LISTEK. Slovenski mueenec. (Povest. Spisal Fr. Kralj). (Dalje.) Kakor hladilen balzam za bedno Tihoinilovo srce je padla Gorislavina beseda: ,,Živ!" Na njenem obrazu se je globoko črtala žalost in tirga, ker jo je zadela taka ;iesre8a. Dala je Tiliomilu jedi in mu pripovedovala ves dogodek: ,,Ravno sem hotela iti k Vitigoju, ko pride ribič k županu. Njegov zgodnji prihod ni obetal pič dobrega, saj ta brodar nam je vendar v nesrečo. Dolgo se je pogovarjal z očetom, potem so pa kakor besni laiteli od hiše: Radej, ribič- in hlapec. Jaz sem slutila, da ste izdani, in hitela sem za njimi, pa bilo je že prepozno. Zmešnjava je bila povsod: ljudje so hiteli in begali semtertja. Zvedela sem pri Vitigoju, kaj se je zgodilo in omedlela sem, ker sera mislila, da. sem Izgubila svojoga edinega sina. A hvala Bogu, da se je doma zaveclel iji da je ostal pri življenju. Sicer je liudo ranjen, a upam, da sSasoma ozdravi. Radej mi je zapretil, da me umori, Se se ne odpovem kršcanski veri. Zato me še nocoj krstite, da vsaj lažje prestanem smrt. Vas ho6e miičiti v svarilen vzgled vsem seljanom in Vitigojevo družino bo Izgnal z pjih doma. Vendar upam, da se bo pomiril in Vas osvobodil. Sedaj je tako beson, ker hoče utopiti s tem svojo žalost, da je udaril Rastka, ki ga silno ljubi. Odšel je k ribiču, zato sem varna pri Vas. Prosim Vas torej, krstite me, če se mi prlgodi kaj nenadnega. Vse je mogoSe, lcer Radej silno divja, kadar je jezen in besen." S prosečim pogledom je govorila Gorislava zadnje besede. Malo trenutkov pozneje je izplrala krstna voda vse Gorislavine madeže in jo prerajala k novemu življenju milosti in božjega detipstva. Hotela je tiidi osvoboditi Tihomila, če bi tudi sama potem trpela zaradi tega. A Tihomil jii hotel uiti, ker se nrn je zdelo greŠno, da bi kdo drug zanj trpel. Tn najmanj še Gorislava, ki se zanj že tako veliko žrtvuje. Saj je bil trdno prepričan, da ga bo rešil Bog iz ječe, če ga Še potrebuje v svojem vinogradu, Ce pa ne, na| prelije kri kot mučenik za Kristusa. V tera Sasu sta se pogovarjala v ribiCevi koči Dragomlr in Radej. ,,Bojim se upora, ker mnogo jffi je ž© premotil ta Oglejec", pravi Radej. ,,In knezove jeze se je treba Še bolj bati. Ta ne razume šale, 6e bo izvedel, da imaš misijonarja zaprtega", dostavi pomenljivo ribič. ,,Kako naj se ga torej Iznebim?" To vprašanje je delalo obema preglavico. A rlbič je bil zvit in je dobil kmalu izhod iz te zagate. ,,Pp mojem mnenju ga Izpusti s pogojem, da gre iz našega sela na štajersko stran. Ko bo prišel k meni, ga bom zadrževal toliko časa, da se bo znočilo. Potem ga prepeljem Sez Savo, in ta ga bo že ohladi!a, da bo varno pred njim, A izpusti ga tako, da bodo ljudje videli. Da bo tvoj predlog vsprejel, o tem sem prepričan. Jaz poznam Oglejce, kako gore za !?vojo vero. Tn mislil bo, saj bom lahko tudi na Stajerskem oznanoval vero. Morda bi jo, a mu bo poprej Sava oznanila smrt." Radej je bil s tem predlogom zadovoljen.. Luna je iasno sijala, ko sta se ločila ribiS in Župan. OTDsijala je nocoj prvič tiho Tiliomilovo jeSo. vn. Drugi dan se je umlril Radej. Na njegovem obrazir se je brala nema žalost in pekla ga je vest, da je nehote udaril tako silno svojega s?ina. I>va otroka je imel: starejšega so mu uropali in tega ie morda sam smrtno ranil. Cutil se je zapušCenega iia svetu, ker nima nikogar več, ki bi mu laliko zaupal, Ženi Gorislavi? Ne, ta je sama kristjana. Ribieu? Ta je zvit in