Biserni grad.
(SpisalLj. T.)
'^ Na visokem hribu, v krasnej okolici neke tuje zeinlje, je stal pred več leti lep grad z visokimi stolpi, katevi so v starem času pomeujali veliko grajščino. Spodej pod grajščino je šumljal majhen pa bister studenec, v katerem je trudni popotnik večkrat hladno kapljico našel, okoli in okoli se je razprostiral zeleni gaj, in skoz sredo gaja je peljala cesta v bližnje glavno mesto omenjene tuje zemlje. — Po cesti so skorej neprenehoma derdrali vozovi, po-kali biči ia slišalo se je šklopotanje potniškib palic, katere so čversto slin iu tam v kak katnen vdarile. Se vč, cesta je peljala v glavno mesto cele dežele, a v glavno mesto, bodi si kjerkoli, potuje Ijudstvo po dnevi in po uoči.
Koj pri cesti je stala hišica s slamnato streho.   Tik vrat je visela-
— 102 —
velika vpja, zunaj je stalo nekoliko lesenih miz in klopi, nekoliko praznih jasfl in škafov, raztrešenpga sena in zobi — vse to je poraenjalo, da je hiša gostiluica, kakoršnih najdpmo povsod pri vplikih cestah. So pa tudi potrebne take hiše pri cestah; kajti <5e je že kje sploh potrebna kerčina, to je gotovo potrebna pri cestah, po katerih ljudje potujpjo. I kje bi se neki trudui po-potnik okrepeaval, kje oi si hudo žpjo vgaševal, kam bi svojo vspehano glavo položil, ako ue bi našel pri cpstah hiš, katerim pravimo kerčme ali gostilnicp. Da zares, človek pa tudi živina je vesela, kedar vgleda tako hišo. Tudi tukaj pod belitn gradoin je bila popotnikom dobro znana hiša. Ni bilo vozička, da še ne bi bil vstavil pred njo, ni bilo voznika, kateri ne bi bil iz voza vstopil pred njo, še celd koojicki so že dobro poznali hišo s slamnato streho, kajti komaj so jo od dalpč opazili, so že počasi jeli stopati, dokler jim ni voznik zavpil, da naj postojš, in vojke k sebi potegnil.
Bilo je okoli sv. Mihe.la v jpseiii, ko je stari Ferline svojega siiia Matička tudi po tpj cesti v §olo peljal.
Cele šriri ure poprej so že Matičku oče povedali, da bodo pri slamnatej strehi, pri ostirji Figovcu, dobregnvpjejuhedobili. Eekli so mu tudi, naj se le pri Figovcu lepo obnaSa, kajti Figovec je učen mož, ki je svoje dni tudi hodil v šole, iD kakor ljudje pripovedujejo, mislil je cel6 na duhovski stan, pa kaj si 6e, — kar čez noč je veselje zgubil do duhovskega stauii in zdaj je pospstnik slamnate strehe pod belim gradom in zraven prebrisan kerčmar, ki prav dobro svoj posel opra\lja.
Matičpk si je Figovca vso pot mislil kot kakpga velikega moža z de-belira in rudečim nosom, velikimi očmi in širokiru klobukom, na katerim gotovo kaka velika figova vpja visi. Ves čas je očeta le tiho poslušal, ki so nin zdaj to, zdaj uno okolico razlagali, ter je komaj čakal, da bi slamnato streho in kerčmarja Figovca Tgledal, o katerpm je že doraa vedkrat pripo-vedovati slišal. — Pa res! kmalu se željno pričakovaaa hiša prikaže. Oče poteguftjo vojke v straa in konjiček jo koj na levo stran cesfce, kjer je stala hiša, oberne.
JNa hišnem pragu je stal debel človek z očali na nosu.   V enej roki je dpržal višnjevo ruto in tobadtiico, v drugej pa prazno sklenico in pa prav    ¦ velik kljuc.   Gotovo je bil namenjen, da gre ra\no v pivnico vina natakat.
,,Odkrij se Figovcu", recejo oče Matičku potihoma ia se debelemu možu smeje naklouijo.
Slatieek je debelo gledal Figovca. Bil je ves dragačen, kakoršnega si je on mislil. Le rudee nos ia pa še strašaasko rudccega je iruel, kakor si ga je Matiček v svojej domišljiji predstavljal,
,,Bog pomagaj!" rečejo oče iu stopijo z Matičkom iz voza, ter konjem zobf veržejo.
,,In svptBoštjan tud'"," zagromi debeli možna pragu, ter pravglasno kihne.
,,N6", reče potem, ,,kaj tudi vi peljete svojega sinceka v mesto? Le čajte 1p, — čez 1U mesecev ia nekoliko ur bo desetkrat pametneji nego vi."
,,Naj le bo", zavernojo oče, ,,pa naj sdasoma tudi desetkrat toliko ima, kakor jaz zdaj imam, pa bo že dobro."
— 103 —
,,Fa, ha, ha," smeje se Figovec, ,,dobro bo dobro; če bo manj, bo pa tudi dobro." S temi besedami odide v klet.
