GOLDONI NA SLOVENSKEM MILKO KOS Letos mineva devetdeset let, odkar se je rodil in deset let, odkar je umrl prof. dr. Milko Kos (1892—1972). Oh tej priložnosti ponatiskujemo kratek sesta- vek, ki ga je profesor Kos leta 1927 objavil v Gledališkem listu narodnega gle- dališča v Ljubljani (Gledališki list narodnega gledališča v Ljubljani, Sezona 1927/28, 1. novembra 1927, številka 3. str. 39—41) in ga bibliografija Kosovih objav ne pozna. Članek po svoje izstopa iz ostalih, znanih Kosovih del in živo in neposredno prikazuje življenjske razmere na gradu grofa Lantierija — kot jih je pač doživljal Carlo Goldoni ob svojem obisku v Vipavi v letih 1726127. Na čla- nek nas je opozoril dr. Vasilij Melik. Letos poteka dvesto let kar se je mudil Carlo Goldoni na slovenskih tleh. Spominu tega bivanja beneškega komediografa, čigar »Lepo krčmarico« je lansko sezono vprizorilo naše gledališče, naj bodo posvečene te vrstice. Carlov oče Giulio je bil sloveč zdravnik v Benetkah. Glas o njem je šel daleč po deželi j in dospel celo do naše Vipave, kamor ga je le- ta 1726 poklical tamkajšnji grof Franc Anton Lantieri, ki je že par let bolehal. Oče Giulio se je podal na pot s svojim še ne dvajsetlet- nim sinom Carlom, in ta je kasneje popisal v svojih francoski pisanih »Memoires« svoje bi- vanje pri vipavskem vlastelinu, »cet aimable, 190: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 Seigneur qui faisoit les délices de son pays«. V živem spominu je ostalo mlademu Carlu življenje v takratnem vipavskem gradu, kjer je bival jeseni in pozimi leta 1726—1727. Go- stobesedno in živahno nam ga popisuje v svo- jih memoarih, dragocenem viru za poznava- nje življenja po naših gradovih pred dvesto leti. Popisuje, kako se plemiške rodbine med seboj obiskujejo. Starši in sinovi, učitelji in služabniki in konji, vse se naenkrat odpravi na pot, vse sprejme gostitelj in za vse najde do- volj kvantirja. Vipavski Lantieri, sam bole- hen, ni sicer nikamor hodil, sprejemal pa je vse. Njegova miza ni bila izbrana, toda silno obilna. Goldoni opisuje pečenko, »piece de re- sistance* dineja pri Lantieriju. Četrt koštru- na, srnjaka ali pa telatine je tvorilo podlago, nad to mesenino so nagrmadili zajce ali pa fazane s šopom jerebic, kljunačev in drozgov. Škrjančki in grmuše so zaključevali pirami- do na vrhu. Vse to je kmalu izginilo, sedaj eden, potem drugi se je poslužil teh dobrot, in mesojedci pri mizi so našli ven in ven nove komade, ki so vse bolj dražili njihov apetit. Tudi so pri vsakem obedu ali večerji servira- li po dve juhi, eno z obložki, drugo zelenjad- no; med krožnike so pa postavili silne mno- žine ječmena. Ječmen so belili z omako od pe- čenke, in dejali so mi, pravi Goldoni, da to pospešuje prebavo. Vina so bila izvrstna. Med- temi je bilo neko rdeče, dejali so mu »fa-fan- ciulli«, kar je dajalo povod za nespodobne be- sedne igre, ki BO bile takrat tudi pri »boljših« damah v navadi. Salo so pa kaj cesto prekin- jale zdravice, ki jih je bilo treba vsak čas poslušati in govoriti. Posebno presenečenje je nudil gostitelj na dan 4. novembra, rojstni dan cesarja Karla VI. Postavil je pred vsake- ga gosta čuden aparat, katerega so imenova- li g 1 o - g 1 o. Bil je