a

IZAIJA


NA DUNAJ!

ZALOŽILA BRITANSKA IN INOZEMSKA SVETO¬
PISEMSKA DRUŽBA.

1889 .

65018

Slovenian. Isaias. 32““>.

OSooK^sgv^

IZAIJA.

I. POGLAVJE.
Prikazen Izaiji, sinu Amoso-
vemu, katero je videl za Judo
in Jeruzalem, za časov Ozije,
Joatana, Ahaza in Ezekije,
kraljev judovskih.

2. Čujte nebesa, in poslušaj
zemlja; kajti Gospod govori:
Sinove sem vzredil in po¬
vzdignil, oni pa so odpadli in
sprli se proti meni.

_ 3. Vol pozna gospodarja svo¬
jega, in osel gospoda svojega
jasli, Izrael ne pozna, ljudstvo
moje ne ume.

4. Goije, narod grešni, ljud¬
stvo tako popačeno v krivici,
seme prehudobno, kazitelji
sveta; zapustili so Gospoda,
zaničljivo so razdražili svet¬
nika Izraelovega; odtujili so j
se ter obrnili se nazaj.

5. Zatorej, kam  naj bi vas j
udaril še; množite odpadstvo.
Vsa glava je bolna enako, in
medlo vse srce.

6. Od podplata noter do
glave ni celega na njem: ule
in bula in rana polna gnoja; !
ne iztiskajo se, ne obvezujejo, j
nobena se ne omehčava z ;
mazilom.

7. Dežela vaša je pusta;
mesta vaša popaljena z og-
njem;deželasama vaša,katero
so vpričo vas požrli tujci, opu-
stošena je že tako, kakor
po razdevanji tujcev.

.8. In zapuščena je hči Si-
jonska, kakor koliba v vino¬
gradu, kakor senčnica na
kumarišči, kakor mesto ob¬
legano.

9. Ko bi nam Gospod nad
vojskami ne bil živih ohranil,
če tudi malo, bili bi kakor
Sodoma, podobni bi bili Go¬
mori.

10. Čujte besedo Gospodovo,
vodniki Sodomski, poslušajte

: Boga našega uk, ljudstva Go-
morska.

11. Čemu mi daritev vaših
množina? pravi Gospod: Sit
sem žgalnih daritev ovnov in
masti tolste živali/  in kivi
juncev in jagnjet ter kozlov
ne veselim se.

12. Ker prihajate, da se pri¬
kažete pred obličjem mojirn^
kdo je iskal tega od roke vaše,,
da teptate veže moje?

13. Ne prinašajte dalje niče-
murnosti darila; kadilo mi je,

J*

IZAIJA 1.

4

gnjiisoba; o mlaji in soboti, ko
se sklicuje zbor, ne morem
'prenašati  krivice, ne prazno¬
vanja.

, 14. Mlaje vaše in godove
vaše čili duša moja; težavni
so mi, prenašati jih  sem se na¬
veličal.

15. Zato, ko iztezate roke
svoje, skrivam oči svoje pred
vami; tudi ko molite mnogo,
ne slišim; roke vaše so polne
krvi.

16. Umijte, očistite se, od¬
pravite hudobnost dejanj svo¬
jih izpred mojih oči, jenjajte.
delati hudo.

17. Učite se delati dobro;
iščite pravice, zatiranega po¬
življajte; pravico sodite siroti,
potezajte se za vdovo.

18. Pridite skoraj, in razgo-
varjajmo se, pravi Gospod;
če bodo grehi vaši, kakor
škrlat, pobelijo se kakor sneg;
če bodo rudeči kakor bager,
podobni bodo volni.

19. Če privolite, da poslušate,
uživali bodete blago te dežele.

20. Ako pa se branite in se
upirate, pokončani bodete z
mečem, kajti usta Gospodova
so govorila.

21. Kako je kurba postalo
mesto zvesto, polno pravice;
v katerem je prenočevala
pravičnost, ono je sedaj polno
morilcev.

22. Srebro tvoje se je iz-
premenilo v žlindro, vino tvoje
se je onesnažilo z vodo.

28.  Knezi tvoji so trdovrat-
neži, tovariši tatov; vsak
ljubi dar in hodi za povračili;
siroti ne sodijo pravice, in
vdove pravda ne prihaja do
njih.

24. Zato govori Gospod Bog,
nad vojskami, silni Izraelov:
Aha, tolažbe dobodem od so¬
vražnikov svoj ih, in maščeval
se bodem nad svojimi nepri-
jatelji.

25. Kajti roko svojo iztegnem
proti tebi, da osnažim žlindro
tvojo ter te očistim; in vas
kositar tvoj odpravim.

26. In zopet postavim sod¬
nike tvoje, kakor prej, in sve¬
tovalce tvoje, kakor s konca;
zanaprej te bodo imenovali
masto pravično, grad zvesti.

27. Sijon bode se odkupil se
sodbo, in oni, ki se vrnejo, s
pravico.

28. Odpadniki pa in grešniki
podero se skupaj, in kateri
zapuščajo Gospoda, poginejo.

29. Kajti osramote se zaradi
gajev, katerih ste želeli, in
rudečica vas obleti zaradi vr¬
tov, katere ste izbrali.

30. Kajti podobni bodete
hrastu, kateremu se osiplje
listje; in podobni vrtu, ki
nima vode nobene.

31. In najhrabrejši bodo
kakor tulje, in delo njih kakor
iskra; oboje pa bode gorelo
enako, tako da ne bode mo¬
gel pogasiti nihče.

IZAIJA 2. 5

II.  POGLAVJE.
Beseda, katero je o prikazni
slišal Izaija, sin Amosov, za
Judo in Jeruzalem.

2. Bode torej v poslednjih
časih, ko  bode ustanovljena
gora niše Gospodove na vrhu
drugih gora, in povzdignena
nad griče, da se bodo stekali
k njej vsi narodi.

3. In mnoga ljudstva pojde¬
jo, govoreč: Pridite, da idemo
na goro Gospodovo, v hišo
Boga Jakobovega, da nas
bode učil steze svoje, in bo¬
demo hodili po potih njegovih;
kajti se Sijona izhaja nauk, in
beseda Gospodova iz Jeruza¬
lema.

4. Kateri bode sodil med
narodi, in zgrabilbode ljudstva
mnoga, da pokujejo meče
svoje v motike in sulice svoje
v srpe; narod ne dvigni meča
nad narod, in vojske naj se
več ne uče.

5. Hiša Jakobova, dejte, ho¬
dimo v svetlobi Gospodovi.

6. Ker zapuščaš ljudstvo
svoje, hišo Jakobovo; ker so
polni,nad jutrovo deželo zlega,
in vedeži so,  kakor Filistejci;
da, mili so jim tujcev otroci.

7. In polna je dežela njego¬
va srebra in zlata, in zakla¬
dov neskončnih; in polna je
dežela njegova konj in vozov
brez konca.

8. Polna je tudi dežela nje¬
gova malikov; rok svojih delu

se klanjajo, kar so storili prstje
njegovi.

9. In ponižuje se človek
prostak, in pripogiblje se pr¬
vak, zato jim ne prizanašaj.

10. Zlezi v pečino ter skrij
sev prahu zaradi strahu pred
Gospodom, in zaradi lepote
njegovega veličastva.

11. Poniža se človek z viso¬
kimi očmi in potisne se viso¬
kost človeška, in povišan bode
Gospod sam tisti dan.

12. Ko bode dan Gospodov
nad vojskami proti vsakemu
prevzetnemu in visokemu, in
proti vsakemu, kateri se po¬
višuje, da se poniža;

13. In proti vsem cedram
na Libanu najvišjim in naj-
ponosnijim, in proti vsem hra¬
stom Basanskim,

14. In proti vsem goram naj¬
višjim, in proti vsem gričem
vzvišanim;

15. In proti vsakemu stolpu
visokemu, in proti vsakemu
zidu trdnemu ;

16. In proti vsem ladjam
morskim, in proti vsem podo¬
bam najmilejšim:

17. Tedaj se potisne človek
visoki, in poniža se vzvišenost
človeška: in povišan bode
Gospod sam tisti dan.

18. In maliki preidejo po¬
polnem,

19. Ko pridejo v brloge
skalne in v žrela prašna, v
strahu pred Gospodom in za¬
radi lepote njegovega veliča-

IZAIJA 2. 3.

6

stva, ko vstane, da silno uda¬
ri to zemljo.

20. Tisti čas vrže človek ma¬
like svoje srebrne, in zlate
malike svoje, katere so si
naredili, da se jim  klanjajo,
krtom in netopirjem,

21. Vhajajoč v votline pečin
in v skalne strmine, zaradi
strahu pred Gospodom in za¬
radi lepote njegovega veli¬
častva, ko vstane, da silno
udari to zemljo.

22. Ogibajte se človeka, ka¬
teremu je dihanje v nosu nje¬
govem, kajti koliko bi bil
vreden ?

in. POGLAVJE.

Kajti, glej, Gospod tisti nad
vojskami odvrnil bode od Je¬
ruzalema in od Jude podporo
in palico, vso podporo kruha
in vso podporo vode,

2. Mogočnega in vojnika,
sodnika in proroka,modrijana
in starca.

i 3. Petdesetnika in veljaka,
svčtnika in umetnika vešče¬
ga, in dobrega govornika.

4. Dati pa hočem (pravi)
dečke jim za kneze njihove,
in hudodelci bodo jim gospo¬
dovali.

5. Tako bodo se zatirali v
ljudstvu med seboj, vsak svo¬
jega bližnjega; prešimi bodo
deček se starcem in nizki z
imenitnim.

6. Tako zgrabi kdo brata
svojega iz očetove hiše svoje,

govoreč ■  Obleko imaš, vodnik
nam bodi, da bode razsip ta
pod tvojo roko;

7. Prisezal bode tisti dan go¬
voreč: Nočem obvezovati, tu¬
di kruha ni v hiši moji, ne ob¬
leke; ne dajajte me za vodnika
ljudstvu.

8. Zgrudi se Jeruzalem in
pade Juda, ker njih jezik in
dejanja njih so proti Gospodu,
da dražijo oči slave njegove.

9. Trdovratnost njih obličja
priča zoper nje, in greh svoj
kakor Sodoma razglašajo, ne
skrivajo; gorje njih duši, ker
sami sebi delajo hudo.

10. Recite pravičnemu, da
je dobro; kajti uživali bodo
dejanja svojega sad.

11. Gorje, hudo je krivične¬
mu; kajti povračilo rok nje¬
govih bode mu gotovo.

12. Oni, ki zatirajo ljudstvo
moje, majhni so vsi; in žen¬
ske jim gospodujejo. Ljudstvo
moje, oni, ki te vodijo, zape-
ljujejo ter klijejo stezo potov
tvojih.

13. Vstaje na pravdo Gospod,
kateri stoji, da sodi narode.

14. Gospod se bliža na sodbo
proti ljudstva svojega starej-
šinam in knezom njegovim;
vi pa ste popasli ta vinograd,
rop siromakov je v hišah va¬
ših.

15. Kaj tareteljudstvo moje,
in razbijate siromakov oblič¬
je? govori Gospod Bog nad
vojskami.

IZAIJA

16. Še pravi Gospod: Zato
ker so visoke hčere Sijonske
ter hodijo z grlom napetim in
migajoč z očmi; neprestano
hodijo z drobnimi stopinjami
in z nogami svojimi delajo,
kakor zvezane;

17. Zato udari s plešo teme
hčeram Sijonskim, in Gospod
ogoli njih sramoto.

18. Tisti čas pobere Gospod
tisto diko se stegna in mrežice
ter lunice;

19. Mimice in verižice in
trepetljike;

20. Glavne ovitke in zapest-
nike ter pasove in naličnike
ter varnike;

21. Prsta: le in nanosnike;

22.0blačila pisana in plaščke

in trebušnike in iglarnice,

23. In ogledala in tančice
in glavovitke in lahka krila.

24. In namesti dišave posta¬
ne smrad, in namesti pasa raz¬
veza in namesti lite spletenih
pleša in namesti ogrinjala
prsnega raševnik, ogorelost
namesti lepote.

25. Ljudje tvoji padejo od
meča, tudi mogočni tvoji v
vojski.

26. Žalovala in plakala bodo
vrata njegova, ko bode praz¬
na sedela na tleh.

IV. POGLAVJE.

Sedem žen zgrabi istegamoža
v tistem času, govoreč: Jed
svojo bodemo jedle, in v oble¬
ko svojo se oblačile; samo

3. 4. 5. 7

da naj 'se imenujemo po tvo¬
jem imenu, odvzemi nam
sramoto.

2. Tisti čas bode mladika
Gospodova v slavo in čast;
in sad zemeljski v odliko in
diko njim, ki bodo ostali v
Izraelu.

3. Kajti kdor bode puščen v
Sijonu in ostal v Jeruzalemu,
bode se svet imenoval, kdor¬
koli bode življenju pripisan v
Jeruzalemu.

4. Ko bode Gospod opral
nesnago hčer Sijonskih, in kri
Jeruzalemovo poplaknil iz-
sred njega; z duhom sodbe
in z duhom pokončanja:

5. In ustvaril bode Gospod
nad vsakim prebivališčem
gore Sijonske in nad zbori
njegovimi oblak podnevi in
dim, ter svit in  ogenj plamteč
ponoči; kajti nad vso slavo
bode bramba.

6. Te brambe šator bode za
senčnico proti vročini podnevi
in za pribežališče in zavetje
pred povodnjo in pred dežjem.

V. POGLAVJE.

Zapel bodem sedaj dragemu
svojemu dragega svojega pe¬
sem, o vinogradu njegovem;
vinograd ima dragi moj na
griči prerodovitnem;

2. Ogradil ga je in kamenje
mu potrebi! in posadil ga s trta¬
mi plemenitimi in sezidal je
stolp v njem in tudi tlačilnico
je izdolbel v njem; ali ko je

IZAIJA 5.

čakal, da obrodi grozdje, rodil
je viniko.

3. Sedaj pa, prebivalci Jeru¬
zalemski, da, možje judovski,
sodite, prosim, med menoj in
vinogradom mojim.

4. Kaj bi se še storilo vino¬
gradu mojemu, česar bi ne
bil storil v njem? Zakaj ko
sem čakal, da obrodi groz¬
dje, rodil je viniko?

5. Že torej naj naznanim
vam, prosim, kaj bodem storil
vinogradu svojemu; ograjo
njegovo odpravim, da se bode
paslo po njem; razvalini mu
ozidje, da se bode teptalo po
njem.