Oče se z Matičkom vseiejo k mizi. Koj pride blapec in začae mizo pogrinjati. Čez malo časa je bila tudi juha, meso in prav dobva pečenka s solato aa mizi.   Se ve, da dobrega vina tudi ni maajkalo.
Po kosilu se Figovec k mi/.i približa s pipo v zobeh, vsede se k očetu ia se o marsičem razgovarja. Nazadnje tudi Matička iuarsikaj vpraša, ter iuu tudi iz svojih dijaških let nekoliko pripoveduje.
Maticek je šel še le v pervo latinsko šolo, bil je pa že pvebrisan in prav brihten faute.   Figovcu je prav dobro iu natauko odgovarjal.
Ko se je v razgovoru s Figovcem že precej do dobrega seznanil, vpraša ga za grad, ki je stal na hribcu, kar je pa očeta vprašati popoluoma pozabil.
,,Ljubi moj,u reče Figovec, ,,eela povest o tem gradu bi bila dolga. Grad je že zel<5 star, stareji nego vsi tukajšai tergi iti sa.d, aekateri pravijo cel<5, da je stareji od glavnega mesta. N6 pa vendar, ker vidim, da si brihten ia ker tudi oče pravijo, da boš priden, povedal ti bom, kako je ta grad tukaj gori postal."
Te zadnje besede so slišali tudi nekateri okoli stojeei vozaiki in hlapci, ki so se zdaj tudi bliže k Figovcu primeknili, da bi poslušali starega inoža, ki je bil v vsej okolici znan kot aajučeneji človek.
Figovec potlaci pepel v svojej pipi ia začne vpričo vseh zbranih tako-le pripovedovati:
,,Preteklo je že mnogo sto let, odkar so tukaj na tem hribu sezidali tagrad. V starih kajigah se bere, da je poprej na tem hribu tudi neka po-dertina stala, katera je gotovo šg o Kristusovej dobi tam gori bila. Huda vojska je pozneje aašo zemljo popolnoina poplavila; sovražaiki, ki so povsod ropali in žgali, tudi našetnu kraju niso prizanesli. Huda lakota je ljudi morila, tisoč ia tisoč revežev je lakote pomeiio. Pravijo, da so ljudje die-vesiio skorjo mleli in si iz take raoke kruh pekli in jedli.
Ljudjesosi začeli pozneje, ko so že sovražniki zapustili na§fi kraje, na razne načine, deuar služiti. Med temi so bile posebno tri vdove, katerim so možje in otroci od velike lakote pomerli. Te tri vdove so prehodile vsaki dan celo okolico, ter iskale kostf, ki so je potem prodale za majhen denar in si živeža kupile.    Bil je sicer pva? neznaten zaslužek,  ali je vendar reve otel smerti.
Nekega dne so šle cel(5 k razvalinam gori na naš hrib. Stara Marjeta, ki je nosila koS, dene ga na tla in njene tovaršice pobirate kosti, ki ste je našle po tleh, kodev so je popustili pobožni romarji, ki so hodili na božjo pot k bližnjej cerkvici matere božje, ter potem v kakt^j senci, najrajše pri omenjenej razvalini, svoje brešno povžili. Bilo je kosti precej v^liko in čim globokeje so segale, tim več so jih našle. Ko bi trenil, pobledi ena in tiho pred se gleda. Kmalu vse tri gledajo med ainožino kosti pod kamen. Sve-tilo se je aekaj, kar nobena ni poznala in česar se uobena še dotekaiti ni upala.
Bil je drag kamen, nenavadae velikosti, ki je bil vreden veliko tisoč naših sedanjih tolarjev.
7*
— 104 —
Novica o najdenem dragem kamnu se je naglo razglasila daleč okrog. Vsak je privoščil revnim vdoram to veliko blago, ker bile so pobožne, boga-boječe, vljudne in pošteue.
Biser so pozncje oddale fcadanjemu vladarju, ki je dal sezidati relik grad na ravno tistem kraji, kjer so revne vdove drag kamen našle, pa jiin je še tudi veliko gofcovega denarja in pa tudi zemljišča dal.
V tein gradu, ki so mu splob. rekli ,,biserni grad," so vdove ranogo lpt prav zadovoljno ia veselo živele. Po njibovej snierti so dobili grajžčino Djih soroduiki iu še zdaj ima ,,biserni grad"  več vlastnikov in gospodarjev."
Vsi so pazljivo poslušali Figovca, posebno pa Matidek. Tudi Matič-kovemu očetu je bila to prav nezaana povest.
,,Ako imate časa in terdne noge, skočite s sinčekom gori, pa bote še zdaj staro podobo videli, ki nam predstavija perve vlastnice te velike grajščine Se o tistem času, ko so kosti pobivale."
In res se oče z Matičkom gori podajo. Skozi velike dvorane prišli so v majbno r"nmnii^. kifr ie vi^ela ta-le podoba:

Matiček je pa ves čas imel Figovca pred očmi, in kot dijak jo je tudi vsaki pot k njeinu zavernil, kedarkoli je o šolskih počitaicah domu mahal.