prijatelj, ker je zanj koristno to prijateljstvo. In to g-a je iiapolnilo z nekim gnevom do vsega. Tih in zamišljen je hodil okrog in ni vedel, kaj bi storil. Stregel je sam Rastku, ki je trpel silne bolečine zaradi udarca. A sin je rad trpel in prosil očeta, naj se usraJi Tihomila, na] ga ne kaznuje iz ljubezni do ujega. In oCe je uslišal sinovo prošnjo. Sklenil je, da bo izpustil Tiliomila zuradi Rastka. Maš5evanje mu je velevala strast in jeza, a odpuSBanje pamet in sinova prošnja. Naj bo! Iz ljubezni do Rastka.ne bam rnučil Tibomila, mislil si je sam pri sebi. Naj gre, da mi Ie ne pride nikdar vefH pred oCi. In sklenil je, gapopoldne oprostiti, In to mu je narekala tudi lastna korist. Zapazil je med seljaki neko nevarno gibanje; fcmetje so se zbirali, da bi s silo osvobodili Tihomila. Edino Vitigoj jili je miril, a njegova beseda ni mogla pomiriti razburjene množice. Opoldne je prišel ribič z naznanilom, da je eden seljakov šel k deželnemu knezu tožit Radeja. To je pa Še bolj pretreslo župana. Knoz ga laliko kaznuje, ker ima zdaj že drugič mlsijonarja zaprtega. Kakor smo že omenili, spodil je župan Vitigoja izpod strelie; hiša je bila namreC županova. in seaaj jii vedel boriii Vitigoj, kam bi se preselil z ženo in Nadico. A ni obupal. Zaupal je trdno na Boga, ki ga tudi v tej stiski ne bo zapustil. In sam potreben tolažbe, je tolažil in miril še svoje sosede. Poslal je skrivaj Nadico v grad, naznanit Gorislavi, kaj nameravajo seljaki po noči; naj torej pove vse to Tihomilu. Iji Tihomil je prosil s solzami v očeh, naj sosedje nieesar ne poakuSajo s silo, naj bodo pokorpi svojemu županu, tudi sedaj, ko ravna kriviSno in nasilno. Naj se pomirijo, saj ga bo Gospod rešil, če je tako božja volja. In zopet je imel Vitigoj mnogo potov, ker je hitel od hiše do liiše in prosil vaščane v Tihomilovem imenu, naj mirujejo in potrpe. In vsega tega bi ne bilo treba, Popoldne je prišel sam Radej k Tihoniiilu. Zr je mraSno v svojega nasprotnika. ,,N.e bom se mašSeval, kakor sem skle.nil. Iz ljubezni do Rastka, ki trpi radi udarca grozne boleSine, radi udarca, ki je bil namenjen tebi, ne bom prelil tudi tvoje krvi. Izpustim te, 6e mi obljubiš, da zapustiŠ mišo vas. Pojdi Čez Savo na štajersko stran. Oznanjuju tam svojo vero 6e liočeš, samo mojim vaščanom daj mir! Ali mi obljubiš, da pojdeš Še nocoj iz te vasi?" Nestrpno je Sakal Radej pritrdilnega odgovora. Tffiomil je hitro presotiil v duhu koristi, Ce vsprejme Radejev predlog. Dahko bo še veliko delal za Kristusa in koristil ljudena. Lahko bodo tudi ti vaSfiani zahajali k njemu, 6e ostane v Sevnici ali kje v bližini. In morda se izpremene v kratkem razmere in mogoce bo izprosil Radeju pri Bogu milost izpreobrnenja. Saj ga je zlasti to tolažilo. da Rastko ni rartev. Morda bo s2asoma uplival tudi blagodejno na očeta, da se izpreobrne. Koristi so torej nepregledno večje in bolje je, da zapusti to vas, četudi s težkim srcem. ,,Vzprcjmem! Bog daj, da bi spoznali krivico, ki mi jo delate in Bog daj, da bi Vas jaz še kedai krstil." Tihorailov glas je bil prisrčen in poln miline. ,,Mol5i in pojdi!" Radej je znova vskipel, ker mu je spomnil misijonar o krstu. Nl se ozrl ve6 vanj, ampak urno je odšel in pustil Tihomila samega. GoreSe se je zahvalil Tihomil jBogu za to nenadno rešitev. Spoznal je, kako Sudovito ga vodi Bog in kako skrbno Cuje nacl njim. Kako rad bi bil Še enkrat videl Rastka, predno odide iz te vasij ki je v njej