaj zida na Savi prav blizu Jesenic velika tvornica za izdelke iz železa, ki utegne promet zelo povečati, ker se bode v njej izdelovalo mnogo blaga, katero se doslej na Kranjskem ne izdeluje, temveč na Kranjsko uvaža. Tvornica bode imela mnogo trgovinskih zvez ne le v Kranjski, ampak tudi v drugih kronovinah Avstrije, na Ogrskem, Hrvatskem in tudi v inozemstvu. Tedaj bode gotovo tudi mnogokrat potrebovala brzojavnega dopisovanja. V tem kraju in v bližini stanuje pet trgovcev s čebelami, kateri imajo razsežno trgovino v inozemstvu. Na Jesenicah koplje se mnogo mavca, ki se prodaja ne samo na Kranjskem, ampak se tudi pošilja na Hrvatsko in Štajarsko. Tudi domači obrtni izdelki, pletene nogovice, jopice in hlače, pošiljajo se na Koroško in Štajarsko. Pet žag izdeluje dile in drugi žagani les, in trgovina z lesom v obče je zelo živahna.   Poletne mesece je na Jesenicah,   Savi in Pla-
nini mnogo tujcev, ki velikokrat rabijo telegraf. Zajedoo je treba omeniti, da bi občinski uradi na Jesenicah, v Koroški Beli in na Dovjem, ter župni uradi v teh treh krajih mnogokrat rabili brzojavno postajo.
V  Kraujski Gori je c kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, c. kr. notarijat, občinski in župni urad, €. kr. poštni urad, c. kr. žendarmerijska postaja, dacarski urad, dalje so tu zastopniki več zavarovalnic. Kranjska Gora je središče precej razsežnega sodnega okraja, kamor prihaja mnogo ljudij iz druzih sodnih okrajev. Brez dvojbe je tedaj, da so takim krajem, kakor je Kranjska Gora, brzojavne postaje neizogibno potrebne in tudi koristne v mnogih ozirih. Neovržno je, da je jeden najvažnejših činiteljev v prospeh občin telegraf. Ljudstvo se peča v prvi vrsti s kmetijstvom, ali vendar se mora žito in moka uvažati iz drugih krajev. Živi-narstvo, osobito pa ovčarstvo, je živahno, in prodajalci, kakor kupci živine pogrešajo cesto brzojavne zveze z drugimi kraji. Lesna trgovina je obsežna in v Kranjsko Goro prihaja radi lesa mnogo kupcev. Po leti hodi iz tega kraja veliko moških šumarit na Štajarsko, katerim bi tudi mnogokrat v važnih stvareh koristila brzojavna postaja. Res, da se tudi more brzojaviti na železnični postaji, toda te postaje so v prvi vrsti za železnične namene in šele potem za stranke, torej se ne more zahtevati, da bi vse to storile, kar store državne brzojavne postaje. V Kranjski Gori in bližnjih vaseh je mnogo trgovcev, ki vsi žele, da se ustanovi brzojavna postaja. Kranjska Gora in Podkoren sta priljubljeno letovišče.
V  občini belopeški je kaj razširjena obrtnost in prebivalci si zaslužijo mnogo v tvornicah za jeklene in železne izdelke, v tvornici za leseno volno ter na žagah. Delavcev je v teh tvornicah do 200 in smelo se trdi, da obrt preživlja nad 500 ljudi. Poleg teh večjih obrtnih podjetij je tudi več malih obrtnikov in trgovcev. Lesna trgovina je tudi precej živa. Poudariti je tudi treba, da sta pri Beli Peči obče znani jezeri, ki ju vsako leto prihaja na stotine ljudij gledat; dalje je Bela Peč zelo priljubljeno letovišče. Vse to s li vsakega razumnika, da mora vprašati, zakaj še nima ta kraj brzojavne postaje.
Na podstavi rečenega predlaga torej odsek : ^Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva izreči za napravo brzojavnih s pošto zvezanih postaj na Jesenicah, v Kranjski Gori in Beli Peči/ — Predlog je bil sprejet.
V. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da je občina Šentožbalt prosila dovoljenja, da se napravi v Trojanah s pošto zvezana brzojavna postaja.
Vas Trojaoe leži ob veliki državni cesti blizu kranjsko-štajerske meje in je od te vasi do brzojavnih postaj v Lukovico na Kranjskem in na Vransko na Šta-jarskem tako daleč, da se je teh postaj mogoče posluževati le redkokedaj, ker se mora preveč plačevati za pot k postajama.    Trojane   so v občini  Sentožbalta,   ki
293
šteje po zadojem številjenju 2759 duš. Brzojavna postaja v Trojanah bila bi v rabo ne samo 31 vasem in 17 zaseljem, ki se nahajajo v občini šentožbaltski, nego tudi  bližnjim   v  brdskem   in  litijskem   sodnjem   okraju.
V  občini šentožbaltski je 42 samostalnih obrtnikov, mej njimi 13 mlinarjev in Žagarjev. Trgovina z lesom, čres-lom in deželnimi pridelki je precej živahna in so prodajalci v zvezi s trgovci v Ljubljani, Trstu in drugih mestih; tedaj je tudi promet po državni cesti proti Ljubljani in okrajni proti južni železnici v Zagorju živahen. Ker je v občini Šentožbalta in v sosednjih zelo mnogo obširnih gozdov, nadejati se je, da bode trgovina z lesom vedno bolj procvetala, in to bi gotovo na korist prodajalcem in  kupcem   pospeševala   brzojavna   postaja.
V  poštev pa je tudi treba jemati, da bi brzojavna postaja gotovo dobro došla občinskemu uradu v Šentož-baltu, župnim uradom v Čemšeniku, Šentgothardu, v Kolovratu, in v St. Ožbaltu, potem potovalcem, vojakom, katerih vsako leto mnogo peš ali na konjih hodi skozi Trojane, kjer tudi mnogokrat prenočujejo.
Ker se ne more tajiti, da ne bi brzojavna postaja pospeševala obrta, trgovine in prometa, zato je odsek mnenja, da je postaja potrebna, torej nasvetuje: »Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva izreče za napravo s pošto -zvezane brzojavne postaje v Trojanah.** — Predlog je bil sprejet.
VI. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča t) tržnem redu in semenjskem tarifu za semnje v Medvodah. Občinski odbor v Medvodah sklenil je tarif za semenjske davščine in je to županstvo s tržnim redom vred p edložilo visoki c. kr. deželni vladi v potrjenje v zmislu § 70. obrtnega reda z dne 20. decembra 1859, drž. zak. štev. 227.
Tržni red je pravilno sestavljen in se ozira na določila zakona zoper živinsko kugo od 29. febr. 1880, drž. zak. št. 35, in tudi tarif se naslanja na deželni zakon z dne 3. decembra 1868. drž. zak. štev. 17. Po tem tarifu bode plačevati 1. za stajališče ali bajto po 40 kr., 2. za vprežno ali veliko klavno živino po 6 kr., 3. za majhno klavno živino po 3 kr., 4. od stavkarja, ki kaj prodaje, po 4 kr. Ako se primerjajo ti postavki s tarifom, pridejanim k omenjenemu deželnemu zakonu, po katerem je dopuščeno naslednje tržnine skleniti: a) za jedno stajališče ali bajto od 10 kr. do 1 gld., b) za jedno vprežno ali veliko klavno živino od 3—6 kr., <;) za jedno majhno klavno živino od 1 - 3 kr., d) od vsakega stavkarja, ki kaj prodaje 6 kr., — sme se trditi, da niso previsoki, da se je pri sklepanju oziralo na § 69. obrtnega reda z dne 20. decembra 1859, drž. zak. štev. 227.
Z ozirom na rečeno nasvetuje odsek: „Shvna zbornica naj se izreče v svojem poročilu do visoke c. kr. vlade za potrjenje tarifa semenjskih davščin/ — Predlog je bil sprejet.
(Dalje prihodnjič.)