6. Pustil bodem, da se opu-
stoši, ne bode se obrezaval,
ne okopaval; nego grmovje
požene in trnje; vrhu tega
zapovem oblakom, naj ne iz¬
puščajo dežja nanj.

7. Kajti vinograd Gospoda
nad vojskami, hiša Izraelova
in možje Judovski so  rastlina
radosti njegove; in dasi je
čakal dolžnosti, glej trdovrat¬
nost; pravice, in glej vpitje!

8. Gorje vam, ki stikate hišo
s hišo, njivo devate k njivi,
dokler ne bode več  prostora
in storite, da bodete sami
prebivaL isredi te dežele.

9. Da sem jaz slišal, rekel
je  Gospod nad vojskami: Mno¬
ge hiše bodo opustošene, ve¬
like in imenitne, tako da ne
bode prebivalca.

10. Kajti deset oral vino¬

gradov dalo bode eno samo
vedro, in gomor semena dal
bode efo.

1 l.Gorjejim, ki vstajajo rano
zjutraj, da idejo za pijačo
opojno; ki popivajo do mraka,
da jih vname vino.

12. Pri njih pojedinjah so
strune in arpe, tambura in
piščal in vino: dela pa Gospo¬
dovega ne gledajo, in stvaritve
rok njegovih ne premišljajo.

13. Zato popotuje ljudstvo
moje, ker nima znanja; in
najimenitnejši ljudje njegovi
stradajo, in množica njegova
je suha od žeje.

14. Zato se razširja grob sam,
in razširja žrelo svoje brez-
merno; da pojde vanj  dika
njegova in množica njegova
s hrupom svojim, in kdor se
raduje v njem.

15. Tako se ponižuje človek
prostak, in potiska se mož
imeniten, in oči prevzetnih se
ponižujejo.

16. In povišuje se Gospod
nad vojskami po sodbi svoji;
in Bog silni, presveti posveču¬
je se s pravico;

17. Da se jagnjeta pašo po
navadi svoji; razvaline tol¬
stih uživajo tujci.

18. Gorje njim, ki vlečejo
krivico z ničemurnosti vrvmi,
in, kakor z debelo vrvjo pluž-
no, greh.

19. Govoreč: Hiti' naj, po¬
speši delo svoje, da bodemo
videli; in bližajoč se pridi

svet svetnika Izraelskega, da
skusimo.

20. Gorje, kateri pravijo za
hudo, da je dobro, in za do¬
bro, da jehudo, kateri stavijo
temo za luč in luč za temo;
kateri stavijo grenko za slad¬
ko in sladko za grenko.

21. Gorje modrim po sodbi
svoji, in razumnim pred svo¬
jim obličjem;

22. Gorje jim, kateri so ju¬
naki vino pijoč, in vrli meša¬
joč pijačo opojno;

23. Njim, ki opravičujejo kri¬
vičnega zaradi daru, in pravič¬
nih pravico odsojajo vsakemu
izmed njih.

24. Zato, kakor pokončuje
stališče ognja jezik, in suha
trava gine od plamena, bode
kakor kuga v njih korenini,
in njih cvet pogine kakor
prašek: ker zaničujejo nauk
Gospoda nad vojskami in za-
mečejo besedo svetnika Iz¬
raelskega.

25. Zato se je razsrdil Gos¬
pod zoper ljudstvo svoje, in
iztegnivši roko svojo proti
njemu, udaril ga je tako, da
so se potresle same gore, in
truplo njih ležalo je posekano
sredi ulic; vse to ni odvrnilo
jeze njegove, nego še jeizteg-
nena roka njegova ;

26. Kajti ko povzdignivši
zastavo narodom z daljave
in sikajoč pokliče k sebi od
kraja zemlje, glej, hitro, umo
pride;

1 5. 6. 9

27. Nobeden ne bode pešal
in nobeden zadeval se v njem;
dremal ne bode, ne spal; tudi
se ne bode razvezava! pas
ledja njegovega, in ne bode
se trgalo jermenje obutala
njegovega.

28. Pušice njegove bodo
preostre in vsi loki njegovi na¬
peti; konj njegovih kopita bo¬
do skali podobna, in kolesa
njegova podobna vrtincu;

29. Rjovenje njegovo kakor
leva grozovitega, in rjoveč
bode rohnel kakor mladi levi,
in zgrabil bode plen ter cele¬
ga odnesel, in nilič emu pane
iztrga.

30. Rohnel bode, pravim,
proti njemu v tistem času,
kakor z rohnenjem mprskim;
in ko bode gledal na to zem¬
ljo, glej teme in stiske, kakor
hitro pogleda, ležejo stiske
nad pogin njegov.

VI. POGLAVJE.

V letu, ko je umrl kralj Ozija,
tedaj sem videl Gospoda se¬
dečega na prestolu visokem
in vzvišenem, in preme nje¬
gove bilo je polno svetišče.

2. Serafi so mu stali od zgo¬
raj, vsak se šesterimi perot-
mi, z dvojimi si je pokrival
obličje, in z dvojimi je po¬
krival noge svoje in z dvo¬
jimi je letal.

3. In vpijoč je drug drugemu
govoril: Svet, svet, svet Gos¬
pod nad vojskami; vsa ta

IZAIJA 6. 7.

10

zemlja je polna slave njegove.

4. Tedaj se zganejo podboji
pragov od glasu vpijočega,
in hiša sama napolni se z di¬
mom.

5. Zatorej sem rekel: Gorje
mi, ker se pogubljam; ker
sem mož z ustnicami neči¬
stimi ; in sredi ljudstva z ust¬
nicami nečistimi bivam, ko
so onega Gospoda nad vojska¬
mi videle moje oči.

6. Ali k meni prileti izmed
tistih serafov eden, v roki svoji
držeč žarjavico, katero  je bil
s kleščami vzel z oltarja.

7. In približa jo ustom mojim
govoreč: Glej, to se dotika
ustnic tvojih; že se odjemlje
krivica tvoja, in greh tvoj se
opira.

8. Nato sem slišal glas Gos¬
podov, ki je govoril: Koga
naj pošljem ? in kdo nam poj¬
de? Njemu pa rečem: Glej,
jaz; mene pošlji.

9. Tedaj. reče: Idi, da rečeš
onemu ljudstvu: Cujte ne¬
prestano, a ne umejte; in
vidite neprestano, in ne spo¬
znajte.

10. Stori, da srce odebeli
onemu ljudstvu, in ušesa nje¬
gova stori, naj obtežajo; in
oči njegove, stori, naj zamiže;
z očmi svojimi naj ne vidi,
in z ušesi svojimi ne sliši, in
se srcem svojim ne spozna,
in se ne izpreobrne, in mu
ne pride zdravje.

11. Ko sem pa rekel: Do¬

klej, Gospod? reče: Dokler
se ne opustošijo mesta, tako
da ne bode prebivalca, inhiše,
tako da ne bode človeka, in
tudi dežela sama ne bode o-
pustošena in zapuščena;

12. In Gospod ne požene
daleč slehernega človeka, ter
bode najhujša zapuščenost v
tisti deželi.

13. In ako še tega ostane
desetina, pokonča se tudi to;
(toda) kakor trepetinka in
hrast ko se posekata, ostane
deblo, ostane sveto seme njih
deblo.

VII. POGJAVJE.

Bilo je pa za časov Ahaza,
sina Joatana, sina Ozije, kra¬
lja Judovskega, ko je šel Ra-
sin, kralj Sirski, in Facej, sin
Romelijev, kralj Izraelski, gor
v Jeruzalem, bojevat se zo¬
per njega; ali ni ga mogel
vzeti,

2. Da se je poročilo hiši Da¬
vidovi, govoreč: Sirija počiva
z Efrajimom, in srce njegovo
trepeče, in srce njegovega
ljudstva; kakor trepečejo dre¬
vesa v gozdu od vetra.

3. Zato je ukazal Gospod
Izaiji: Pojdi skoraj Ahazu na¬
proti, ti in sin tvoj Šear-Jasub;
na konec vodotoka gornjega
ribnika, k nasipu suknarjeve
njive.

4. Tam mu povej: Pazi, da
bodeš miren; ne boj se; in
srce tvoje se ne omeči zaradi

IZAIJA 7. 11

tistih dveh koncev kadečih se
ogorkov; zaradi razvnete jeze
Rasina se Sirijani in sina Ro-
melijevega.

5. Zato ker kuje hudoben
naklep zoper tebe Sirijan in
Efrajim in Remalijev sin go¬
voreč :

6. Idimo gor nad Judejo, da
jo ukrotimo, in da jo razko¬
sano pridružimo sebi, ali pa
postavimo za kralja v nji
Tabeelovega sina.

7. Tako govori Gospod Bog:
Ne zgodi se in ne bode.

8. Kajti Siriji glava Damask,
in Damasku glava Rasin; po¬
tem v pet in šestdeset letih
oslabi se Efrajim, da ne bode
več ljudstvo.

9. Z glavo Efrajimovo Sa¬
marijo, in z glavo Samarijino,
sinom Romelijevim. Ali ne
verjamete, ker se ne poto¬
lažite?

10. Zatorej je Gospod še
dalje ukazal Ahazu govoreč:

11. Prosi si znamenja od
Gospoda, Boga svojega; iz
globočine prosi, ali z višine.

12. Ko je pa rekel Ahaz:
Ne bodem prosil, ne izkušal
Gospoda,

13. Rečeproro&: Čujte sko¬
raj, hiša Davidova; ali vam
jeuaj malega nadlegovati lju¬
di, ker celo nadlegujete Boga
mojega?

14. Zatorej vam daje Go¬
spod sam znamenje. Glej, de¬
vica bode spočela in rodila

sinu; in ime njegovo ime¬
nuješ Emanuel.

15. Maslo in med bode jedel,
da bode vedel zametati hudo
in voliti dobro.

16. Kajti, ko ne bode še ve¬
del ta deček zametati hudo in
voliti dobro, zapuščena bode
ona dežela, katera se ti studi,
od dveh kraljev svojih.

17. Storil bode Gospod, da
pridejo nad te in nad ljudstvo
tvoje in nad hišo očetovo tvojo
časi, kakoršnih ni bilo, od
tistega dne, ko se je Efrajim
ločil od Jude po kralji Asir¬
skem.

18. Bode namreč tisti dan,
ko bodeGospod požvižgal mu¬
ham, ki so na konci potokov
Egiptovskih, in čebelam, ki
so v pokrajini Asirski,

19. Da pridejo in posedejo
vse po dolinah krajev samot¬
nih in po strminah pečin, in
po vsem grmovji in po vseh
hvaljenih drevesih.

20. V tistem času bode Go¬
spod obril z britvijo tisto naje¬
to, ki je onkraj reke, s kra¬
ljem Asirskim, lase po glavi
in po nogah, in tudi brado
samo bode pokončal.

21. In v tistem času bode:
kdor bode ohranil kravico in
dve ovci,

22. Bode, pravim, da  bode
zavoljo obilnosti danega mle¬
ka jedel maslo; kajti maslo
in med bode jedel kdorkoli
ostane sredi te dežele.

IZAIJA 7. 8.

12

23. Bode tudi v tistem času,
da  bode -vsak kraj, kjer je
tisoč vinskih trt, vreden tisoč
srebrnikov;  grmovje, pravim,
postane in trnje.

24. S pušicami in lokom pri¬
šel bode tja, ko bode z grmov¬
jem in trnjem obrastena vsa
ta dežela.

25. Na vse one gore pa, ka¬
tere so se kopale z motiko,
tja ne pride strah grmovja in
trnja, nego bode, kamor se
izpušča vol, in kraj,  ki ga tep¬
ta drobnica.

VIB. POGLAVJE.

Rekel pa mi je Gospod: Vze¬
mi si knjigo veliko, in piši
vanjo s pisalom človeškim za
Maersalalhasbaza.

2. Zato sem si vzel priče
zveste, Urijo duhovnika in
Zakarijo, Barakijevega sina.

3. Ko sem bil namreč sešel
se s prorokinjo, spočela je in
rodila sina; in rekel mi je
Gospod: Imenuj ga Maersalal-
harbaza.

4. Kajti, ko ne bode še znal
deček ta reči: Oče moj, ali:
Mati moja, odnesel bode bo¬
gastvo Damaska in plen Sa¬
marije kralja Asirskega hla¬
pec.

5. Na to me je Gospod še
dalje ogovaijal, govoreč:

6. Zato ker je tisto ljudstvo
zaničevalo vode Siloamske
rahlo tekoče, in je veselje pri
Rasinu in Romelijevem sinu,

7. Zatorej, pravim, glej, Go-
si>od stori, da stopijo zoper
nje tiste reke vode presilne
in preobilne; kralj Asirski in
vsa slava njegova, in stopi
čez vse mogočne vode  svoje
in pojde čez vse bregove svoje.

8. Prehodil bode Judo, pre¬
plavil in prešel, noter do grla
seže: in razpete peroti nje¬
gove napolnijo širokost dežele
tvoje, Emanuel.

9. Združite se, o ljudstva, in
pobiti bodite, in ušesa nagnite,
kolikorkoli vas je v dalnjih
krajih zemlje; opasujte se in
pobiti bodite; opasujte se in
pobiti bodite.

10. Storite sklep, in uničen
bode; govorite besedo, in ne
bode je: kajti Emanuelova

bode.

11. Ker tako mi je ukazal
Gospod, potrdivši me z roko,
ko me je učil, da ni hoditi po
tistega ljudstva potu, govoreč :

12. Ne recite: Zarotba ; kjer¬
koli tisto ljudstvo pravi: Za¬
rotba; in strahu njegovega
se ne bojte, in da se je plašiti,
ne recite.

13. Gospoda nad vojskami
samega posvečujte, in on bodi
vam strah in on bodi vam
groza.

14. In v posvečevanje vam
bode, a za kamen zadeve in
za skalo izpotike obema hi¬
šama Izraelovima, za zanko
in za zadrgo prebivalcu Jeru¬
zalemskemu.

IZAIJA 8. 9. IH

15. Ob kar naj se jih za¬
dene mnogo, in padajoč naj
se potarejo, ali vjamejo naj
se v mreži.

16. Zveži pričanje; zapečati
postavo med mojimi učenci.

17. Ko sem se zanašal torej
na Gospoda, ki skriva obličje
svoje pred hišo Jakobovo, in
sem ga čakal, rekel je:

18. Glej, jaz in otroci, katere
mi je dal Gospod, v znamenja
in čudeže smo pri Izraelcih,
od Gospoda nad vojfeami, ki
biva na gori Sijonski.

19. Ko vam namreč ukazu¬
jejo: Povprašajte vražarje ali
vedeže, kateri čivkajo in ka¬
teri šepetajo, ali ne bode ljud¬
stvo povprašalo Boga svojega?
Za žive vpraša naj  mrtve?

