ACROCEPHALUS 23 (il 5): I79 — 183, 2002 Nekaj gnezditvenih navad koza~e Strix uralensis v Sloveniji Some breeding habits of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia Al Vrezec1 & Ksenja Kohek2 1Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1001 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@nib.si 2Jamova 48, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ksenjakohek@yahoo.com The Ural Owl Strix uralensis breeding phenology, use of nest-site types, clutch and brood size are presented for Slovenia. The data from 33 nests were analysed. The most common nest-site types are tree holes, semi-holes, and tree stumps, which are usually 8 m high from the ground mostly on the beech Fagus sylvatica. Only exceptionally, Ural Owls bred on the ground, in a raised hide or in a nest box, which suggests that there are sufficient natural nest-sites still available in Slovenian forests. The mean clutch size was 2.4 eggs per nest, which is quite low according to other European data. There are two possible explanations for that: (1) high breeding density, which usually means lower breeding success; and (2) low food availability in the prebreeding period, which decreases the clutch size. Fat Dormouse Glis glis seems to be the Ural Owl’s main prey in Slovenia, and it reaches its population maximum as late as in July and August. The brood size (2.0 fledglings per brood) is within the range of other European data, suggesting high survival rate of the young. In Slovenia, the Ural Owl starts to breed very late according to data from other countries in Europe; nests with eggs were found between April 1st and June 11th, and the last nonflying fledglings outside their nest in August. One of the explanations for such late breeding of the Ural Owl can be the so-called “waiting strategy hypothesis”, according to which the female postpones egg laying in anticipation of better food conditions, in Slovenia until the occurrence of Fat Dormouse in the summer. Key words: breeding biology, breeding phenology, brood size, clutch size, nest-site, Slovenia, Strix uralensis, Ural Owl Klju~ne besede: gnezditvena biologija, gnezditveni prostor, koza~a, Slovenija, Strix uralensis, velikost legla, velikost zaroda 1. Uvod O koza~i Strix uralensis v Sloveniji je bilo v zadnjem ~asu objavljenih veliko prispevkov (npr. Miheli~ et al. 2000, Vrezec 2000a & b, Svetli~i~ & Kladnik 2001, Pre{ern & Kohek 2001). Kljub temu sta njena gnezditvena ekologija in biologija pri nas {e vedno slabo poznani. Tako je bilo denimo do leta 2000 v Sloveniji najdenih le 21 gnezd (Miheli~ et al. 2000). Razlog je v te`ji odkrivnosti naravnih gnezd. Na Finskem, kjer je gnezdenje vrste dobro preu~eno, je ve~ina podatkov zbrana iz gnezdilnic (Saurola 1992). V Sloveniji je bil do pred kratkim znan le en primer gnezdenja koza~e v gnezdilnici na Kumu (Bo`i~ 2000), {ele nedavno pa se mu je pridru`il {e primer sicer neuspelega gnezdenja na Krimu (Kohek & Vrezec 2002). Namen prispevka je analiza zbranih podatkov o gnezdih koza~e v Sloveniji in prikaz nekaterih gnezditvenih navad vrste pri nas: fenologija gnezdenja, gnezditveni prostori (dopolnitev Miheli~ et al. 2000), velikost legla in zaroda. Pri tem je pomembno izpostaviti, da je bila ve~ina podatkov zbrana v koza~inih naravnih gnezdih (dupla, poldupla, drevesni {trclji). Podobna analiza na naravnih gnezdi{~ih je bila narejena tudi v Belorusiji (Tishechkin & Ivanovsky 2000). 