Dohodki 
Proračunski dohodkl v Lju-bljani se delijo med občino, Temeljno izobraževalno skup-nost  In    mestno    skupščino.
Dohodki mesta so v glav-nem davkl od prometa v tr-govini ter dohodki od taks. Računajo, da se bo tega de-narja nabralo na obmoiju občlne Bežigrad 16,444.000 din, kar gre za flnanciranje skupnih mestnlh potreb.
Za Temeljiio Izobraževaliio skupnost (financiranje osno-vnega šolstva in otroškega varstva) gre del prispevka od osebnega dohodka in del dav-kov od prometa v trgovinl. Na območju občtne Bežigrad Se bo tega denarja nabralo 23,298.000 din.
(Obrazložitev proračuna mesta Ljubljane In Temeljne izobraževalne skupnosti je v posebni prilogl, ki ste jo do-bill skupaj s to številko ča-aoplsa »Zbor občanov«).
Za »čisti« občlnski prorafun naj bi se letos nabralo 33,043.000 din. Najvažnejšl proračunski dohodki občine so: prlspevek od osebnega dohodka iz delovnega razmer-ja, od obrtl In skupnega do bodka  občanov  ter davki.
Prispevek od osebnega do-hodka iz delovnega razmerja nakažejo občinl delovne orga-nizacije za vse zaposlene, ki lmajo stalno bivališče za Be-iigradom. Glede na predvidena gospodarska gibanja v LJuh ljanl naj bi  se  od tega prl-
spevka nabralo za občinski proračun 17 odstotkov več denarja kot lani, toda ker Je znliana stopnja, ki gre občini (od 1,71 odstotka lani na 1,65 odstotka letos) bo te vrste do-hodkov v občinskem proraču-nu samo za 13 odstotkov več kot lanl (12,788.000 din). Stopnjo so znižale tudi repu-bllka In Temeljna izobraže-valna skupnost Ijubljana. Z znižanimi stopnjami prispev-ka razbremenjujemo gospo-darstvo, kar je v skladu s smernlcami družbeno-eko-nomske poUtlke v letu 1972. Spodnja tabela nam kaže, ka-ko so se gibale te stopnje v zadnjih Ietih.
Prispevka od obrtnlh in drugih gospodarsklb dejavno-sti naj bi se nabralo 6,898.000 dln, kar Je 20 odstotkov več kot lani. Davčne lestvice so nekoUko spremenili (stopnjc so glede na osnovo znižali) vendar pa na večje dohodke iz tega vlra računajo zaradi razvoja obrtl in zato, ker bo
PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHOOKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
11,72        11,27
9,41
8,35
organizacijsko In strokovno izpopolnjena davčna služba lahko realneje in dosledneje za.jemala te dohodke.
Duhodki od kmetijske de-javnosti, intelektualnlh stori-tev in avtorskih pravic ne ne predstavljajo velikih vsot; računajo le na vlšjl prlspe-vek od avtorskih pravic, ker se bo povečala prispevna stopnja. Za 10 odstotkov naj bi se povečal tudi dohodek, ki ga prestavlja prispevek od skupnega dohodka občanov; plačajo ga tisti, kl so lani za služili več kot 25.000 din.
Predvidevajo, da bo dohod-kov od davkuv (prometni da-vek od prodaje biaga, od prodaje alkoholnih ptjač, da vek na storitve, od nepremič-nin Itd.) celo manj kot lani. Od vseh teh davkov je bil za občinskl proračun najpn-membnejši davek od prodaje nepremičnin. Ker je za pol leta prepovedan promet z zemljisei, bo te vrste dohod-kov za 40 odstotkov manj kot Iani.
Prlšpevka za uporabo mc-stnega zemijišča naj bi se na-bralo prlbližno toliko kot la nl. Predpisl o tem prispevku se niso spremenili, malenko-stno povečanje gre le na ra čun uspešnejše izterjave. Od zbranega prispevka gre 30 od stotkov mestni skupščinl za financlranje prednostnih in-vesticij mestnega pomena, 70 odstotkov pa ostane obči ni za financiranje raznih ko-munalnih de! po krajevni* skupnostih.
V lanskem proračunu je bi lo za 1.904.000 din presežka dohodkov nad izdathi. Več.ii del tega presežka je prlkaian
med dohodki letošnjega pric računa (prenešena sredstva iz prejšnjega leta), preosta-nek pa je bilo treba odvestl v poseben sklad, ker je blla proračunska -poraba — po dobno kot letos — omejena in presežka ni bilo dovoljeno razdeliti med uporabnike proračunskega   denarja.
Predvideno je, da bodo do-hodki občinskega proračuna znašali 33.043.0U0 dln, kar je 12,5 odstotkov več kot lanL Proračunski izdatki pa so omejeni in so lahko le za 14,9 odstotka višji kot lani. To pomeni, da je mogoče po-rabiti le 31,552.000 din, se pravi, 1,491.000 din manj» kot   bodo   znašali   dohodki.
Ta omejitev proračunske porabe Je v skladu s stabili-zacijskimi ukrepi. S smerni-cami družbeno-ekonomske palitike je določeno, naj pro-računska poraba narašča po-časneje kot narašča družbenl produkt. Lt-ta naj bi se le-tos v Ljubljani povečal za 23 odstotkov v primerjavi s pre-tekiim letom, proračunska poraba pa naj bi se povečala le za 16 odstotkov. Ker sl v L.jubljani proračunski denar delijo Temeljna izobraževalua skupnost, občine in mesto so določlli, naj bi se poraba Te-meljne fzobraževalne skupno-sti povečala za 18.2 odstotka, proračunski izdatki občin in mesta pa uajveč za 14,9 od-stutka.
Ce bodo dohodki narasliza več kot 14,9"" nad lansko po-rnbo, presežka ne bo raogoče razdeliti med uporabn ke pro-računskega denarja. Kam bo šel ta morebitni presiezek, zdaj še ni znano.