20. Postava in pričanje naj
povprašaj o ..Ali ne govore tako,
kdorkoli nima nobene iskre
svetlobe?

21. Zato jo bode prehodilo
v stiskah in stradanji, in zgodi
se, ko bode lačno in srdito,
da bode preklinjalo kralja
svojega in bogove svoje, ko
se bode oziralo kvišku.

22. Če pa bode gledalo v
tla, glej, zatiranje’in teme;
otemnjeno je v stiski in za¬
gnano v mrak.

IX. POGLAVJE.

Kajti ne bode se otemnila, ka¬
tero bode stiska zadela, kakor
je ta čas prej laže zadela v
deželi Zebulonovi in deželi

Neftalijevi, in poznejšno za¬
dela je huje,na potu morskem,
poleg Jordana v Galileji ljud¬
stva polni.

2. Ljudstvo njeno, katero
hodi po temi, videlo bode luč
veliko; nad bivajočimi v de¬
želi smrtne sence svetila bode
luč.

3. Množeč narod nisi po¬
množil veselja; vaselili se
bodo pred teboj kakor v ve-
selji o žetvi, kakor kateri se
radujejo, ko plen dele;

4. Ko bodeš zlomil bremena
njegovega jarem, in rame nje¬
gove šibo, žezlo zatiralca nje¬
govega, kakor ob dnevi Ma-
dijana,

5. Kader se vse orožje bo¬
rečega sevsprijemu, in oble¬
ka valjana po krvi sežge, paša
ognju.

6. Kajti rodilo se nam je
dete, dal se nam je sin, kate¬
remu bode na rami samo po¬
glavarstvo, kateri se imenuje
čudoviti, svetovalec, silni mo¬
gočni,večnosti oče, knez miru.

7. Širjavi njegovega pogla¬
varstva in miru ne bode meje
nobene, na prestolu Davi¬
dovem, in v kraljestvu nje¬
govem, ko ga bode utrjal ih
podpiral ga s pravico in pra¬
vičnostjo; od tistega časa
noter do večnosti bode to
storila gorečnost Gospoda nad.
vojskami.

8. Besedo je poslal Gospod
Jakobu, in prišla je Izraelu.

IZAIJA 9.10.

14

9. In spoznalo je vse tisto
ljudstvo, Efrajim in Samarije
prebivalec; s ponosnim in
prevzetnim srcem govore:

10. Dela iz opeke so raz-
pala, ali zidali bodemo iz re¬
zanega kamena; posekane
so divje smokve, ali name¬
stimo jih  s cedrami.

11. Ali ko povzdigne Gospod
na višavo sovražnike llasi-
nove zoper njega, pomešal
bode tudi nasprotnike nje¬
gove:

12. Sirjane od vzhoda, in
Filistejce od zahoda, da po-
žro Izraela na vsa usta; vse
to ne bode odvrnilo jeze nje¬
gove, nego še bode iztegnena
roka njegova.

13. Ker se to ljudstvo ne
povrne noter do njega, ki ga
je udaril, in niso iskali Gospo¬
da nad vojskami.

14. Odsekal namreč bode
Gospod Izraelu glavo in rep;
vejo in biček isti dan.

15. (Starček in častnik, on
ie glava; prorok pa, ki uči
krivo, je rep.)

16. Ker so voditelji tega
ljudstva zapeljivci, in pokriti
oni,  kateri se vodijo v njem.

17. Zato se mladeničev nje¬
govih ne bode radovalGospod,
in ne bode se usmilil sirot
njegovih in vdov njegovih;
ker vsi so hinavci in hudob¬
neži, in vsaka usta govore
sramoto. Od vseh teh ne
obme se jeza njegova, nego

še bode iztegnena roka nje¬
gova.

18. Kajti vnela se bode
krivica kakor ogenj, ki  po¬
končava trnje in grmovje; in
zažgala bode zapleteno drevje
gozdno, tako da se izpremeni
v droben prah, ko se vzdigne
dim

19. Od srdu Gospoda nad
vojskami bode tema po zemlji;
in tisto ljudstvo bode kakor
paša ognju, nihče ne bode
milosti ftizal svojemu bratu.

20. Kajti naj kolje na-desno,
lačen bode vendar, in je naj
na levo, vendar ne bodo siti;
jedli bodo vsak svoje roke
meso;

21. Manase Efrajima in E-
frajim Manaseja, oba skupaj
zoper Judo; od njih vseh se
ne obme jeza njegova, nego
še bode iztegnena roka nje¬
gova.

X. POGLAVJE.

Gorje njim, ki sklepajo sklepe
krivične, in ki pišejo nadlogo,
katero  so oni ukazali,

2. Da iz pravde izpodrinejo
siromake, in da ugrabijo pra¬
vico ljudstva mojega ubož¬
cem, da jim bodo vdove za
plen, in da oropajo sirote.

3. Kaj bodete počeli ob dnevi
obiskanja in razdejanja, ki
pride z daljave; h komu se
bodete zatekali za pomoč, ali
kje bodete pustili slavo svojo?

4. Brez mene bi se sklonil

IZAIJA 10. 15

pod zvezanega in padli bi
pod ubite; od njih vseh se ne
obrne jeza njegova, nego še
je iztegnena roka njegova.

5. Gorjč Asirjanu, šibi jeze
moje, dasi je v roki palica
nevolje moje;

6. Nad roa hinavski jo izpu¬
stim, in zoper ljudstvo, nad ka¬
terim sem se razsrdil, dal mu
bodem povelja, da naj pleni
plen in da naj ropa rop, s
kratka: da naj ga potepta,
kakor na ulicah blato.

7. On pa ne namerava tako,
in duh njegov ne misli tako,
nego pogubiti mu je v mislih
in potrebiti narodov ne malo.

8. Kajti govori: Ni so li vsi
knezi moji tudi kralji?

9. N i li Kalano kakor Karka-
mis; ni  li kakor Arpad Emat ?
ni  li kakor Damask Samarija ?

10. Kakor je roka moja do¬
segla malikov svojih kralje¬
stva, katerih podobe so bile
nad Jeruzalemske in Sama¬
rijske;

11. Ali ne bodem, kakor sem
storil Samariji in malikom
njenim, storil tako Jeruzale¬
mu in njegovim podobam?

12. In vendar zgodi se, ko
bode Gospod dodelal vse delo
svoje na gori Sijonski in v
Jeruzalemu, ozrem se v sad
prevzetnega srca kralja Asir¬
skega, in v diko in ponos oči
njegovih;

13. Ker poreče: Z roke svoje
krepostjo sem storil in z mo¬

drostjo svojo; ker sem razu¬
men, zato sem premaknil
ljudstev meje; tudi najboga¬
tejše kraje njihove sem ople¬
nil, in pregnal sem, kakor
najmočnejši, prebivalce.

14. Da, dosegla je kakor
gnjezdo roka moja ljudstev
bogastvo, in kakor bi pobiral
jajca zapuščena, pobral sem
vso deželo, in ni ga, da bi ga¬
nil s perotjo, ali odprl usta, ali
začivkal.

15. Ali se bode ponašala
sekira zoper njega, ki seka z
njo? ali se bode poviševala
pila zoper njega, ki jo rabi?
kakor da bi šiba vilitila njega,
ki jo dviga, kakor da bi pri¬
vzdigovala palica nelesenega.

16. Zato izpusti Gospod sam,
Gospod nad vojskami, nad de¬
bele njegove sušo, in namesti
slave njegove bode gorel po¬
žar, podoben požaru ognje¬
nemu.

17. Kajti luč Izraelova bode
za ogenj, in svetnik njegov
za plamen, kateri bode vnel
in popalil gnnovje njegovo in
trnje njegovo isti dan;

18. In gozda njegovega sla¬
vo in njiv njegovih pokonča
z duhom in z mesom, in zgodi
se, ko bode hiral pribežnik.

19. Tako bode lesa gozda
njegovega malo, tako, da ga
bode mogel zapisati deček.

20. Zgodilo pa se bode v ti¬
stem času, da se ostanek I-
zraelov, in kdor uide v hiši

16 IZAIJA 10. 11.

Jakobovi, ne bode dalje opi¬
ral nanj, ki ga je udaril, nego
opiral se bode na Gospoda,
svetnika Izraelovega, zvesto.

21. Ostanek se povrne, osta¬
nek Jakobov, k Bogu  silnemu
premočnemu.

22. Kajti ko bi bilo ljudstvo
tvoje, Izrael, kakor pesek
morski, ostanek se povrne iz
njega; dopolnila bode naglo
pravica preobilna.

23. Kajti dopolnjenje in si¬
cer naglo storil bode Gospod
Bog nad vojskami na vesoljni
ti zemlji.

24. Zatorej tako pravi Go¬
spod Bog nad vojskami: Ne
boj se, ljudstvo moje, prebi¬
valec Sijonski, Asirjana,sšibo
svmo te udari, ali palico svojo
vzdigne zate kakor v Egiptu.

25. Kajti še kratko, malo
časa, in končana bodenevolja,
ter jeza moja se obrne tedaj
v njih pokončanje.

26. Kajti zoper njega zavihti
Gospod nad vojskami bič,
udarec kakor Madjanitov pri
skali Horebski in kakor  palica
njegova blizu morja, in vzdi¬
gne jo kakor v Egiptu.

27.1n zgodilo se bode v tistem
času, da se odvrne breme
njegovo od rame tvoje; in ja¬
rem njegov od vratu tvojega;
da, razruši se jarem zaradi
olja.

28. Prišel je do pokrajine
Ajanske, in šel je skozi Ma-

gron: pri Makmasu odložil
je orodje svoje.

29. Prešli so prelaz, v Gabi
so prenočili; trepetala je Ra¬
ma, Gabat Savlov je bežal.

30. Glas svoj jasni zaženi,
hči Galimska, stori, da se čuje
noter do Lajisa, o ubožica
Anatot.

31. Popotovala je Madmena,
prebivalci Gabrinski so se
ujunačili popotovat.

32. Se se bode ustavil en!
dan v Nobu; vihtil je roko
svojo nad goro hčeri Sijonske,;
gričem Jeruzalemskim.

33. Glej, Gospod nad voj¬
skami, posekal bode vejo sil¬
no, tako da se potrebijo kate-;
ri so visoke postave, in poni¬
žajo prevzetni.

34. In obsekal bode gozdno
goščavo z železom svojim,
da, Libanon sam padel bode
po veličastnem.

XI. POGLAVJE.

Kajti pognala bode mladika .
iz debla odrezanega Jeseto-
vega, in odrastek bode za-j
cvel iz korenin njegovih. j

2. Nad njim bode počival j
duh Gospodov, duh modrostii
in spoznanja, duh sveta in;
moči, duh znanja in strahu
Gospodovega.

3. Duh njegov bode združen
se strahom Gospodovim; ne
bode pa sodil po videzu svojih
oči, in strahoval ne bode po
sluhu svojih ušes.

IZAIJA

4. Nego otimal bode pra¬
vično siromake, in po spo¬
dobnosti bode strahoval krot¬
ke na zemlji; udaril pa bo¬
de zemljo s šibo svojih ust;
in z dihom ustnic svojih bode
usmrtil krivičnega.

5. Pravica namreč bode le-
I dij njegovih pas, in zvestoba
I sama pas stegen njegovih.

: 6. Zatorej bode bival volk
z jagnjetom, in levopard bode
ležal s kozličem; in tele ter
mladi lev in ovca  tolsta bodo
skupaj, in deček majhen vo¬
dnik med njimi.

7. In krava in medvedka
bosta se pasli, in skupaj bodo
ležali njijni mladiči, in lev
kakor vol bode jedel slamo.

8. In dete dojeno radovalo
se bode nad luknjo modra-

;  sovo, in odstavljenec bode
roko svojo pokladal na votli¬
no gadovo.

9. Nič zlega, nič hudega ne
I storita po vsej gori svetosti

moje, ko bode vsa ta zemlja
polna spoznanja Gospodove¬
ga, kakor ko vode pokrivajo
morja globočino.

10. Zgodilo se bode tudi v
tistem času, da pridejo k nje¬
mu, ki bode iz korenine Je-
sejeve stal v znamenje ljud¬
stvom, po svet narodi, in da
bode slaven pokoj njegov.

11. V tistem času bode Go¬
spod v drugič iztegnil roko
svojo, da pridobi ostalo ljud¬
stvo svoje, katero bode ostalo

Slov.

11. 12. 17

od Asirije in od Egipta in od
Patrosa in od Etijopije in od
Elama in od Senaarja in od E-
mata in od pokrajin morskih.

12. In vzdigni vsi znamenje
narodom sprejel bode Izrael¬
ce izgnane, in raztresene ude
Judove bode zbral od štirih
robov zemlje.

13. In ko izgine nevoščljivost
Efrajimova a in se pokončajo
sovražniki Judovi, Efrajim ne
bode zavidal Judi, in Juda ne
bode ravnal sovražno z Efra-
jimom.

14. Nego na ramo poletita
Filistejcem proti zahodu, in
skupaj bodeta plenila ljudstva
na vzhodu, nad Edomejce
in Moabljane iztegneta roko
svojo, in pokorni jima bodo
Amonjani.

15. Tudi bode Gospod pro-
klel zalivEgiptovskega morja,
in zavihtil bode roko svojo nad
reko samo, ki jo bode napih¬
nil veter njegov; in udaril
bode reko .samo na sedem
tokov,  ter storil, da bode obuto
po nji stopalo ljudstvo njegovo.

16. Kajti nasip bode ostale¬
mu ljudstvu njegovemu, kar
ga bode ostalo iz Asirije, ka¬
kor je bil Izraelu, v času, ko
je šel gor iz dežele Egiptov¬
ske.

XII. POGLAVJE.

Zato porečeš v tistem času:
Slavil te bodem, Gospod, ker
•si se jezil nad menoj; ali  obr-
2

18 IZAIJA

nila se je jeza tvoja in tolažiš
me.

2. Glej, poleg blaginje svoje
sedem in ne bode me strah;
kajti moč moja in pesem je
Gospod, kateri mi je bil v bla¬
ginjo.

3. In ko boste zajemali vode
z veseljem iz studencev te
blaginje,

4. Porečete v tistem času :
Slavite Gospoda, kličite ime
njegovo; med ljudstvi ozna¬
njujte dejanja njegova; pra¬
vite, da je visoko ime njegovo.