179 A. Vrezec & K. Kohek: Nekaj gnezditvenih navad koza~e Strix uralensis v Sloveniji Tabela 1: Tipi gnezditvenega prostora koza~e Strix uralensis v Sloveniji (n = 26) Table 1: Nest-site types of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia (n = 26) Vi{ina od tal (m) / Height from the ground (m) Tip gnezditvenega prostora / Nest-site type N % Min Max Povp. / Avg. SD Duplo ali polduplo / Hole or semi-hole 12 46,2 I 18 7,1 4,8 Drevesni {trcelj / Tree stump 6 23,1 2 10 4,8 2,8 Vejnato gnezdo / Stick nest 4 15,4 8 18 12,0 4,3 Gnezdilnica / Nestbox 2 7,7 7 7 7,0 0,0 Tla / Ground I 3,8 0 - 0,0 Lovska opazovalnica / Raised hide I 3,8 10 - 10,0 Skupaj / Total 26 IOO,0 0 18 7,2 4,6 2. Metoda Podatke o gnezdih sva zbirala na podlagi (1) literaturnih podatkov, (2) podatkov od drugih opazovalcev in (3) terenskega zbiranje podatkov, kjer sva se omejila na obmo~je Krima pri Ljubljani (45°56’N, 14°27’E; osrednja Slovenija). Podatke o novej{ih najdbah koza~inih gnezd sva dobila iz obmo~ij Kra{ice (J. Svetli~i~ pisno), Ko~evskega (M. Peru{ek ustno) in Krima (lastni podatki). Zbirala sva naslednje podatke: tip gnezditvenega prostora, vi{ina gnezda od tal, gostiteljska drevesna vrsta, ~e je bilo gnezdo na drevesu, ter ~as in tip najdbe (jajca, mladi~i v gnezdu, speljani mladi~i zunaj gnezda). Poleg tega sva si bele`ila tudi velikost legla ({tevilo jajc) oziroma zaroda ({tevilo mladi~ev). Podatke sva obdelala z opisnimi statisti~nimi metodami. 3. Rezultati in diskusija Zbrala sva podatke o 33 koza~inih gnezdih v Sloveniji iz vseh zoogeografskih regij, v katerih se koza~a pojavlja: dinarska (20), alpska (10), predalpska (2) in subpanonska regija (1) (Mr{i} 1997, Miheli~ et al. 2000). Ve~ina podatkov je bila zbrana z naklju~nimi najdbami gnezd, zato podatki pri vseh najdbah niso popolni. 3.1. Gnezditveni prostor Dupla in poldupla so najpomembnej{i tip gnezditvenega prostora koza~e v Sloveniji (tabela 1), kar navajajo `e Miheli~ et al. (2000). Ve~ina koza~ v Sloveniji gnezdi v naravnih gnezdi{~ih (88,5%), to je v duplih in polduplih, drevesnih {trcljih, vejnatih gnezdih, izjemoma na tleh (tabela 1). Njihova povpre~na vi{ina, ~e od{tejemo talno gnezdo, je 180 7,3 ± 5,1 m od tal. Naravna drevesna gnezda sestavljajo ve~ino (69,3%) vseh najdenih gnezd koza~e v Sloveniji. Mikkola (1983) navaja pregled starej{ih najdb ve~inoma naravnih koza~inih gnezd na Finskem in [vedskem, kjer so naravna drevesna gnezda ravno tako prevladovala. Druga~e je v Belorusiji, kjer ve~ina koza~ gnezdi v starih vejnatih gnezdih ujed in ~rne {torklje Ciconia nigra, ki sestavljajo kar 70,8% vseh najdenih gnezd (Tishechkin & Ivanovsky 2000). Za teritorialne gozdne sove, kakr{na je tudi koza~a, je poleg dostopnosti plena klju~nega pomena tudi dostopnost ustreznih gnezditvenih prostorov. Par koza~ lahko v neugodnih sezonah ob pomanjkanju plena zasede teritorij in varuje svoj gnezditveni prostor tudi v primeru, ko ne gnezdi (Saurola 1989). Kaj pa se zgodi, ko primanjkuje gnezditvenih prostorov? V Sloveniji imamo en primer gnezdenja koza~e na tleh s Pokljuke (Miheli~ 2000), kar je po vsej verjetnosti posledica pomanjkanja ustreznega