preživel mnogo srečnih dni, a ta želja se mu ni izpolnila.. Saj še Gorislava ni smela k Tiliorailu, sicer bi znova besnel Radej. Radostno so ga vsprejeli vaščani, poljubovali so mu roki i.n obleko ]n kmalu je bila okrog njega vsa vas. A kaka žalost je zavladala med njimi, ko jim je naznanil, da jih bo moral zapustiti, ,,A neobupajte, predragi. Zopet bo zasijalosolnce sreče. Jutri vas bom krstil na oni strani Save, ker tukaj ne smem veS oznanjevati živega Boga. A sedaj vas moram zapustiti, ker pod tem pogojem me je oprostil vaš župan. Molimo vsi, da se zopet srecri vidimo na tem kraju," S temi besedami se je poslovil Tihomil od svojih dragih vernikov in odšel proti brodu, da ga prepelje rlbič na ono stran. Vitigoj je obljubil Tihomilu, da mu pripelje drugi dan vašCane na drugi breg 'Save, da jih bo krstil, Jn tudi sam bo potem ostal pri Tihomilu, saj je zdaj brez doma. Ž njim hoče deliti žalostne in vesele dni. Pri brodu ga je že 6akal Dragomir. Tihorail mu je že odpustil izdajstvo in niti najmanjša poteza na obrazuni kazala, dagasovražL Saj je bll kršfianski junak, ki je znal vršiti tudi iiajtežavnejšo Gospodovo zapoved. A r:bi8 je začel skesano: ,,0'dpustite mi, ofie, da sem Vas izdal. Vse Vam hofiem priznati, barkoli sem zagrešil. Pojdite v mojo borno kočo, da Vam potožim svoje žalostno dušno stanje." In ribiSev skesani obraz je premotil Tihomila, da mu je verjel. Veselil se je iz srca, da mu bo mogoSe spraviti z Bogom zašlo dušo, Revež še ni poznal podlosti šveta. VIII. Vitigoj je šel za Tihomilom proti brodu. Neka tajna sila ga je vabila in gnala, :ii srce mu ni dalo miru, da jie bi Še enkrat videl svojega dragega u6itelja. Cudno se mu je pa zlasti to zdelo, da je povabil ribič misijonarja v koCo. Ribic, ki je vse izdal, ki je peljal Tihomila zvezanega v zapor. Kak namen neki ima? Zato je bil še bolj nemiren in sldenil je, skrivaj poCakati, kaj bo. PoSasi so potekale ure, zveCerilo sq je že, a onih dveh še n: bilo iz koCe. Vitigoja je zaCelo slcrbeti, kaj namerava ribič s Tihorailom. In prlšel je oprezno prav do koce. A videl je skozi okno v svitu luči, da se Tihomil mirno razgovarja z ribiCem. Ali se je torej ribiC izpreobrnil? Bog daj, saj to je biIa tudi Vitigojeva srčna želja. Zvezde inluna so že priplavalenanebeški svod, ko sla pfišla iz koČe. Tiha in lepa no? ie bila. Niti najmanjšega glasu ni bilo Suti; le Sava je Šumno tekla mimo brodarjev« koCe. ,,Rad bi Vas prenočil, dobri ože, a pokorna morava biti županu", je dejal hinavsko ribi6. BA peljati Vas lioSem v Sevnioo, tam boste popoliioma varpi, Skušal bom, da pridete kmalu rtazaj." Te besede je čul Vitigoj in nekaj Cudnega ga je pretreslo. Kako more govoriti izdajalec tako? Zato je postal še bolj pozoren na vse. Onadva sta pa vstopila molCe v najmanjši Soln, in ribič je odrinil od kraja. Tihamil se je vsedel na drugi koneo čolna In nekako tesno mu je bilo pri srcu. Vse tiho okrog njega, mrtvaško tiho, Ie glasovi vesla, ki so odrivali vodo, so se vmeSavali med enaksmerno šumljanje Save. Tiho je sedel in se ozrl v nebo, kjer je migljalo nešteto zvezd. V duhu je premislil vcs Ras, kar ga je prežlvel na tej strani reke. Kratek 6as, a vendar lep in zanj plodonosen. ColniS je drsal polagoma proti sredmi. V tem frenutku se je skrila luna za oblake; to ugodno prlliko je porabil ribifi, ki je doslej molŠe veslal. Skočil je naenkrat pokonci in zavihtel veslo nad Tihomilovo giavo ter zaklical: (Konec prih.)