5. Prepevajte Gospodu, kajti
pre lepoje storil; zvedi se po
vsej zemlji.

6. Vpij na glas in poj, prebi¬
valka Sijonska, da je velik
sredi tebe svetnik Izraelov.

XIII. POGLAVJE.

Težavno prerokovanje za Ba¬
bilonce, katero je videl Izaija,
sin Amozov.

2. Nad goro visoko povzdig¬
nite zastavo, zaženite glas
k njim; vihtite roko, da sto¬
pijo skozi vrata prvakov.

3. Jaz sem ukazal posveče¬
nim svojim, tudi poklical sem
junake svoje na jezo svojo,
kateri se radujejo o vrlini
moji.

4. Množice glas se čuje  na
tistih gorah, kakor ljudstva
obilega, glas hrupen, kralje¬
stva narodov zbranih; Gospod
nad vojskami pregleduje voj¬
no krdelo.

12. 13.

5. Prihajajo iz dalnje dežele,
od skrajnosti nebes, Gospod
in srdu njegovega orodje, po¬
gubit vso tisto deželo.

6. Tulite, ker blizu ie dan
Gospodov,ko pride razdejanje
od vsemogočnega.

7. Zatorej bodo omahovale
vse roke, in tajalo se bode
vsako srce človeško;

8. In zbegani bodo, krč in !
bolečine jih  zgrabijo; kakor I
porodnica bodo imeli bole- j
čine ; vsak bode strmel o bliž- j
njim svojim; obličje zarip- j
ljeno bode njih obličje.

9. Glej, dan Gospodov je |
prišel, grozoviten poln  srdu j
in jeze goreče, da izpremeni ;
v puščavo tisto deželo, da iz¬
trebi njene grešnike iz nje.

10. Ker zvezde nebes in njih
ozvezdje ne bode dajalo luči ;
svoje; mračno bode solnce \
od vzhoda svojega, in mesec i
ne bode dajal svetle luči svoje. I

11. In pokoril bodem sveta
naseljenega hudobijo in hu-
dobnikov krivico; in konec ;
bodem storil napuhu prevzet- j
nih, in silovitnikov ponos po- j
derem.

12. Storil bodem, da bode j
dražji mož mimo zlata preči- !
stega, in človek mimo odlič- j
nega zlata Ofirskega.

13. (Zatorej stresam nebesa j
in zemlja se gane se svojega
mesta, v togoti Gospoda nad
vojskami, in tisti dan, ko se ;
vname jeza njegova.)

IZAIJA 13. 14. 19

14. Kajti hude kakor srna
zapodena, in kakor čeda, ko
je nihče ne zbira; gledali
bodo vsak na svoje ljudstvo,
in bežali bodo vsak v svojo

: deželo.

15. Prebode se, kdor koli
se najde, tudi vsak onemogli
pade od meča.

16. In njih otročiči bodo se
razbijali pred njih očmi; ple-

| nile se hodo njih hiše, in o-
! skrunjale se hodo njih žene.

I 17. Glej, jaz dražim zoper
| nje Medijana, kateri ne bodo
čislali srebra, in ne radovali
se samega zlata.

18. Nego loki njih  bodo za-
. devali oti'oke, in smilil se jim

ne hode sad telesa, sinčkom
ne hode prizanašalo njih oko.

19. In Babilon, dika kralje¬
stev, lepota in vrlina Kaldej-

; cev, bode podoben podira, s
katerim je Bog podrl »Sodomo
in Gomoro.

_ 20. Sedel ne bode vekomaj,
in bival ne bode od roda do
\  roda, in tam ne bode stavil
Arabljan šatora, i n pastirji ne
1  bodo tam ležali.

21. Nego ležale bodo tam
zveri, in hiše njih bodo polne
hudih živali; in bivale bodo

! tam sove, ter pošasti bodo tam
i skakale.

22. In žival strahovita bode
vpila po izpraznjenih dvorih
njegovih in kača po hramih
veselja; skoraj pa pride čas

njegov, in ne bodo se podalj¬
šali dnevi njegovi.

XIV. POGLAVJE.
Kajti usmilil se bode Gospod
Jakoba, in izvolil bode zopet
Izraelce, da jih postavi nazaj
v njih deželo; in tujec se jim
pridruži, ter zvežejo se s hišo
Jakobovo.

2. Kajti vzprejela jih hodo
ljudstva, in pripeljala jih bodo
na mesto svoje, in za njih
gospode se postavijo Izraelci
v deželi Gospodovi, da bodo
hlapci in dekle; in vjete bodo
peljali njih, kateri so jih zlo
rabili za vjetnike, in gospodo¬
vali bodo preganjalcem svo¬
jim.

_3. In zgodi se tisti dan, ko
ti bode Gospod podelil pokoj
po bolečini tvoji in po pre¬
glavici tvoji in po tistem trdem
hlapčevanji, katero bodeš
trpel,

4. Da izrečeš to priliko o kra¬
lji Babilonskem ter porečeš:
Kako je jenjal preganjalec,
jenjala zlata V

5. Zlomil jeGospod palico kri¬
vičnih, gospodovalcev žezlo,

6. Udarec njega, ki bije ljud¬
stva v togoti, ne gane; on, ki
jegospodoval jezno narodom,
preganja se brez konca.

7. Pokojna, mirna je vsa
zemlja, poje se s hrupom.

8. Tudi smreke se radujejo
zate, cedre na Libanu: Od-

‘20 IZAIJA 11.

kar si se zvrnil, ni gor niko¬
gar, da bi nas sekal.

9. Grob doli se je stresel
zaradi tebe, da bi ti hitel na¬
proti ; drami ti mrtve, vse voj¬
vode zemlje; dela, da vsta¬
jajo s prestolov svojih vsi kra¬
lji narodov,

10. Oni vsi reko ti naj govo¬
reč : Tudi ti si oslabel kakor
mi? Nam si postal podoben?

11. V grob se pelje veliča¬
stvo tvoje, strun tvojih šum;
gliste je polno pod teboj in
črv te pokriva.

12. Kako si padla z neba,
danica, zarje otrok? posekan
si dol na tla? slabši si nad
narode?

13. A ti si govoril v srci svo¬
jem: V nebesa se dvignem,
nad zvezde mogočnega po¬
višam prestol svoj; in sedel
bodem na gori zborovanja,
na severja straneh.

14. Dvignem se nad višavo
gostega oblaka, naivišjemu
se  zenačim.

15. In vendar v grob bodeš
pahnen, v jamo globoko.

16. Videli te bodo in ogledo¬
vali te, ozirali se bodo v te
govoreč:  Jeli ta tisti mož, ki
je majal zemljo, ki je pretre¬
sal kraljestva?

‘ 17. Ki  je delal z naselje¬
nega sveta puščavo, in je
podiral mesta njegova; jetni¬
kov svojih ni izpuščal domov ?

18. Vsi kralji narodov, koli¬

kor jih je, padli so slavno vsak
na svojem domu.

19. Ti pa se vržeš iz groba
tvojega, kakor izrastek ostu¬
den, obleka ubitih, obloženih
z gostimi udarci  meča, kakor
oni, ki grejo dol v kamenje
jame, kakor truplo teptano.

20. Ne združiš se z njimi v
pogrebu, ker si pokončal de¬
želo svojo, pomoril ljudstvo
svoje; ne bode se vekomaj
imenovalo hudobnikov seme.

21. Napravite klanje sinom
njegovim zaradi krivice njih
očetov, da ne vstanejo ter ne
podedujejo dežele, in lice
zemlje naseljene napolnijo z
mesti.

22. Kajti dvignem se nad
nje, govori Gospod nad voj¬
skami, in iztrebim ime Babi¬
lona ter ostanek in sina in
vnuka, govori Gospod.

23. In naredim mu, da bode
last povodnemu orlu, in luže
voda; in pometem ga z metlo
pokončanja, govori Gospod
nad vojskami.

24. Prisegel je Gospod nad
vojskami govoreč: Gotovo,
kakor sem se namenil, tako
bode, in kakor sem sklenil,
tako se zgodi.

25. Ko zdrobim Asirjana v
deželi svoji ter ga pogazim na
gorah svojih, tedaj se odvrne
od njih jarem njegov, in od¬
vrne se breme njegovo od
rame njegove.

■ 26. To je tisti sklep, kateri je

IZAIJA 14. 15.

storjen zoper vso ono deželo;
in to tista roka iztegnena
zoper vse one narode.

27. Kajti Gospod nad voj¬
skami storil je sklep, in kdo
naj ga uniči? In roko nje-
l govo iztegneno, kdo naj jo
odvrne?

j 1  28. Tisto leto, ko je umrl
| kralj Ahaz, bilo je to težavno
! prerokovanje.

29. Ne raduj se, ti vsa Pa¬
lestina, ker je zlomljena šiba
njega, ki te je tepel; kajti iz
korenine kačje pride modras,
in sad njegov zmaj leteč.

30. Nato bodo pasli prvenci
j siromakov, in ubožni bodo

ležali brez skrbi, ko bodem z
lakoto pokončal korenino tvo¬
jo in pomoril ostanek tvoj.

31. Tulite vrata, vpij mesto,
da gine vsa Palestina; kajti
od Severja prišel je dim, in
nihče ne bode posebe zase
skrbel v zborih njegovih.

32. Kaj naj torej odgovori
poslancem narodovim? Da
je Gospod ustanovil Sijon, da
nanj pribegajo ljudstva nje¬
govega siromaki.

XV. POGLAVJE.

Težavno prerokovanje Moa-
bovo. Ko bode ponoči razde¬
jan Ar Moabljanov, bode po¬
končan; ko bode ponoči raz¬
dejan Kir Moabljanov, bode
pokončan;

2. Pojde gor v Bajit in Di-
bon Bamot z jokom; nad

21

Nebom in nad Medebo tulil
bode Jloab; na vseh glavah
njegovih bode pleša, ostrižena
vsaka brada.

3. Na razpotjih njegovih bo¬
do se opasovali z raševnikom;
na strehah njegovih in po uli¬
cah njegovih bode vse tulilo,
padajoč v joku svojem.

4. In vpil bode Hesbon in
Elale, noter do Jasa čul se
bode njih glas; zatorej bodo
kričali vojščaki Moabski, živ¬
ljenja svojega bode sit, govo¬
reč:

5. Duša moja je klicala Moa-
ba, zapore njegove, noter do
Soarja, kakor  junica triletna;
ker po klanci Luitovem gre
gor z jokom, ker na potu v
Oronajim kriče z vpitjem in
ropotom.

6. Kajti ob  vodah Nimrim-
skih bode razdejanje; kajti po¬
sušila se bode trava, zelišče
nežno zvene, zelenjave ne
bode.

7. Zatorej kar bode ostanka
in vse kar so spravili, izneso
v dolino Arabsko.

8. Kajti vpitje tisto bode ob¬
hajalo mejo Moabsko, tja do
stoka tuljenje njegovo, tudi
do Ber-Elima tuljenje nje¬
govo;

9. Ker bodo vode Dibonske
polne krvi, ko napravim v
Dibonu dodatke, bežečim
Moabljanim leva, in ostanku
dežele.

22

IZAIJA 16. 17.

XVI. POGLAVJE.

Pošljite jagnje gospodovalea
dežele, od Skale tja do puš¬
čave, do gore hčere Sijonske.

2. Drugače bode Moab  ka¬
kor tiča tavajoča, gnjezdo
razpuščeno; Moabljanke bo¬
do ob brodu Arnonskem.

3. Ukreni, sodi; senco svojo
jim naredi kakor nočno o po-
ludnč; skrij begune, tavajo¬
čega ne izdaj.

4. Bivajo naj pri tebi beguni
moji, Moab; skrivališče jim
bodi pred pokončevalca oče¬
som; kajti jenjalbode stiska-
lec, omagal pokončevalec;
poginili bodo zatiralci vsi se
zemlje.

5. In utrdil se bode v milo¬
sti prestol, in na njem bode
sedel neprestano v satom Da¬
vidovem sodnik, ki dela pra¬
vo in je nagel v pravici.

6. Čuli smo prevzetnost
Moaba, ošabnega silno; ošab¬
nost njegovo in prevzetnost
njegovo in togoto njegovo, in
laži njegove.

7. Zato bode tulil Moabljan
Moabljanu; vsak bode tulil;
za zidovje Kirharesetsko bo¬
dete govorili: In vendar je
razdejano.

8. Da, tudi moči Hesbonske
bodo opešale; trta Sibemska;
narodov gospodje razbijajo
prelepe rastline njene, do Ja-
zerja šezajo, vijo se po pušča¬

vi: mladike njene se izdirajo, ■■
gredo čez morje.

9. Zatorej se jokam za jokom j
Jazerjevim, za trto Sibemsko; ,j
rosim te se solzo svojo, oHes-
bon in Elhale: ker konec je j
pasmi o letnem sadu tvojem j
in o žetvi tvoji.

10. In minilo je veselje in
radovanje na polji; in v vino¬
gradih se ne poje; ne čuje
se vpitje: vina v kadi ne tlači
tlačilec; petja naj bode ko¬
nec.

11. Zatorej ječi osrčje moje
zaradi Moaba, kakor strune,
in drob moj zaradi Kirhare-
seta.

12. Tako  se zgodi, ko bode
jasno, da se trudi Moab na
višini svoji; in ko pride molit
v svetišče svoje, nič ne opravi.

13. To je beseda, s katero
je bil Gospod ogovoril Moaba
o tistem častu.

14. Sedaj pa govori Gospod
rekoč: V treh letih, kakor so i
leta najemniška, postane puli¬
la slava Moabova z vso svojo
množico preveliko; tako da
bode ostanka malo, majhne¬
ga, slabega.

XVn. POGLAVJE.

Prorokovanje težavno Da¬
masku. Glej, Damask bode

a al biti mesto, in gomil?
e podrtije.

2. Zapuščena mesta Aroer-
ska bodo za cede, kjer bodo

IZAIJA 17. 18.

ležale, da jih nihče ne bode
plašil.

3. Kajti konec bode Efraji-
ma gradu in Damaska kra¬
ljestvu, in ostanki Sirski bodo
kakor slava Izraelcev, govori
Gospod nad vojskami.

4. Zgodi pa se v tistem času,
da  se zmanjša slava Jakobo¬
va; in shujša se mesa njego¬
vega tolšča.

5. Bode, pravim, prav kakor
bi pobiral žanjec žetev, in bi
roka njegova žela klasje: bo¬
de, kakor on, ki bere klasje v
dolini Rafajski.

6. Samo paberkovanje osta¬
ne v njem, kakor ko se obira
oljka; dvoje ali troje jagod
v vršiči naj višje mladike; če¬
tvero ali petero na mladikah
rodovitnega debla, govori Go¬
spod, Bog Izraelov.