gnezditvenega prostora v okolici. Gnezdo je bilo najdeno v Tabela 2: Drevesne vrste z najdenimi gnezdi koza~e Strix uralensis v Sloveniji (n = 23) Table 2: Tree species on which nests of the Ural Owls Strix uralensis were found in Slovenia (n = 23) Drevesna vrsta / Tree species N % Fagus sylvatica 9 39,2 Picea abies 4 17,4 Abies alba 4 17,4 Acer pseudoplatanus 4 17,4 Quercia robur 1 4,3 Quercus sessiliflora 1 4,3 Skupaj / Total 23 100,0 ACROCEPHALUS 23 (il 5): I79 — 183, 2002 smrekovem gozdu Adenostylo glabrae-Piceetum, ki je zavoljo drevesnih vrst, predvsem pa na~ina gospodarjenja z gozdom, skromno s primernimi gnezditvenimi dupli za koza~o. Najpogostej{e gostiteljsko drevo gnezda koza~e v Sloveniji je namre~ bukev Fagus sylvatica (tabela 2). Talno gnezdenje koza~ je redkost, saj so tak tip gnezda tudi na Finskem ugotovili v zgolj 1% primerov oziroma na le {tirih primerih (Mikkola 1983). V dveh primerih so koza~e v Sloveniji gnezdile na {torih le kak meter od tal (Maren~e 1996, Cerar 2000). Tak{ni gnezditveni prostori pa so veliko bolj izpostavljeni plenilcem. To koza~a re{uje z veliko agresivnostjo ob gnezdu (npr. Bo`i~ 1992, Peru{ek 1998). ^eprav je ve~ina samic ob gnezdu zelo agresivna in je sposobna odgnati tudi ve~jega plenilca, kot je denimo lisica Vulpes vulpes (Surina 2000), agresivnost ni zna~ilna za vse samice (Saurola 1992). Ob pomanjkanju gnezditvenih prostorov morajo zato tak{ne samice izbrati druga~na, bolj nenavadna gnezdi{~a. Tak{en je primer gnezdenja koza~e na lovski opazovalnici na Krimu pri Ljubljani v letu 2002, kjer je gnezdo zaradi prepogostih motenj propadlo. V dveh primerih je koza~a gnezdila v gnezdilnici, enkrat uspe{no (Bo`i~ 2000), drugi~ ne (Kohek & Vrezec 2002). V Sloveniji je zasedenost gnezdilnic pri koza~i kljub okoli 200 postavljenih (Miheli~ et al. 2000) skromna, saj sta do sedaj znana le dva primera (tabela 1). To je verjetno posledica {e vedno dovolj{njega {tevila razpolo`ljivih naravnih drevesnih gnezd v slovenskih gozdovih. Koza~a naj bi namre~ pogosteje zasedala gnezdilnice ob pomanjkanju primernih naravnih dupel in {trcljev, torej v primeru, ko je {tevilo ustreznih naravnih drevesnih gnezd nizko glede na {tevilo gnezde~ih koza~ (Mikkola 1983). Na severnem Finskem, kjer so gostote nizke in {tevilo ustreznih naravnih drevesnih gnezd dovolj{nje, je dele` parov, ki gnezdijo v gnezdilnicah, nizek, 13% proti 57% v naravnih drevesnih gnezdih, medtem ko so na jugu razmere obratne in v gnezdilnicah gnezdi kar 42% parov, v naravnih drevesnih gnezdih pa 30% (Mikkola 1983). 3.2. Velikost legla in zaroda Tishechkin & Ivanovsky (2000) navajata pregled velikosti legel in zarodov koza~e v Evropi. V primerjavi s temi podatki je velikost legla koza~ v Sloveniji nizka, saj se z 2,4 (±0,7) jajca na leglo (tabela 3) uvr{~ajo na sam konec evropskih podatkov. Najve~ja legla imajo koza~e na Finskem z 2,7 - 3,9 jajca na leglo (Mikkola 1983, Tishechkin & Ivanovsky 2000), najve~ do 6 jajc na leglo (Mikkola 1983). Nekoliko manj{a so legla na [vedskem (2,8 jajca na Tabela 3: Distribucija {tevila (razred) jajc (leglo) in mladi~ev (zarod) v gnezdu koza~e Strix uralensis v Sloveniji in povpre~ne vrednosti Table 3: Distribution of the number (Class) of eggs (Clutch) and fledglings (Brood) per nest