iz stekla, raznih krogel in trobentic, zgoraj se je pa končaval v čašo. V to pripravo so natočili vina, in kadar so go- stje dvignili čaše k ustom, so nastali v apara- tih čudni glasovi. Ko so vsi naenkrat pili, je to, pravi Goldoni, proizvajalo neobičajne in jako prikupne akorde: glo-glo-glo ... Staremu vipavskemu grofu se je zdravje nekoliko zboljšalo. Da bi se raztresel, je uka- zal urediti marionetno gledališče, ki je bilo precej zanemarjeno, toda prav bogato, kar se tiče marionet in dekoracij. Mladi Goldoni je nato priredil gostitelju in gostom v gradu predstavo. Izbral je igro »Kako je Herkules kihnil«, grotesko v petih aktih, ki jo je spisal Jacopo Martelli. Stvar je predstavljala Her- kula v deželi palčkov, ki ga spečega naskoči- jo, ta jih pa, ko hihne, vrže vse vznak. Za Herkula je Goldoni napravil orjaško lutko. Vse se je dobro izteklo, in zabava je bila kar najbolj prijetna. Stavim, pravi Goldoni, v spominih, da sem bil edini, ki sem si domiš- ljal, da znam postaviti na oder grotesko go- spoda Martelli j a. Iz Vipave je Goldoni enkrat odpotoval v štajerski Gradec v družbi Lantierijevega taj- nika, ki je imel tamkaj nujne opravke. Pri tej priliki se je mladi Carlo ustavil tudi v Ljubljani. O našem mestu omenja samo, da je videl tamkaj rake, čudovito lepe in velike ka- kor languste (morski raki). Na pomlad leta 1727. sta Goldonija, oče in sin, zapustila Vipavo. Stari gospod je pri od- hodu dobil od grofa v dar tabatiero z grofovo sliko, mladi Carlo pa isrebrno uro. Vipava in slovenska zemlja sta zapustila tudi v Goldoni j evem literarnem delu sledove. Ohranjena nam je oda, ki jo je 4. oktobra 1726, na god grofa Lantierija, Carlo deklami- ral v vipavskem gradu, in pa pastirska idila, ki jo je grofici Ceciliji Rabatti na čast dekla- miral dne 22. nov. 1726. v Gorici. Tudi v eni svojih komedij omenja Goldoni Vipavo. V »Kavalirju dobrega okusa« (II ca- valiere di buon gusto), ki je lokaliziran v Ne- aplju in je nastal 1. 1750., imamo takoj v dru- gi sceni prvega akta prizor med grofom Otta- vijem in njegovim slugo. Sluga, ki se grofu ponuja za hišnega upravitelja, pravi: »Pre- svetli, služil sem tri leta za hišnega upravite- lja«. Grof: »Kje?« Sluga: »V mestu, ki se imenuje! Vipava.« Grof: »Vipava? Kje je ta Vipava?« Sluga: »Tam, kjer se začenja Nemčija, med nemško Furlanijo in Štajersko«. Grof: »Prepotoval sem skoraj vso Evro- po, pa se ne spominjam tega mesta. Zdi se mi, da sem slišal, da je Vipava majhna vas«. Sluga: O, presvetli, ne; mesto je.« (Zase: »Ko sem že dejal, morain pri tem ostati«.) Grof: »Dobro, naj bo! Pokličite bibliote- karja«. Bibliotekar pride, grof naroči leksikon, po- gleda vanj in cita, da je Vipava samo trg (borgo), ter lažnjivega slugo nažene. Se za Goldonijevega življenja (t 1793) je uprizorila v karnevalu leta 1769. igralska dru- žba iz Prage, pod vodstvom Giuseppa Buste- llija, v »novem deželnem gledališču« v Ljub- ljani Goldonijevo komedijo s petjem »La con- tadina in Corte« »Kmetica na dvoru) z godbo, ki je označena kot »eine sinnreiche Erfindung des Hrn Giacomo Rust, berühmten Capell- Meister aus Rom«. Pri tej priliki je izdal ljub- ljanski tiskar J. F. Eger italijansko-nemški tekst Goldoni j eve igre.