7. V tistem času ozri se člo¬
vek v stvarnika svojega, in oči
njegove naj gledajo svetnika
Izraelovega.

8. Ne oziraj pa se v oltarje
tiste, v delo rok svojih; in kar
so storili prstje njegovi, ne
glej, ali gaje ali podobe pod
nebom.

9. V tistem času bodo mesta
močna podobna zapuščene¬
mu grmovju in najvišji veji,
katere so pustili Asirjani  za¬
radi sinov Izraelovih; da, pu¬
stinja bode.

10. Ker si pozabil Boga
blaginje svoje, in skale trdne
svoje nisi se spomnil, zatorej

23

bodeš sadil rastline prelepe,
tudi trte tuje si nasadil.

11. Tisti dan, ko si sadil,
skrbel si za rast; tudi zjutraj
zgodaj si storil, da se razcvete
seme tvoje: žetve kup bode
v dan bridkosti in srmtne
bolečine.

12. Gorje množici ljudstev
mnogobrojnih, katero šumi,
kakor šume morja; in naro¬
dom bučečim, ki  buče z bu¬
čanjem, kakoršno je mogoč¬
nih voda.

13. Narodi buče, kakor buče
mnoge vode bučeče. Ko se
zadere nad njim, da naj po¬
begne kar najdalje; kajti po¬
dil se bode kakor pleva gorska
pred vetrom, in kakor kolo
pred viharjem.

14. O času večernem, glej
strah, ko ne bode še jutra,
blizu ne bode nikogar. To je
del njih,ki nas teptajo in usoda
njih, ki nas plenijo.

XVIII. POGLAVJE.

Gorje deželi se senčnimi po¬
krajinami, katera je poleg rek
etijopskih;

2. Nji, ki pošilja prek morja
poslancem v ladjah iz bičjapo
površji voda: Pojte poročniki
lahki k narodu raztrganemu
in oplenjenemu, k ljudstvu
strahovitemu iz tistega kraja
in onkraj; narodu, ki zapo¬
veduje vsem in vse  tepta, če-
gar deželo razdevajo reke.

3. Vsi prebivalci sveta nase-

IZAIJA 18. 19.

24

ljenega in stanovalci zemelj¬
ski; ko povzdignem gorsko
zastavo, videli boste, in ko
zatrobim, Culi boste.

4. Kajti tako pravi Gospod,
ogovorivši me: Mirujem, ali
oziram se v mesto svoje; ka¬
kor vročina jasna ob dežji,
kakor gosta rosa o žetvi vroči.

5. Kajti pred trgatvijo, ko
doraste popek in dozori sok
ter postane cvet, kakor je vi¬
nogradnik  potrebil ročice se
srpi svojimi ter odpravil in
porezal odrastke:

6. Tako  se bodo skupaj pu¬
stili gorskim tieam in zemelj¬
skim živalim, da naj poletje
z njim prežive tiče, in zimo z
njim vse živali zemeljske.

7. V tistem času pripelje se
Gospodu nad vojskami dar
od  ljudstva raztrganega in o-
plenjenega, od ljudstva, pra¬
vim, strahovitega odondod in
dalje; od naroda, ki vse vlada
in tepta, čegar zemljo trgajo
reke v kraji imena Gospoda
nad vojskami, pri  gori sijon-
ski.

XIX. POGLAVJE.
Prerokovanje težavno Egip-
tovo. Glej gospod sedeč na
gostem, lahkem oblaku na¬
pade Egipet, tako da se bodo
tresli maliki egiptovski pred
obličjem njegovim, in Egip¬
čanom bode srce tajalo se v
njih sredi.

2. Kajti pomešal bodem, 1
pravi,  Egipčane med seboj,1
da bodo bojevali se vsak zo-
per svojega brata, in vsak zo- :
per prijatelja svojega; mesto
zoper mesto, kraljestvo zoper
kraljestvo.

3.. In ker bode opešal duh
Egiptov sredi njega,ko bodem
uničil svet njegov, popraševali
bodo malike svoje in prero¬
kovalce in modrase in ve-
deže.

4. In Egipčane zaklenem v
roko gospodov, trdo gospodu¬
jočih, dokler bode kralj oso¬
ren gospodoval jim, pravi Go¬
spod nad vojskami.

5. Kajti uničili bodo vode,
da se ne izlivajo v morje, tako
da se reka posuši in usahne.

6. In zametajoč reke, zaje¬
mali bodo in posušili potoke,
napeljane po nasipih, tretje in
ločje zvene.

7. Papiri poleg potokov, na
bregu potokov in vsa setev
potokov posuši se; izgine, ne
bode je več.

8. In žalovali bodo ribiči in
plakali vsi, kateri mečejo tr¬
nek v potoke; in kateri raz¬
grinjajo mrežo po vodnem
površji, medleli bodo.

9. In zarude, kateri obdelu¬
jejo lan omikani, in kateri
tkejo belino.

10. In potrti bodo po nakle¬
pih njegovih, vsi, kateri delajo
nabiralnice in ribnjake.

IZAIJA 19. 25

11. Kajti brezumni so knezi
soanski; modrijanov in sve¬
tovalcev Faraonovih svet bo¬
de aboten. Kako pravite Fa¬
raonu : Modrijanov sin sem,
sin kraljev prestarih!

12. Kje so oni, kje neki mo¬
drijani tvoji, da ti naj nazna¬
njajo sedaj? Spoznajo naj to¬
rej, kaj je sklenil Gospod nad
vojskami zoper Egipet.

13. Brezumno bodo ravnali
knezi soanski, goljufali se bo¬
do knezi nofanski; zapelja-
vali bodo Egipet do  skrajnih
ljudstev njegovih.

14. Ko bode zmedel Gospod
sredi njega duh zbegani, sto¬
rili bodo, da bode Egipet ta¬
val v vseh delih svojih, kakor
se zaletava pijani v bljevanji
svojem.

15. In dela ne bode v Egip¬
tu, kar bi delala glava ali
rep, veja ali loček.

16. V tistem času bode Egi¬
pet podoben ženskam: kajti
v trepetu bode in strahu za¬
radi vihtenja roke Gospoda
nad vojskami, katero bode
vihtel proti njemu.

17. In dežela judovska bode
Egiptu v omagovanje; kdor
koli je bode omenil pri sebi,
bode ga groza; zaradi sklepa
Gospoda nad vojskami, ki ga
bode sklenil zoper niega.

18. V tistem času bode pe¬
tero mast v deželi egiptovski
govorilo v jeziku Kanaan¬
skem in priseglo Gospodu

nad vojskami, mesto razde¬
janja bode se imenovalo
vsako.

19. V tistem času bode
imel Gospod oltar sredi de¬
žele egiptovske in podobo
poleg meje njene.

20. In v znamenje in priča¬
lo za Gospoda nad vojskami
bode v deželi egiptovski; ko
kličejo Gospoda zarodi zati¬
ralcev, da naj jim pošlje reši¬
telja in prvaka, da jih otme.

21. Tako bode znan Gospod
Egipčanom; in spoznali bodo
Egipčani v tistem času Go¬
spoda; in častili ga bodo se
žrtvijo in darom; in delali
bodo Gospodu obljubo in spol¬
njevali.

22. Če bode s šibo Gospod
udaril Egipet, s šibo tepe in
ozdravlja; ko se bodo obr¬
nili do Gospoda, dal se jim
bode izprositi in jih ozdravil.

23. V tistem času bode cesta
iz Egipta v Asirijo, po kateri
bodo hodili Asirijani v Egipet
in Egipčani v Asirijo, dačeste
Egipčani z Asirijani.

24. V tistem času bode na¬
rod izraelski tretji z egiptov¬
skim in asirskim; blagoslov
sredi dežele.

25. Njo bode blagoslavljal
Gospod nad vojskami govo¬
reč: Blagoslovljeno ljudstvo
moje egiptovsko, in rok mo¬
jih delo ljudstvo  asirsko, in
last moja izraelsko.

26

IZAIJA 20. 21.

XX. POGLAVJE.

V letu, ko je prišel Tartan v
Azdod, poslan po Sargonu,
kralji asirskem; ko je oblegal
Azdod in ga zmagal.

2. V tistem času govoril je
Gospod po Izaiji, sinu Amo-
sovem, zapovedujoč: Pojdi in
sleci tisti raševnik z ledij svo¬
jih, rn obutalo svoje sezuj z
noge svoje: in storil je tako,
hodeč nag in bos.

3. Tedaj reče Gospod: Ka¬
kor hodi hlapec moj Izaija
nag in bos, tretjega leta zna¬
menje in čudo zoper Egip¬
čane in zoper Etijopce,

4. Tako bode odpeljal kralj
asirski sužnjo množico Egip¬
čanov in v prognanje Etijop-
cev krdelo, otrok in starčkov,
nago in boso; tudi z nago zad¬
njico, sramota Egipčanom.

5. Tako prestrašeni bodo se
sramovali Etijopcev upanja
svojega in Egipčanov svojega
ponosa.

6. In prebivalec tistega kraja
poreče v tistem času: Glejte,
tako je upanje naše, kamor
smo se zatekali po pomoč, da
bi bili oteti iz pred obličja
kralja asirskega; in kako bi
ubežali mi?

XXI. POGLAVJE.

Težavno prerokovanje zapu¬
ščenega morja: Kakor vihar
presilen, ki gre proti jugu, od

puščave pride, iz kraja grozo¬
vitega.

2. Prikazen trda se mi po¬
roča: Nezvesti tisti dela ne¬
zvesto, in pokončevalec tisti
pokončuje. Idi gor, Elam,
obleži Medijan; vse stokanje
njegovo utešim.

3. Zatorej se ledja moja na¬
polnijo bolečine; muke me
popadajo kakor muke po¬
rodnice; krčim se od sluha,
plašim se od vida.

4. Duh moj blodi; groza me
plaši; mrak predragi meni
dela mi v trepetanje.

5. Napravi mizo; pazi naj
pazun; jej, pij: vstanite, o
knezi; mažite ščit.

6. Kajti tako mi je zapove¬
dal Gospod: Pojdi, postavi
pazuna, kar bode videl, na¬
znani.

7. Ko je torej videl vozove,
dvojne jahače, vozove oslov¬
ske in vozove kamelje; in ko
je gledal pazno, prepazno:

8. Zavpil je, hakor  lev: Na
straži, Gospod, bodem jaz stal
vedno podnevi, in pri opazo¬
vanji svojem bodem jaz pre¬
bil vse noči.

9. V tem, glej, bili so že pri¬
drli vozovi mož, dvojni jahači.
Tedaj je izpregovoril, govo¬
reč : Padel je, padel Babilon,
in vse izdolbene bogove nje¬
gove treščil  je na tla.

10. O mlatev moja, in otrok
gumna mojega; kar sem sli¬
šal od Gospoda nad vojskami,

IZAIJA 21. 22. 27

Boga izraelskega, oznanjam
vam.

11. Prerokovanje težavno
Dumi. K meni kliče iz Sira;
čuvaj kaj o noči, čuvaj kaj
govori?

12. Čuvaj govori: Prišlo je
bilo jutro, ali tudi noč; če
bodete iskali, iščite; vrnite
se, pridite!

13. Prerokovanje težavno
zoper Arabijo: Po gozdih v
Arabiji bodete prenočevale,
o potujoče čete dedanske!

14. Nasproti grede prineso
naj žejnemu vode; prebivalci
Teniškega kraja naj z jedjo
svojo postrežejo tavajočemu.

15. Kajti zaradi mečev bodo
tavali; zaradi meča potegne-
nega,in zaradi loka napetega,
da zaradi težke vojske.

16. Kajti tako pravi Gospod
ogovorivši me: V enem letu,
kakor so leta najemniška, te¬
daj propade vsa slava Redar¬
ska.

17. In ostalo število loko¬
strelcev, mogočni Kedaijani
bodo se zmanjšali, ker je go¬
voril Gospod, Bog Izraelov.

xxn. POGLAVJE.

Prerokovanje težavno doline
prikazni. Kaj ti je že, da greš
vse gor na strehe?

2. Ropota polno, mesto hru¬
meče si, o grad radosti poln!
Pobodeni tvoji niso pobodeni
z mečem, in ne umrli v voj¬
ski.

3. Vsi voditelji tvoji, tava¬
joči skupaj, zvezani so tako,
da ne rabijo loka; karkoli je
pričujočih tvojih, zvezani sku¬
paj daleč beže.

4. Zato pravim: Obrnite se
od mene; bridkosti naj se
napolnim v tistem joku; ne
bodite nadležni, tolažeč me,
zaradi pokončanja ljudstva
mojega hčere.

5. Kajti dan je stiske in tep¬
tanja in nadloge Gospodu nad
vojskami, v dolini prikazni;
podiranja zidu in kričanja
proti gori.

6. In Elam nosi tul, z vozo¬
vi ljudi in konjiki, in Kir sne¬
ma ščit.

7. Zgodilo se bode namreč
prelepim dolinam tvojim, da
se napolnijo voz; in konjiki
sami bodo neprestano oble¬
gali vrata.

8. Ker odgrnil bode sovraž¬
nik  ogrinjalo Judovo; in gle¬
daš tisti čas v orožje hiše
gozdne,

9. In razpoke mesta Davi¬
dovega ogledujoč, da jih je
mnogo, nabirate vode iz 'spod¬
njega ribnjaka.

10. In štejoč hiše Jeruza¬
lemske podirate hiše neke,
da utrdite zid.

11. In nabirališče delate
med dvema zidoma za vode
starega ribnjaka; ali ne ozi¬
rate se v njega, ki ga je na¬
redil, in njega, ki ga je na¬
pravil zdavnaj, ne gledate.

28 IZAIJA

12. In ko bode Gospod Bog
nad vojskami v tistem času
poklical vas na jok in pla-
kanje, in obrivanje in opa-
sovanje z raševino,

13. Glej, radost in veselje,
pobijanje goved in klanje
drobnice in vživanje mesa in
pitje vina: Jejmo in pnno,
kajti jutri umremo!

14. In vendar se je razodel,
ko sem jaz poslušal, Gospod
nad vojskami: Pokorili se
bodete za tisto krivico, dokler
ne umrete, govori Gospod
Bog nad vojskami.

15. Tako pravi Gospod Bog
nad vojskami: Dej, stopi k ti¬
stemu pomočniku, Sebnu, ki
gospoduje hiši ;

16. Kaj ti tukaj? in kdo ti
tukaj, da si tukaj izsekal si
grob; o ti, ki si izsekavaš
grob svoj na višini, ti, ki sta¬
viš na skalo prebivališče
svoje?