of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia and average values Razred / Class Leglo / Clutch Zarod / Brood 1 12,5 % 13,3 % 2 37,5 % 73,3 % 3 50,0 % 13,3 % Povpre~je / Average 2,4 2,0 SD 0,74 0,53 N 8 1 leglo), Norve{kem (2,8 jajca na leglo) in v Belorusiji (2,7 jajca na leglo; Tishechkin & Ivanovsky 2000). Podatki za ju`no populacijo koza~ podvrste S. u. macroura, ki ji pripada tudi slovenska populacija, so znani s Poljskega (3,3 jajca na leglo; Czuchnowski 1993) in Slova{ke (2,7 jajca na leglo; Tishechkin & Ivanovsky 2000). V Sloveniji ima najve~ legel po tri jajca, kar ustreza tudi ugotovitvam iz Finske, Belorusije in Nem~ije, medtem ko na [vedskem prevladujejo legla s {tirimi jajci (Scherzinger 1980, Mikkola 1983, Tishechkin & Ivanovsky 2000). Pri tem je treba upo{tevati, da lahko velikost legel pri koza~i izjemno niha glede na prehranske razmere v teritoriju. Na Finskem so ugotovili, da imajo samice v ugodnih sezonah v povpre~ju 3,5 jajca na leglo, v slabih sezonah pa 2,2 jajca na leglo (Pietiäinen et al. 1986). Najve~ji zarodi koza~e so bili ugotovljeni na Finskem z 1,9-2,3 mladi~a v zarodu, medtem ko so v drugih delih Evrope med 1,2 in 2,1 mladi~a na zarod (Tishechkin & Ivanovsky 2000). Velikosti zarodov v Sloveniji se uvr{~ajo v zgornji velikostni razred evropskih podatkov, kar lahko pripi{emo ve~jemu pre`ivetju mladi~ev. To je morda posledica ugodnej{ih prehranskih razmer v obdobju odra{~anja mladi~ev, zlasti pojavljanja polha Glis glis (Vrezec 2000b & v tisku). Vzroka za manj{a legla koza~ v Sloveniji sta lahko dva: (1) v Sloveniji so bile ugotovljene do sedaj najve~je znane gostote koza~ v Evropi (Miheli~ et al. 2000, Vrezec v tisku), ve~ja gostota pa pogosto vpliva na manj{i gnezditveni uspeh posameznih parov (Newton 1998); in (2) prehranske razmere, ki v predgnezditvenem ~asu odlo~ilno vplivajo na velikost legla pri koza~i. ^e je hrane v predgnezditvenem ~asu veliko, je samica sposobna izle~i ve~je {tevilo jajc 181 A. Vrezec & K. Kohek: Nekaj gnezditvenih navad koza~e Strix uralensis v Sloveniji (Pietiäinen et al. 1986). V slabih letih, ko je stale` gnezdenja je pri koza~i zelo variabilen in odvisen od malih sesalcev nizek, je leglo manj{e ali pa gnezditev razpolo`jive hrane v okolju (Saurola 1989). Samica celo izostane (Saurola 1989). V slovenskih razmerah lahko tako tudi ~aka na ugodnej{e prehranske je polh po sedanjih ugotovitvah verjetno zelo razmere, vendar se z zavla~evanjem za~etka gnezdenja pomemben ~len v prehrani koza~e v gnezditvenem zmanj{uje ~as, ki ga imajo kasneje mladi~i na voljo za obdobju (Vrezec 2000b & v tisku). Toda polhi se iz osamosvojitev in pripravo na uspe{no pre`ivetje hibernacije prebudijo {ele v aprilu (Kry{tufek 1991), kriti~nega zimskega obdobja (Pietiäinen et al. 1986). najvi{je gostote odraslih `ivali pa so dose`ene {ele v Zato se pogosto zgodi, da so kasnej{a legla manj{a juliju in avgustu (Kry{tufek et al. 2002). To pomeni, (Pietiäinen et al. 1986), kar nekako podpira zgoraj da koza~e celotno predgnezditveno obdobje pre`ivijo navedeno ugotovitev manj{ih legel v Sloveniji. V brez pomembne vrste plena. V tem obdobju so njihov Sloveniji, kjer so razmere v okolju nekoliko milej{e od glavni plen verjetno manj{e vrste, kot so voluharice skandinavskih, so kasnej{a legla manj problemati~na. Arvicolidae in