63 
KOLIČ INE PODZEMNE VODE V MARCU 2017 
Groundwater qantity in March 2017 
Urška Pavlič 
arca je v več ini vodonosnikov prevladovalo normalno količ insko stanje podzemne vode, kar 
je deloma posledica zakasnelega vpliva februarskih padavin, deloma pa visokih temperatur 
zraka, ki so povzroč ile odtok snežnice proti podzemni vodi. Na območ ju medzrnskih 
vodonosnikov so na eni strani izjemo predstavljali vodonosniki Ljubljanske kotline, kjer je prevladovalo 
nizko stanje vodnih gladin, na drugi strani pa vodonosnik Mirensko Vrtojbenskega polja, kjer smo v 
tem mesecu spremljali nadpovpreč no visoko količ insko stanje. Kraški izviri so bili normalno vodnati, v 
prvi dekadi meseca so odražali padavinske dogodke v svojih prispevnih površinah, sledilo pa je obdobje 
postopnega zmanjševanja vodnih količ in. Izjema je bila izdatnost izvira Mošenik, ki je bila več ino 
meseca pod dolgoletnim povpreč jem. Na več ini merilnih mest izvirov se je odražala izrazita dnevna 
spremenljivost temperature vode, ki je povezana z moč no spremenljivostjo temperature zraka tega 
meseca. 
 
Slika 1. Shema vodne poti od zajetja na izvirih Belice v Bašlju do porabnika v Kranju (Foto: Urška Pavlič ) 
Figure 1. The water path scheme from capture of Belica springs in Bašelj to user in Kranj (Photo: Urška Pavlič ) 
Marca se je upravič ilo izvirno slovensko ime meseca »sušec«, saj je bilo napajanje na območ ju 
vodonosnikov manjše od obič ajnega. Znatnejše padavine smo beležili le v prvi dekadi meseca, kateri je 
sledilo obdobje brez obilnejših padavin. Na območ ju medzrnskih vodonosnikov je največ dežja padlo 
na območ ju Vipavsko Soške doline, vendar tudi tam so zabeležili le slabi dve tretjini obič ajnih količ in 
tega meseca. Najmanj, nekaj manj kot tretjino povpreč nih vrednosti, so prejeli medzrnski vodonosniki 
severovzhoda države. Na območ ju kraško razpoklinskih vodonosnikov je največ padavin prejelo 
območ je visokega dinarskega krasa in Kamniško Savinjskih Alp, kjer so se izmerjene količ ine približale 
dolgoletnemu marč evskemu povpreč ju. Najmanjše količ ine obnavljanja podzemne vode v tem mesecu 
je na območ ju krasa prejel jugovzhod države, kjer so izmerili približno eno tretjino normalnih količ in 
za ta mesec. 
Kljub primanjkljaju meseč nih padavin smo marca v več ini medzrnskih vodonosnikov spremljali 
zvišanje gladine podzemne vode v primerjavi z mesecem februarjem. Razlog za to pripisujemo 
M

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 
64 
zakasnelemu odzivu dviga podzemne vode na napajanje vodonosnikov iz padavin iz predhodnega 
meseca, ko je bilo obnavljanje podzemne vode tako zaradi trenutne infiltracije padavin kot tudi taljenja 
snega nadpovpreč no. Zvišanje gladine podzemne vode smo spremljali na vseh vodonosnikov z izjemo 
Dravskega in Ptujskega polja in delov Prekmurskega polja in Vipavsko Soške doline. Največ je zvišanje 
vodne gladine je bilo v primerjavi z razponom nihanja na merilnem mestu največ je v Britofu na 
Kranjskem polju, kjer se je vodna gladina zvišala za 24 %, največ je relativno znižanje pa smo marca z 
11 % zabeležili v Plitvici na Apaškem polju. V primerjavi z dolgoletnimi marč evskimi gladinami na 
merilnem mestu je bilo negativno odstopanje marca letos največ je na merilnih mestih Rakič an na 
Prekmurskem polju, Žalec v spodnji Savinjski dolini in Mengeš v dolini Kamniške Bistrice, pozitivno 
pa so v tem mesecu najbolj odstopala merilna mesta Hrastje na Ljubljanskem polju in Miren na Mirensko 
Vrtojbenskem polju (slika 4). 
 
 
 