17. Glej Gospoda, ki te po¬
kriva z odejo moževo, in ki
te ogrinja prijetno.

18. Lepo te bode valil, ka¬
kor kepo, v kraj prostoren,
tam umreš in tam bode konec
voz slave tvoje, o sramota hi¬
še gospodarja tvojega.

19. Izpodim te iz stanja tvo¬
jega, govoreč,  se stališča tvo¬
jega te zvrne.

20. Zgodi se pa tisti dan, da
pokličem hlapca svojega Eli-
jakima, Helkijevega sina:

21. In oblečem ga v suknjo

22. 23.

tvojo in s pasom tvojim ga i
utrdim, in gospostvo tvoje
dam v roke njegove, da bode ,
za očeta prebivalcem Jeruza- '
lemskim in hiši Judovi.

22. In ključ hiše Davidove .
položim na ramo njegovo; ko
on odpre, nihče ne zapre, in
ko zapre, nihče ne odpre.

23. In zabijem ga kakor
klin na trdnem mestu; in za ;
časten prestol bode očetovi j
hiši svoji.

24. Kajti obesijo mu vso
slavo očetove hiše njegove;
pridelke njene in dohodke
njene; vse orodje tudi naj¬
manjšega ; orodje pitnih posod
in vse orodje mehov.

25. Tisti dan, govori Gospod
nad vojskami, izgine tisti klin
zabit na trdnem mestu in
zlomljen pade; in pokonča se
breme tisto, ki mu je bilo na¬
loženo; ker govoril je Gospod.

XXIII. POGLAVJE.

Prerokovanje težavno Tiru.
Tulite ladje morske. Razde¬
jana je po domačinih, po tuj¬
cih, iz kraja Kitejskega, razo¬
deva se proti nji.

2. Molčite prebivalci otoka,
ti, ki te  polnijo kupci Sidon-
ski, tavajoči po morji.

3. Čigar pridelek po mnogih !
vodah je seme Sihorjevo, že- 1
tev potoka, in trg si narodov.

4. Sram te bodi, Sidon, ker
morje govori, grad morski,
govoreč: Nisem na porodu,

IZAIJA 23. 24.

ne rodim in ne redim mlade¬
ničev, ne odgajam devic.

5. Kakor pri govorici o E-
giptu, trepetajo naj enako pri
govorici o Tiru.

6. Pojdite čez morje, tulite
prebivalci otoka.

7. To se vam vidi mesto  ve¬
selo, čigar noge, od dni po¬
prejšnjih od stanja poprejš¬
njega njegovega vodijo ga
stanovat v daljavi?

8. Kdo je sklenil to zoper
Tir ta venčani ? čigar kupci
bili so  knezi, čigar trgovci
najbolj češčeni na zemlji?

9. Gospod nad vojskami
sklenil je to; da oskruni vse
slave napuh, da povzdigne vse
najbolj češčene na zemlji.

10. Vrni se v deželo svojo,
potoku podobna, ladja mor¬
ska ; ni ga več pasii

11. Roko svojo je iztegnil
čez morje, kraljestva potre¬
sa: Gospod ukazuje zoper
Kanaan pogubiti gradove nje¬
gove.

12. Govoreč: Ne bodeš se
radovala dalje, o devica osra-
motena, hči Sidonska, vstani,
idi h Kitejcem, tudi tam ti ne
bode pokoja.

13. Glej deželo Kaldejsko,
tisto ljudstvo ni bilo, odkar  je
Asirijan jo ustanovil za divja¬
ke; zgradili so bili stolpe ogle-
dovalne svoje; povzdignili so
bili hiše njene; Asirijan  jo je
razrušil.

29

14. Tulite ladje morske, ker
se pokončuje trdnjava vaša.

15. Zgodi se pa v tistem
času, ko bode pozabljen Tir
sedemdeset let, po dnevih
enega kraljestva; ko preteče
sedemdeset let, zgodi se Tiru,
kakor se poje o vlačugi.

16. Vzemi strune, obhodi
mesto, o vlačuga pozabljena ;
dobro bij nanje;  prepevaj
pridno, da se ponovi spomin
tvoj.

17. Zgodi se namreč, da, ko
preteče sedemdeset let, Go¬
spod obišče Tir, ki se povrne
k svojemu zaslužku. Nato
bode se kurbal z vsemi kra¬
ljestvi tistega  kraja na zemlje
površji.

18. Naposled bode blago
njegovo in zaslužek njegov
posvečen Gospodu; ne položi
se v zaklad in ne shrani se;
nego za prebivalce bode iz¬
postavljeno Gospodu blago
njegovo, za uživanje do sitega,
in za odejo močno.

XXIV. POGLAVJE.
Glej, Gospod bode pokončal
deželo in izpraznil jo; in pre-
obrnivši lice njeno bode raz¬
kropil prebivalce njene.

2. In ljudstvu bode tako ka¬
kor duhovnu; tako hlapcu
kakor gospodarju njegove¬
mu ; tako dekli kakor gospo¬
dinji njeni; tako kupcu kakor
prodajalcu, tako posojevalcu
kakor njemu, ki na posodo

30 IZAIJA 24.

jemlje; tako dolžniku, kakor
upniku.

3. Vsa pokončana bode de¬
žela in vsa oplenjena, ker Go¬
spod je govoril to besedo:

4. Žalovala bode dežela in
onemogla; medlel, onemo¬
gel bode ves naseljeni svet;
medleli bodo prvaki ljudstev
v deželi.

5. Tudi ta dežela je oskru-
mena pod prebivalci svojimi,
ker prestopajo postave, preob¬
račajo sklep, lomijo večno
zavezo.

6. Zato bode prekletstvo
uničilo deželo in osamljeni
bodo, ki prebivajo v nji. Zato
bodo pogoreli prebivalci de¬
žele, in ostane jih ljudi celo
malo v

7. Žalovala bode trgatev,
hirala trta; zdihovali bodo
vsi, ki so veselega srca.

8. Konec bode veselja bob¬
nov, prestane radujočih se
šum; konec bode veselja
strun.

9. S petjem ne bodo pili
vina; grenela bode pijača
opojna njim, ki jo pijo.

10. Razdere se mesto in
prazno bode; zapre se sle-
harna hiša, da ne vnide nihče.

11. Tožilo se bode o vinu po
ulicah; zvečerila se bode vsa
radost, izseli se veselje dežele.

12. Razdejanje bode ostalo
v mestu; in razrušena bodo
vrata.

13. Tedaj bode tako sredi
dežele, med tistimi ljudstvi,
kakor olivam otresene oljke,
kakor grozdju, ko je trgatev
končana.

14. Ti bodo zagnali svoj glas
in peli; zaradi lepote Gospo¬
dove bodo dajali glas močan
tam od morja:

15. Zatorej sredi požara po¬
veličujte Gospoda; na otokih
morskih ime Gospoda, Boga
Izraelovega.

16. Od kraja zemlje slišali
smo petje: »Slava pravičnemu!
Že pa pravim: Jaz hiram, jaz !
hiram; Gorje mi; krivični ra v- j
najo krivično; in po najkri- !
vičnejši krivici ravnajo kri- j
vično.

17. Groza in jama in zadrga [
prete ti, o prebivalec dežele!

18. Zgodi se namreč, da  be- '
žeči, ko začuje grozo, pade j
naravnost v jamo; in kdor
pride gor iz srede jame, vja-
me se v zadrgo; kajti lijaki
odpro se z višave, in stresnejo
se zemlje podslombe.

19. Vsa zemlja se podere, 1
vsa zemlja se razpoči, vsa
zemlja bode se majala.

20. Vsa zemlja bode omaho-
vala kakor pijanec; bode se
majala kakor kočica; in ko
bode težila jo pregreha njena,
pala bode tako, da več ne ;
vstane.

21. In zgodi se v tistem
času, ko bode Gospod kazno- J
val vojsko sleharnega prvaka,

IZAIJA

se samim prvakom; in vse
kralje v deželi, z njih deželo;

22. Da se zbero zbrani, zve¬
zani v jamo, in zapro se v
zaporu, in pogrešali jae  bodo
čez mnogo dni.

23. Naposled bode se sra¬
moval sam mesec, in orudelo
bode solnce samo; ko bode

j kraljeval Gospod nad vojska-
; mi na gori sijonski in v Jeru-
! zalemu, in pred starejšinami
j svojimi slavno.

XXV. POGLAVJE.

Gospod Bog si moj, poviševal
| te bodem, poveličeval ime
' tvoje, ker si storil čudo: sklepi
j starodavni so zvestoba, res-
}  niča.

2. Kajti naredil si kup iz
| mesta, iz  gradu trdnega raz-
; valino; tujcev palačo iz me-
j sta, na veke se ne sezida.

3. Zato te bode slavilo ljud-
; stvo hrabro, grad narodov

strahovitih bode te čestil.

4. Ker si bil grad siromaku,
grad potrebnemu, ko je bil v
kaki stiski; zavetje pred po-
vodnjo, senca pred vročino,
ko je bil dih silovitnikov po-
doben povodnji, ki podira zid.

5. Kakor vročino o suši ute-
| šiš tujcev ropotanje; da z
• gosto senco vročino, ki je od-
! govarjala silovitnikov zarodu.

6. Napravil pa bode Gospod
nad vojskami vsem ljudstvom
na tej gori pojedinjo tolsto,
pojedinjo z vinom  čistim, po-

24 . 25 . 26 . 31

jedinjo s tolstimi pitanci, z
vinom  očiščenim droži.

7. In na tej gori uniči podobo
zagrinjala tistega, ki zagrinja
vsa ljudstva; in pokrivala
tistega, ki pokriva vse narode.

8. Uniči smrt samo v zmago,
in Gospod obriše solze z vseh
obličij; in ljudstva svojega
sramoto odpravi z vse zemlje
(kajti govoril je Gospod).

9. Da reče tisti dan: Glej
Bog naš je ki; čakamo ga,
in reši nas; da je Gospod,
katerega čakamo, poskako¬
vali bodemo in radovali se
blaginje njegove.

10. Kajti počivala bode roka
Gospodova na ti gori; potepta
pa seMoab na mestu svojem;
kakor se tepki slama na njivi
gnojeni.

11. Razpne namreč roke
svoje sredi njega, kakor jih
razpenja plavalec, ko plava;
in prevzetnost njegovo poniža
z lijaki svojih rok.

12. Tako potlači grad in vi¬
šavo zidov tvojih, potlači, zru¬
ši na tla, noter v prah.

XXVI. POGLAVJE.

V tistem času bode se pela
pesem ki v pokrajini Judov¬
ski: Mesto trdno imamo;
blaginjo daje zidom in trd¬
njavi.

2. Odprite vrata, in vnide
naj rod pravični, ki hrani vso
zvestobo.

3. Njemu, ki je stanoviten

32 IZAIJA

v misli, hraniš mir večni, ko
ti zaupa.

4. Zaupajte Gospodu veko¬
maj, kajti Gospod Bog je ve¬
kov skala.

5. Kajti ponižuje prebivalce
višave, grad visoki, podira ga,
podira ga dol do tiri; razruša
ga noter do praha.

6. Tepta ga noga, ubozega
noge; siromakov stopinje.

7. Pot pravičnega je po rav¬
nini; naravnost ravnaš pra¬
vičnega stezo.

8. Tudi na potu sodeb tvo¬
jih čakamo te, Gospod, k ime¬
nu tvojemu in k spominu
tvojemu je hrepenenje duše
moje.

9. Se srcem svojim hrepenim
po tebi ponoči; in z duhom
svojim v meni iščem te zgo¬
daj ; kajti ko so sodbe tvoje
na zemlji, uče se pravice pre¬
bivalci naseljenega sveta.

10. Ko milost najde hudobni,
ne uči se pravice; krivično
ravna v deželi pravični; in ne
pomišlja visokosti Gospodove.

11. Gospod, ko se dvigne
roka tvoja, ne vidijo; videli
bodo osramoteni gorečnost do
ljudstva; da, tudi ogenj bode
pokončal sovražnike tvoje.

12. Gospod, ti nam daješ
mir; kajti tudi vse reči naše
nam si zvršil.

13. Gospod Bog naš; zapo¬
vedovali so nam gospodje ra¬
zen tebe; samo po tebi se
spominjamo tvojega imena.

26. 27.

14. Mrtvi se ne ožive; mrliči
ne vstanejo; zato si jih obis- ■
kavši pogubil, in pokončal si
ves njihov spomin.

15. Pridal si temu narodu
življenje,  pridajoč temu na-
rodu poveličuješ sebe: naro¬
du, katerega  si bil pregnal do j
vseh krajev zemlje.

16. Gospod, sredi stiske so j
te obiskali; molili so ponižno,
ko jih je trla  pokora tvoja.

17. Kakor noseča blizu po¬
roda tipi, vpije v bolečinah
svojih, tako smo bili pred
obličjem tvojim, Gospod.

18. Noseči smo bili, trpeli
smo, kakor ko bi rodili sapo;
blaginje nobene bi ne bili sto¬
rili deželi, in padli bi ne bili
prebivalci naseljenega sveta.

19. Oživljajo se mrtvi tvoji,
tudi mrliči moji vstajajo: Zbu¬
dite se in pojte, kateri pre¬
bivate v prahu, kajti rosa na
želji je rosa tvoja, potem ko
si vrgel na tla mrliče.

20. Dej, ljudstvo moje, vnidi
v hrame svoje in zapri si duri
svoje. Skrivaj se malo časa,
dokler ne preide nevolja.

21. Kajti, glej, Gospod pride
iz kraja svojega, kaznovat
krivico prebivalca zemlje pro¬
ti njemu; in zemlja odkrije
kri svojo, in ne bode pokri¬
vala dalje ubitih svojih.

XXVII. POGLAVJE.

\ tistem času obišče Gospod
z mečem svojim pretrdim in

IZAIJA 27.-28.

j prevelikim in prekrepkim le-
!' vijatana,kačo podolgovato, in
; levijatana, kačo zvito, in ubi-
; je gada, ki je v morji.

I 2. Tisti dan, prepevajte vino-
| gradu rodečega vina.

! 3. Jaz Gospod bodem ga
! stražil, vsak čas ga bodem
močil; da ga kdo ne ogleda,
i stražil ga bodem noč in dan.

• 4. Srdu nimam; kdo bi me
po trnji in grmovji pripravil v
:  boj! oprezno idoč vanj zaž-
j gem jih vse.

' 5. Ce pa se prime moči moje,

;  da sklene mir z menoj, sklene
I naj mir z menoj.

! 6. Storil bode, da kore¬
nine poženo Jakobovi po-
l lomci;  razcvital se bode in
; kalil Izrael, da, površje sveta
i naseljenega napolnijo se sa¬
dom.