mi{i Muridae (Vrezec 2001), kar lahko Poleg tega pa so prehranske razmere poleti (julij-verjetno posledi~no prispeva k manj{i produkciji jajc avgust) najugodneje{e zaradi masovnega pojava pri samicah. polhov (Kry{tufek et al. 2002), kar ima gotovo posledice tudi pri gnezditveni strategiji koza~e. V 3.3. Fenologija gnezdenja kolik{ni meri pa ta t.i. hipoteza o »~akalni strategiji« zares ustreza dogajanjem v naravi, bo treba ugotoviti v Za~etek gnezdenja koza~e, ki ga lahko povezujemo s prihodnjih raziskavah. pojavom jajc v gnezdu, se v Sloveniji ne ujema s podatki iz drugih evropskih dr`av, saj so bila prva jajca Zahvala: Za dragocene podatke o novih najdbah najdena 1. aprila, zadnja pa {ele 11. junija (slika 1). V koza~inih gnezd v Sloveniji se {e posebej zahvaljujeva severni Evropi je za~etek gnezdenja med 5. marcem in Jo`etu Svetli~i~u, Mirku Peru{ku in Roku Ogrinu. 27. majem (Saurola 1989). Czuchnowski (1993) poro~a, da ve~ina koza~ v ju`ni Poljski za~ne gnezditi 4. Povzetek v marcu, medtem ko koza~e v Bavarskem gozdu (Nem~ija) pri~no z gnezdenjem med 6. marcem in 30. Predstavljena je fenologija gnezdenja, gnezditveni aprilom (Scherzinger 1980). Valjenje pri koza~i traja prostori, velikost legla in zaroda koza~e Strix uralensis 35 dni (Scherzinger 1980), tako da pri zadnjem v Sloveniji. Zbrani so bili podatki za 33 gnezd. slovenskem podatku koza~a teoreti~no ni mogla za~eti Najpogostej{i tip gnezditvenega prostora so dupla, gnezditi pred 7. majem. [e bolj se razlikujejo najdbe poldupla in drevesni {trclji, ki so v povpre~ju 8 m mladi~ev, zlasti najdbe {e nelete~ih mladi~ev zunaj visoko, najve~krat na bukvi Fagus sylvatica. Izjemoma gnezda, saj sta kar dve najdbi datirani v avgustu, torej so koza~e gnezdile na tleh, na lovski opazovalnici ali v v ~asu, ko na Finskem mlade koza~e `e zapustijo gnezdilnici, kar ka`e na dovolj{no razpolo`ljivost teritorije star{ev (Pietiäinen et al. 1986). Za~etek naravnih gnezdi{~ v slovenskih gozdovih. Velikost Jajca/Eggs D DD DD Mladièi (gnezdo)/Fledglings (nest) D D DD DD D D Mladièi (zunaj gnezda) / Fledglings (outside nest) 5-mar 25-mar 14-apr 4-maj 24-maj 13-jun 3-jul 23-jul 12-avg 1-sep Datum / Date Slika 1: Najdbe jajc, mladièev v gnezdu in zunaj njega pri kozaèi Strix uralensis v Sloveniji glede na èasovno skalo (n = 22) Figure 1: Distribution of finding eggs and the fledglings in the nest and outside it of the Ural Owl Strix uralensis in Slovenia according to time scale (n = 22) 182 ACROCEPHALUS 23 (il 5): I79 — 183, 2002 legla je v povpre~ju 2,4 jajca na gnezdo, kar je malo v primerjavi z drugimi evropskimi podatki. Za to avtorja navajata dva mo`na vzroka: (1) velika gnezditvena gostota, ki posledi~no vpliva na manj{i gnezditveni uspeh; in (2) slabe prehranske razmere v predgnezditvenem obdobju, ki zni`ujejo velikost legla. Polh Glis glis, ki je verjetno glavni plen koza~e v Sloveniji v gnezditvenem obdobju, namre~ dose`e svoj populacijski vi{ek {ele v juliju in avgustu. Velikost zaroda s povpre~no 2,0 mladi~a na zarod je primerljiva z evropskimi podatki, kar ka`e na visoko pre`ivetje mladi~ev. Glede na Evropo za~ne koza~a v Sloveniji gnezditi razmeroma pozno, saj so bila gnezda z jajci najdena med 1. aprilom in 11. junijem, zadnji nelete~i mladi~i zunaj gnezda pa {ele v avgustu. Razlaga za pozno gnezdenje koza~e v Sloveniji je lahko t.i. hipoteza o “~akalni strategiji”, ko samica ~aka na ugodnej{e prehranske razmere v okolju, torej na pojav polha poleti. 