Slika 2. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeč e) in specifič ne električ ne prevodnosti (zeleno) na 
izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klarič ih na območ ju Krasa v marcu 2017 
Figure 2. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected 
measuring stations of springs and groundwater in Klarič i, Kras – March 2017 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 
65 
Padavine v zač etku marca so se na območ ju kraških izvirov odražale s poveč anjem izdatnosti le-teh. 
Prvemu poveč anju vodnih količ in v prvih dneh meseca je č ez nekaj dni sledil nov poveč an iztok, ki je 
kronološko sledil padavinskim dogodkom v prispevnih zaledjih izvirov. Padavinski dogodki so bili 
zabeleženi tako na izvirih, ki drenirajo vodo iz višinsko nižjih predelov, kot tudi iz izvirov s prispevnim 
zaledjem v višjih legah, kar je pokazatelj odtoka dežnih padavin. Poleg poveč anja izdatnosti kraških 
izvirov, ki je č asovno sovpadala s padavinskimi dogodki v njihovih prispevnih zaledjih, je iz hidroloških 
meritev izvira Kamniške Bistrice razvidno, da je v drugi polovici marca do poveč anja izdatnosti prišlo 
tudi zaradi odtoka raztaljenega snega, ki se je kopič il v bolj mrzlih dneh. V tem č asu so se namreč 
temperature zraka znatno poveč ale, kar je omogoč ilo snežnici odtok proti gladini podzemne vode. 
Temperaturni diagrami izvirske vode Dinarskega krasa so marca odražali dnevna nihanja temperature 
zraka, medtem ko tega odziva na vodi visokogorskih izvirov ni bilo zaznati (slika 2). Specifič na 
električ na prevodnost vode izvirov (SEP) se je na merilnih mestih izvirov Bilpe, Velikega Obrha, pa 
tudi Kamniške Bistrice v č asu padavin poveč ala, kar je pokazatelj, da je iz vodonosnikov najprej odtekla 
stara voda, sledilo pa je zmanjšanje tega parametra, ki nastopi zaradi redč enja podzemne vode s 
padavinsko vodo, za katero je znač ilna nizka specifič na električ na upornost. SEP izvira Mošenika in 
podzemne vode na območ ju klasič nega Krasa (Brestovica pri Komnu) kaže drugač no sliko nihanja tega 
parametra, kar je verjetno povezano z dotoki iz različ nih prispevnih zaledij z različ nimi vrednostmi tega 
parametra, ki se odražajo na merilni postaji dolvodno od izvirov. Pestra dinamika nihanja specifič ne 
električ ne prevodnosti vode nakazuje na pomembnost meritev tega parametra, ki odraža znač ilnosti 
dinamike toka podzemne vode, ki je z drugimi osnovnimi hidrološkimi parametri ne zaznavamo. 
 
Slika 3. Merilno mesto za spremljanje gladine podzemne vode na Meji na Sorškem polju, 29. marec 2017 (Foto: 
Urška Pavlič ) 
Figure 3. Groundwater level monitoring site in Meja, Sorško polje on 29th of March 2017 (Photo: Urška Pavlič ) 
 
 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 
66 
 
Slika 4. Odklon povpreč ne gladine podzemne vode marca 2017 od mediane dolgoletnih marč evskih gladin v 
obdobju 1981–2010 izražene v percentilnih vrednostih 
Figure 4. Deviation of average groundwater level in March 2017 in relation from median of longterm March 
groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 

Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 
67 
 
Slika 5. Srednje meseč ne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2013 in 2017 – rdeč i krogci, v primerjavi z 
znač ilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 
Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2013 and 2017 – red circles, in relation to 
percentile values for the comparative period 1990–2006 
SUMMARY 
Groundwater levels in alluvial aquifers were normal in March although precipitation quantity was poor. 
Discharges of karstic springs with lower catchment areas increased above longterm average in first 
decade of the month during precipitation and decreased afterwords. Temperature fluctuation of spring 
water reflected high air temperature daily oscillations. 
 
0
100
200
300
400
500
600
700
800 273
274
275
276
277
Jan-13
Apr-13
Jul-13
Oct-13
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Ljubljansko polje - Hrastje AMP
0
100
200
300
400
500
600 136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
Jan-13
Apr-13
Jul-13
Oct-13
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Č ateško polje -Č atež
0
100
200
300
400
500
600 241
243
245
247
Jan-13
Apr-13
Jul-13
Oct-13
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Sp. Savinska dolina - Levec AMP
0
100
200
300
400
500
600 175
176
177
178
179
Jan-13
Apr-13
Jul-13
Oct-13
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Mursko polje - Zgornje Krapje
0
100
200
300
400
500
600
700 46
51
56
61
Jan-13
Apr-13
Jul-13
Oct-13
Jan-14
Apr-14
Jul-14
Oct-14
Jan-15
Apr-15
Jul-15
Oct-15
Jan-16
Apr-16
Jul-16
Oct-16
Jan-17
Apr-17
Padavine (mm)
Nivo podzemne vode (m n. m.)
Vipavska dolina - Šempeter

Agencija Republike Slovenije za okolje  Urad za hidrologijo in stanje okolja 
68 
 
Slika 6. Stanje količ ine podzemne vode v mesecu marcu 2017 v več jih medzrnskih vodonosnikih 
Figure 6. Groundwater quantity status in March 2017 in important alluvial aquifers 
P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. 
(N percentile values of GW levels)
th
P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. 
(Maximum values of GW levels)
P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. 
(Minimum values of GW levels)
P 90
P 75
P 25
P 10
P 0
P 100
Visoke vodne zaloge
(high GW reserves)
Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge
(very low GW reserves)
Celje
Maribor
Sobota
Murska
Ljubljana
Koper
Nova Gorica
Postojna
Novo
mesto
Krško
Kranj
Nizke vodne zaloge
(low GW reserves)
Zelo visoke vodne zaloge
(very high GW reserves)
Veliki Obrh
Studena
Klarič i BR-4
Kamniška Bistrica
Mošenik
Bilpa
Bilpa merilno mesto 
ško razpoklinskih vodonosnikih
za spremljanje kol podzemne vode
v kra
č in