7. Ali ga bije, kakor je uda¬
ril njega, ki ga je bil? ali se
■ ubijajo, kakor so se bili ubiti
njegovi ?

; 8. Zmerno izganjajoč ga
prepiraš se z njim; odnaša
! ga  z dihom svojim trdim, kar
\ kor  o času severja.

9. Zato se s tem pokori kri-
vica Jakobova; in ta je ves
sad, da odpravi greh njegov,
ko naredi vse kamenje oltarja
kakor apneno kamenje raz¬
drobljeno; in ne vstanejo gaji
ali podobe podnebne.

10. Nego mesto trdno bode
samotno; hlev razdejan in
zapuščen kakor puščava;

Slov.

33

tam se bode paslo tele in tam
ležalo in objedalo veje nje¬
gove.

11. Ko usahne veja njegova,
zdrobč se vejice,  žene pridejo
ter jo zažgo; ker ljudstvo ni¬
ma nikakega razuma, zato
se ga ne usmili, on, ki ga je
ustvaril; in on, ki ga je upo¬
dobil, ne deli mu milosti.

12. Zgodi se pa v tistem času,
da  bode Gospod otepal od
toka tiste reke do hudour¬
nika egiptovskega; vi pa se
bodete pobirali vsak posebe,o
Izraelci.

13. In zgodi se v tistem ča¬
su, ko  zapoje rog veliki, da
pridejo oni, ki so poginili v
deželi asirski, in ki so bili
pregnani v deželo egiptovsko,
in priklonijo se Gospodu na
sveti gori v Jeruzalemu.

XXVni. POGLAVJE.

Gorje kroni napuha, pijancem
Efrajimskim, katerih dika in
slava je kakor  cvet, ki ve¬
ne, njim, ki zapovedujejo do¬
lini rodovitni, pobiti od vina.

2. Glej, krepak in močan
v Gospodu, podoben povodnji
s točo, vrtincu pogubnemu;
podoben povodnji močnih vo¬
da deročih, trešči jo  na tla z
roko.

3. Poteptani bodo z nogami;
krona napuha, pijanci Efra-
jimski.

4. Tedaj bode kakor  mno¬
žica cvetov venečih, dika in

3

IZAIJA 28.

84

slava njegova, vsi kateri za¬
povedujejo dolini rodovitni;
kakor zgodnji sad, ko ni še
poletje, katerega vsak, ki ga
vidi, pogoltne, ko je še v
roki njegovi.

5. V tistem času bode
Gospod nad vojskami za
krono slave in za venec
dike ostalemu ljudstvu svo¬
jemu.

6. In za sodbe duh njemu,
ki bode vodil sodbo in mo¬
gočnim, ki vodijo vojsko na¬
zaj do vrat.

7. Ali tudi oni tavajo od vina,
in od pijače opojne blodijo;
duhovnik in prorok tavata od
pijače opojne, vino ju vtap-
lja; blodita od pijače opojne,
tavata v opravku videčega,
omahujeta v sodbi.

8. Kajti vse mize so polne
bljevanja in nesnage; mesta
ni več.

9. Koga naj bi učil znanja
in komu naj bi podajal nauk,
da ga ume? Odstavljenim od
mleka, odtrganim od prsi?

10. Kajti zapoved na zapo¬
ved, zapoved na zapoved,
ukaz na ukaz, ukaz na ukaz;
nekoliko tu, nekoliko tam!

11. Ko je v tuji govorici in
vinem jeziku to ljudstvo ogo¬
voril Gospod.

12. Ko jim je rekel: To je
pravi pokoj, pokoja dajte trud¬
nemu; in to je odpočitek, in
ne bodo hoteli poslušati; |

13. Nego bode jim beseda
Gospodova zapoved na zapo-!
ved, zapoved na zapoved;;
ukaz na ukaz, ukaz na ukaz, |
nekoliko tu, nekoliko tam, da;
gredo dalje, zvrnivši se vznak j
padejo in se polomijo, in se j
vjamejo v mreži.

14. Zato čujte besedo Go- !
spodovo, možje posmeho-j
valci; gospodarji tegaljudstva,:
ki je v Jeruzalemu.

15. Ker pravite: Sklenili!
smo zavezo se smrtjo, in zl
grobom smo storili pogodbo;
bič povodnji ko pojde mimo, j
ne zadene nas, ker zvijačo
imamo za zavetje svoje, in
skrivamo se v laži.

16. Zatorej tako govori Bog ■
Gospod: Glej, za podlogo sem j
jaz položil na Sijonu kamen,;
kamen izkušanja, vogelnik,
drag, za podlogo utrjeno;;
kdor veruje, ne prenagli se.

17. Kajti sodbo storim po
pravilu in pravico po tehtni¬
ci, da toča iztrebi zvijače za¬
vetje, in skrivališče poplavijo
vode.

18. Tedaj se ovrže zaveza ;
vaša se smrtjo, in pogodba
vaša z grobom ne ostane; bič -
povodnji ko pojde mimo, te¬
daj vas pogazi.

19. Kader pojde mimo, pre¬
streže vas, kajti vsako jutro ,
pojde mimo ponoči in podne¬
vi ; in strah vas  bode, ko za-
čujete.

IZAIJA 28. 29.

20. Kajti prekratka bode
postelja, da bi se iztegnil; in
odeja ozka, ko se skrči.

21. Kajti kakor na gori Pe-
rasimski vstane Gospod, raz¬
srdi se kakor v dolini Gabaon-
ski; da stori dejanje svoje,
čudno dejanje svoje, da opra¬
vi delo svoje, čudno delo svoje.

22. Sedaj torej ne posme¬
hujte se dalje, da se ne utr¬
dijo vezi vaše; kajti pokon¬
čanje, in to  gotovo, čul sem
od Gospoda nad vojskami,
zoper to deželo.

23. Nagnite ušesa in čujte
glas moj, poslušajte in čujte
govor moj.

24. Ali vas dan orje oratar
za setev? brazdi in vlači
zemljo svojo?

25. Ali ne bode, ko je po¬
ravnal površje njeno, ali kopra
sejal ali trosil kumine? ali
pa deva izvrstno pšenico, ali
ječmen odlični, ali pa graho-
rico na mejo svojo?

26. Nato zveže vse po tistem
načinu, kakor ga Bog uči,
Bog njegov.

27. Kajti koper se ne mlati
se zobci, in ne vrti se po ku¬
mini vozno kolo; nego s pa¬
lico se otepa koper in s šibo
kumina.

28. Krušno žito se drobi, a
ne mlati ga neprestano; ko
ga je strl s kolesom voza svo¬
jega, ne drobi ga s konjiki
svojimi.

29. Tudi to prihaja od Go-

35

spoda nad vojskami, ki  je ču¬
dovit v svetu, veličasten v de¬
janji.

XXIX. POGLAVJE.

Gorje Arijelu, Arijelu; gradu,
v katerem si je David napra¬
vil stanišče! Pridenite leto
k letu; žrtvam prazniškim naj
odrezujejo glave;

2. Vendar pripravim v stisko
Arijela; in žalost in pobitost
bode, ko mi bode mesto,  ka¬
kor Arijel.

3. Kajti ostrog napravim z
vojsko oboroženo zoper tebe,
in oblegajoč te v ostrogih
stalnih naredim nasipe.

4. Tako da bodeš ponižan
s tal govoril, in iz prahu bode
šumel govor tvoj; in glas tvoj
bode kakor modrasov iz tal;
iz prahu šepta tvoj glas.

5. Kajti kakor prah droban
bode tujcev tvojih množica in
kakor pleva leteča mimo si-
lovitnikov množica; tako bo¬
de mahoma, hipoma.

6. Gospod ga  obišče z gro¬
mom in potresom in bobne¬
njem močnim, z vrtincem in
nevihto in in s plamenom
požrešnega ognja.

7. Bode namreč, kakor ko
bi se mu sanjalo o prikazni
ponočni, množica vseh tistih
narodov, kateri se bodo voj¬
skovali zoper Arijela; in posa¬
mezni, ki se bodo vojskovali
zoper njega in ogradje njego¬
vo in stiskali ga.

36 IZAIJA 29.

8. Bode, pravim, kakor ko
bi se sanjalo lačnemu, glej,
da je; ko pa se zbudi, prazna
je duša njegova; ali kakor
ko bi se sanjalo žejnemu, da
pije, glej; ko pa se zbudi,
truden je, glej, in duša nje¬
gova čuti poželenje; tako
bode množica vseh tistih na¬
rodov, kateri se bodo vojsko¬
vali zoper goro sijonsko.

9. Pomišljajo se; čudite se;
dobrovolijo se, kričite: upija-
njajo se, ali ne z vinom; opo¬
tekajo se, ali ne od pijače
opojne.

10. Kajti oblil vas je Gospod
z duhom spanja trdnega, in
zatisnil vam je oči; s proro-
ki pokril je tudi prvakov va¬
ših najrazumnejših oči.

11. Zato vam je prikazen
njih vseh podobna besedam
pisma zapečatenega, katero
se daje branja veščemu go¬
voreč : Beri, prosim, to; reče
pa: Ne moreni, ker je zape¬
čateno.

12. Ko bi se pa dalo pismo
neveščemu branja, govoreč:
Beri, prosim, to; reče: Brati
ne znam.

13. Kajti rekel je Gospod:
Zato ker se bliža to ljudstvo,
in me česti z ustmi svojimi in
ustnicami svojimi, srce pa
svoje obrača daleč od mene;
in je strah njihov pred menoj,
kakor so se ga učili po nauku
človeškem;

14. Glej, zato hoden jaz

dalje delal reči čudne s tem
ljudstvom neprestano, in ču¬
dovite; in modrost modrija¬
nov njegovih mine, in razum¬
nost razumnikov njegovih
bode se skrila.

15. Gorje ?m, kateri skriva¬
jo v globočino sklep pred Go¬
spodom, kateri imajo delo svo¬
je v temi in govore: Kdo nas
vidi? in kdo nas zagleda?

16. Da reči  zvračate pred
nami, ali je to misliti kakor
ilovico lončarjevo? Ko reče
poslopje za delavca svojega:
Ni me naredil, in posoda zanj,
ki jo je naredil: Ne ume.

17. Ali ne še malo časa,
prav malo, in izpremeni seLi-
ban v njivo? in njiva bode
se štela za gozd?

18. In tisti dan bodo gluhci
ti slišali besede pisma, in iz
mraka in teme bodo videle
slepcev oči.

19. In krotki bodo polni ve¬
selja v Gospodu; in najubož-
nejši mej ljudmi bodo se ra-
dovali v svetniku Izraeolo-
vem.

20. Ker konec bode silovit-
nika in pogine zasmehovalec;
in iztrebljeni bodo vsi, kateri
pridno pazijo na ničemurnost;

21. Kateri preganjajo zavo¬
ljo besede človeka, ki je kaj
pregrešil; in kateri karajo¬
če mu pri vratih stavijo zanko;
s kratka: kateri s praznoto
svojo podirajo pravičnega.

22. Zato tako govori Gospod

IZAIJA

o hiši Jakobovi, kateri je
rešil Abrahama: Ne bode se
več sramoval Jakob, in oblič¬
je njegovo ne bode bledelo.

23. Kajti ko bode videl otro¬
ke svoje, rok mojih delo sredi
sebe, posvečujoč ime moje;
tedaj bodo posvečevali svet¬
nika Jakobovega, in Boga
Izraelovega strašnega bodo
oznanjali,

24. Da spoznajo tavajoči v
duhu razum, in šepetalci uče
se nauk.

XXX. POGLAVJE.
Gorje sinom trdovratnim, go¬
vori Gospod, naklepe delati,
ali ne iz mene; in odevati se
s pokrivalom, ali ne duha
mojega; da kopičijo greh na
greh.

2. Ki se napotujejo dol v
Egipet, ko niso poprašali ust
mojih; da se okrepčajo s kre¬
postjo Faraonovo, in da pri-
beže v senco Egiptovsko.

3. Kajti bode vam krepost
Faraonova v sramoto, in pri-
beganje tisto v senco Egiptov¬
sko v nečast.

4. Ko so bili v Soanu knezi
njegovi in poslanci njegovi
prišli so v Hanes,

5. Vse sramoti po ljudstvu,
po ljudeh,  ki jim ne bodo ko¬
ristili; ne v pomoč in v ko¬
rist, nego v sramoto in nečast
bodo.

6. Breme živini južni. V
deželo stiske in nadloge, od

29 . 30 . 37

koder je lev grozni, in mladi
lev; gad in zmaj leteči, pone-
so na plečih oslovskih blago
svoje, in na grbi velblodov
zaklade svoje, k ljudstvu, ki
jim  ne bode koristil.

7. Kajti Egipčanov bode
prazna in ničeva pomoč; to¬
rej proglašam za to : Krepost
jim bode, da ostanejo.

8. Zdaj pridi, zapiši to na
desko pri njih; in v knjigo
začrkaj to, da bode v časih
prihodnjih vekomaj, na večne
čase.

9. Kajti ljudstvo je uporno,
otroci lažnjivi; otroci nočejo
poslušati postave Gospodove.

10. Kateri vele videčim: Ne
vidite; in razumnim: Ne vi¬
dite nam naprej kar je pravo;
govorite nam dobrikavo; vi¬
dite naprej domišljave.

11. Zapustite stezo, krenite
s pota; dejte, da se umakne
nam izpred obličja svetnik
Izraelov.

12. Zato tako govori svetnik
Izraelov: Ker zametate to
besedo, a zanašate se na zvi¬
jačo in življenje trdovratno,
ter se opirate nanje,

13. Zato vam bode tista
krivičnost podobna podirajo¬
čega se zidu  razpoki, katera
je delala bunko v zidu viso¬
kem, ki se nagloma, hipoma
podere.

14. Zdrobi jo pa kakor raz¬
poka posode lončarske raz¬
bite; delal ne bode po vsmi-

IZAIJA 30.

38

ljenji, tako da se ne najde v
razbitji njenem čepinja, s ka¬
tero bi se vzel ogenj z ognji¬
šča; ali bi se voda zajela iz
luže.

15. Kajti tako govori Go¬
spod Bog, svetnik Izraelov:
vrnete se in pojdete dol ter
tako bodete rešeni, v miru
in zaupanji bode moč vaša;
ali vi niste pri volji;

16. Nego govorite: Nikakor,
kajti sedeč na konji bomo
bežali; zato bodete bežali;
ali na lahki Hvali  bomo je¬
zdili; zato bodo lažji, ki vas
preganjajo.