5. Literatura Bo`i~, I.A. (1992): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 13 (51): 54. Bo`i~, I.A. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99): 95. Cerar, M. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99): 96. Czuchnowski, R. (1993): Breeding ecology of the Ural Owl Strix uralensis in the Niepolomicka forest. Remiz 2 (1): 7-12, Kohek, K. & A. Vrezec (2002): Ural Owl Strix uralensis. Acrocephalus 23 (110-111): 54-55. Kry{tufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Kry{tufek, B., A. Hudoklin & D. Pavlin (2002): Population biology of the Edible dormouse Glis glis in a mixed montane forest in Central Slovenia over three years. p. 11. In: Bakonyi, G., Sz. Bösze & P. Morris (eds.): International Conference on Dormouse (Myoxidae), Abstracts. Szent István University, Department of Zoology and Ecology, Gödöllö, Hungary. Maren~e, M. (1996): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 17 (74): 35. Miheli~, T. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99): 94-95. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London. Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. Newton, I. (1998): Population Limitation in Birds. Academic Press, San Diego. Peru{ek, M. (1998): Gnezdenje koza~e Strix uralensis v ko~evsko-ribni{kih gozdovih. Acrocephalus 19 (89): 99-103. Pietiäinen, H., P. Saurola & R.A. Väisänen (1986): Parental investment in clutch size and egg size in the Ural Owl Strix uralensis. Ornis Scand. 17: 309-325. Pre{ern, J. & K. Kohek (2001): Popis koza~e Strix uralensis macroura na Javornikih. Acrocephalus 22 (108): 167-169. Saurola, P. (1989): Breeding Strategy of the Ural Owl Strix uralensis. p. 235-240. In: Meyburg, B.U. & R.D. Chancellor (eds.): Raptors in the Modern World. WWGBP, Berlin, London, Paris. Saurola, P. (1992): Ural Owl. p. 328-345. In: Newton, I. (ed.): Lifetime Reproduction in Birds. Academic Press, London. Scherzinger, W. (1980): Zur Ethologie der Fortpflanzung und Jugendenetwicklung des Habichtskauzes (Strix uralensis) mit vergleichen zum Waldkauz (Strix aluco). Bonner Zoologische Monographien, Nr. 15, Zoologische Forschungsinstitut und Museum Alexander Koenig, Bonn. Surina, B. (2000): Koza~a Strix uralensis. Acrocephalus 21 (98-99): 94. Svetli~i~, J. & T. Kladnik (2001): Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah. Acrocephalus 22 (108): 155-158. Tishechkin, A.V. & W.V. Ivanovsky (2000): Die Brutleistung des Uralkauzes im nördlichen Weißrußland. Ornithologische Mitteilungen 52 (2): 76-88. Vrezec, A. (2000a): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu. Acrocephalus 21 (98-99): 39-41. Vrezec, A. (2000b): Prispevek k poznavanju prehrane koza~e Strix uralensis macroura na Ko~evskem. Acrocephalus 21 (98-99): 77-78. Vrezec, A. (2001): Winter diet of one female Ural Owl (Strix uralensis) at Ljubljansko barje (central Slovenia). Buteo 12: 71-76. Vrezec, A. (v tisku): Breeding density and altitudinal distribution of the Ural, Tawny, and Boreal owls in North Dinaric Alps (central Slovenia). J. Raptor Res. 37 (1). Prispelo / Arrived: 19.2.2003 Sprejeto / Accepted: 25.3.2003 183