17. Tisoč ljudi pred krikom
enega, pred krikom petih be¬
žali bodete vsi;  dokler ne bo¬
dete ostali podobni stebru na
vrhu te gore, in podobni za¬
stavi na tem griči.

18. Zato pa bode Gospod
čakal storiti vam milost; in
zato se bode vzpel usmilit se
vas. Kajti Bog pravice je Go¬
spod, blagor jim vsem, kateri
ga čakajo.

19. Kajti ljudstvo bode pre¬
bivalo v Sijonu, v Jeruzale¬
mu; ne bodeš se več jokalo;
gotovo ti stori milost na glas
vpitja tvojega; kakor hitro
te začuje, usliši te.

20. Dal vam bode res Go¬
spod stiske kruh, in nadloge
vode: ali ne zapre se v kot
nobeden več njih, ki te uče;
nego oči tvoje bodo videle
učitelje tvoje,

21. In ušesa tvoja bodo sliša¬
la besedo zad za teboj govo¬
rečih : To je pot tisti, hodite
IX) njem, ko krenete na des¬
no ali na levo;

22. In skrunili bodete odejo
malikov srebra tvojega; in
plašč vlitega iz zlata tvoje¬
ga ; odločeval jih bodeš kakor
njo, ki ima mesečnino: Po¬
beri se, porečeš njih vsakemu.

23. Tedaj bode dal dežja
setvi tvoji, s katero bodeš
posejal zemljo; tako da bode
kruh, pridelek zemlje, obilen
in debel; čede tvoje bodo se
pasle tisti dan po pašniku ši¬
rokem.

24. In voli in osliči, ki ob¬
delujejo zemljišče, jedli bodo
zmes čisto, ki bode vejana s
pletenico in vejalnico.

25. In nad vsako goro viso¬
ko, in nad vsakim gričem
vzvišenim bodo potoki, vodo¬
toki, o času velikega klanja,
ko bodo padali stolpi.

26. In luč meseca sama bode
kakor solnčna luč, lučpasoln-
čna bode sedemkrat tolika,
kakor sedem dnevov luč; ti¬
sti dan, ko bode Gospod ob¬
vezal rano ljudstva svojega,
in ozdravil, kar je zlomil uda¬
rec njegov.

27. Glei, ime Gospodovo pri¬
haja iz daljave, goreč od jeze
svoje in požara hudega; ust¬
nice njegove so bile polne
nevolje, in jezik kakor ogenj
žareč;

IZAIJA 30. 31.

28. In dih njegov kakor hu¬
dournik, poplavljajoč njega,
ki je delil do vrata, preganja¬
joč narode s preganjanjem
ničemurnosti: storil je, da ta¬
vajo, uzdo davši ljudstvom
na čeljusti.

29. To vam bode pesem, ka¬
kor v noči, ko se posvečuje
praznik; in radost dušna,
kakor njegova, ki gre s pišča-
Ijo, da pride na goro Gospo¬
dovo, k skali Izraelovi.

30. Storil je Gospod, da se
začuje glasu svojega veliča¬
stvo ; in pokozal je roko svo¬
jo iztegneno dol, v ognji jeze
in v plamenu ognja žarečega;
z raztrosom in povodnjo in
s točo kameneno.

31. Ko je glas Gospodov
potrl Asirijana, ki je bil vajen
biti s šibo.

32. Tako bode vsak kraj,
koder pojde mimo šiba goto¬
va, na kogar jo položi Gospod,
z bobni in strunami, ko ga
bode premagal v posebnih bo¬
jih.

33. Kajti pripravljen je že
naprej pogube kraj; ta je tu¬
di kralju samemu namenjen;
preglobokega in preširokega
naredil gaje Gospod;  grmade
njegove,ognjaindro je mnogo.
Dih Gospodov zapali jo kakor
s hudournikom žveplenim.

XXXI. POGLAVJE.
Gorje njim, ki gredo dol
v Egipet po pomoč, in se opi-

39

rajo na konje, ki zaupajo vo¬
zom, katerih je mnogo, in
koniikom, katerih je število
veliko; ter se ne ozirajo v
svetnika Izraelovega, in ne
iščejo Gospoda.

2. Ali tudi on je moder; ka¬
der pošlje zlo, ne da, da bi se
premaknile besede njegove,
nego vzpne se nad hišo liudo-
delnikov in nad pomoč njih,
ki delajo krivico.

3. Egipčan pa je človek, ne
pa Bog  silni, in njih konji me¬
so, ne pa duh; tedaj ko iz¬
tegne Gospod roko svojo,
zgradi se pomočnik, in pod¬
pirani pade; in skupaj pogine¬
jo ti vsi.

4. Ali tako mi pravi Gospod:
Kakor se lev rjoveči, in ka¬
kor se lev mladič pri plenu
svojem, ko se kliče zoper nje¬
ga množica pastirjev, ne ustra¬
ši njih glasu, in ne plaši njih
ropota; tako pride dol Gospod
nad vojskami vojskovat se za
goro sijonsko in za grič nje¬
gov.

5. Kakor tiči krilati, tako
bode Gospod nad vojskami
branil Jeruzalem, branil in
otel, mimo grede tudi rešil.

6. Povrnite se k njemu , ki ga
s popolnim odpadom dražijo
sinovi Izraelovi.

7. Ko bodo tisti dan zame-
tali vsak svoje malike srebrne,
in zlate malike svoje, kar vam
delajo roke vaše v greh,

8. Tedaj pade Asirjan od

40 IZAIJA 31. 32.

meča ne moškega, in meč ne
človeški ugonobi ga, in beže
bode skrbel zase v strahu
pred mečem; in mladeniči
njegovi in prvaki njegovi bodo
dajali davek.

9. Kajti skala njegova izgine
od groze, in knezi njegovi bodo
potrti od znamenja; govori
Gospod, ki ima ogenj vSijonu
in peč v Jeruzalemu.

XXXII. POGLAVJE.

Glej, pravično bode kraljeval
kralj, in po pravici bodo kne-
ževali knezi.

2. In mož bode kakor zavet-
jepred vetrom, in pribežališče
pred povodnjo; kakor potoki
vodni na suhem kraji, kakor
senca skale velikanske v
deželi onemogli.

3. In ne zamiže oči videčih,
nego poslušala bodo poslušal¬
cev ušesa.

4. In duh nespametnih bode
razumel nauk, in jecajočih
jezik bode hitro govoril in
gladko;

5. In pregrešnemu ne bode
se dalje dajalo ime plemeni¬
tega; in skopuh ne bode se
imenoval radodaren.

6. Ko bode pregrešni govoril
pregreho, in srce njegovo bode
doprinašalo krivico, vršeč li¬
cemerstvo in zmoto govoreč
proti Bogu, prazneč lačnemu
dušo in žejnemu umikajoč
pijačo.

7. In skopuha orodje bode
slabo, ki dela pregrešne na¬
klepe, da bi pogubil ponižne
z govori zvijače, tudi ko po¬
trebni govori pravico.

8. Ali plemeniti dela naklepe
plemenite, in stanoviten je v
stvareh plemenitih.

9. Žene mirne, vstanite; čuj*
te glas moj, hčere zaupne, i
poslušajte govor moj.

10. Mnogo let zaporedoma
bodete v strahu, o zaupne, ko
bode propala trgatev, bire ne.
bode.

11. Trepetajte, o mirne, strah
vas bodi, o zaupne, slecite se;
in nage bodite, in opašite si
ledja.

12. Zaradi prsi naj jokajo;
zaradi njiv predragih, zaradi
trte rodovitne.

13. V deželi ljudstva mojega
rastlo bode trnje in grmovje:
gorelo bode po vseh hišah
veselih, v mestu radostnem.

14. Kajti grad bode zapuščen,
mesta šum bode samoten:
grič in pozorišče bosta za
brlog vekomaj, na vaselje div¬
jim oslom, čedam za pašnik.

15. Dokler se ne vlije nad
nas duh z višine, in se puščava
izpremeni v njivo, in njiva se
bode imela za gozd.

16. In v oni puščavi bode
prebivala sodba, in pravica
bode stanovala na njivi.

17. Sedaj bode pravice delo
mir;.sad, pravim, pravice po¬
koj in varnost vekomaj.

IZAIJA

18. Kajti ljudstvo moje bode
prebivalo v hlevu miru, in v
prebivališčih varnih, in v kra¬
jih za pokoj mirnih ;

19. Če bode še tako vsipala
se toča in podiral se gozd; in
ponižavalo se mesto.

20. O srečni vi, ki ste sejali
poleg vseh voda, in ste pustili
noter nogo vola in osla.

XXXm. POGLAVJE.

Gorje ti, pokončevalec, ki sam
se ne pokončuješ; in tebi, ne-
zvestnik, zoper katerega se ne
dela nezvesto; ko jenjaš biti
pokončevalec, bodeš se po-
končeval; ko prestaneš delati
nezvesto, delalo se bode ne¬
zvesto proti tebi.

2. Gospod, stori nam milost,
tebe čakamo; bodi jim roka
sleharno jutro, in blaginja na¬
ša v času stiske.

3. Od donečega glasu tavajo
jjudstva; od vzpenjanja tvo-
lega razkrope se narodi.

4. In pobira se plen vaš
zbrani, kakor pobira kobilica;
skakajoč, kakor skače kobili¬
ca nanj.

5. Vzvišen je Gospod, ker
prebiva na višavi; Sijon na¬
polnjuje se sodbo in pravico.

6. Je torej krepost tvojega
časa, moč vse blaginje, da veš
in znaš; strah Gospodov je
zaklad njegov.

7. Glej, najkrepkejši izmed
njih vpili so zunaj, poslanci
miru jokali so bridko.

32.33. 41

8. Zapuščene so bile ceste;
hodil ni več popotnik, prelomil
je zavezo; zaničeval je mesta,
zmenil se ni za človeka.

9. Žalovala, hirala je dežela;
sramoval se je Liban, hirajoč;
bil je Saron kakor puščava,
ter tulil je Basan in polje.

10. Zdaj vstanem, reče Go¬
spod, zdaj se povzdignem,
zdaj se vzpnem.

11. Spočenjate travo suho,
rodili bodete strnišče; dih vaš
je ogenj, ki vas pokonča.

12. Tako so bila ljudstva,
kakor  v apnenicah;£aIor trnje
porezano, sežgana v ognji.

13. Čujte, dalnji, kaj sem
storil, in bližnji spoznajte mo¬
gočnost mojo.;

14. Preplašeni so bili na Si-
jonu grešniki; trepet seje po¬
lastil licemercev; kdo izmed
nas bode bival z ognjem po¬
žrešnim; kdo izmed nas bode
prebival z žrjavico večno?

15. Kdor hodi pravično, in
kdor govori pošteno; kdor za¬
ničuje dobičekpo zvijači;  kdor
stresa roke svoje, da ne drži
dani; kdor maši uho svoje,
da ne sliši poboja, in zatiska
oči svoje, da ne vidijo zlega.

16. Ta bode prebival v kra¬
jih previsokih; branik skalni
bode višava njegova; kruh
njegov se bode dajal; pokrite
bodo vode njegove.

17. Kralja v lepoti svoji bodo
videle tvoje oči; gledale bodo
deželo v silni daljavi.

42 IZAIJA 33. 34.

18. Srce tvoje bode preudar¬
jalo strahoto: Kje je postavo-
ved, kje pretehtovalec; kje
stolpov nadzornik?

19. Ljudstva močnega ne
bodeš videl, ljudstva z govo¬
rom preglobokim, da bi se
umel; tuje govorice, neraz¬
umne.

20. Poglej Sijon, mesto zbo¬
rov naših; oči tvoje naj vidijo
Jeruzalem, hlev mirni, šator,
ki se ne raznese, kateremu
se nikoli nobeden klin ne
gane; in vrvi se mu ne potrga¬
jo nobene.

21. Nego tam nam bode Go¬
spod veličastni za reke in po¬
toke prostorne, kamor ne pri¬
dejo ladje, ki jih gonijo vesla,
in ladja veličastna ne pojde
skozi.

22. Kajti Gospod je rešitelj
naš, Gospod postavodaj naš;
Gospod kralj naš; on nas
ohani.

23. Zapustili bodo vrvi tvoje;
še ne bodo držale postavlje¬
nega jadrnika svojega, še ne
bodo razpenjale jadra; tedaj
se razdeli plen velikega ropa;
hromi bodo grabili plen.

24. In prebivalec ne poreče:
Bolan sem; ljudstvo, ki tam
prebiva, bode oproščeno kri¬
vice.

XXXIV. POGLAVJE.
Pridite, narodi, poslušat, in
rodovi čujte; sliši naj zemlja,
in česar je polna, naseljeni

svet in vse, kar se rodčva na
njem.

2. Kajti goreča je jeza Go¬
spodova zoper vse narode, in
srditost zoper vso njih voj¬
sko; pokončati jih da, izroči
jih v klanje.

3. In njih prebodeni vržejo
se tja, in od njih mrličev vzha¬
jal bode smrad; in gore se
bodo topile v njihovi krvi.

4. In ginila bode vsa vojska
nebeška; in zvijala se bodo
kakor knjiga nebesa; in vsa
njihova vojska odpade, kakor
odpada listje s tile, in kakor
odpada list se smokve.

5. Kajti upijanil se je moj
meč v nebesih; glej, nad E-
domljane snide v sodbo, in nad
ljudstvo, katero sem odmenil
v pokončanje.

6. Meč Gospodov bode poln
krvi, masten od tolšče, od
krvi jagnjet in kozlov, od
tolšče ledij ovnovih, ko bode
žrtvovanje Gospodu v Bosri
in klanje veliko v deželi E-
domljanov.

7. Dol pridejo tudi samorogi
z njimi, in junci z biki  krep¬
kimi, tako da se zemlja upi¬
jani njih krvi, in prah bode
tolst od njih masti,

8. Ko bode dan maščevanja
Gospodovega, leto povrače-
vanja zaradi pravde Sijonove.

9. Zato se premene hudour¬
niki njegovi v smolo, in prah
njegov v žveplo, in zemlja

IZAIJA 34; 35.

njegova bode kakor smola
goreča.

10. Ponoči in podnevi ne
ugasne, vekomaj bode vzha¬
jal dim njen, od roda do ro¬
da ostane pusta, vekomaj
nihče ne pojde skozi njo.

11. Ali dedovali jo bodo
pelikan in otva ter sova in
vran bodeta prebivala v njej.
In čez njo potegne črto raz¬
dejanja in ničnosti navpič¬
nih.

12. Plemenitnjke njene ime¬
novali bodo kraljestvo; ali
nikogar ne bode ondi; in vsi
knezi njeni bodo nič.

13. In v gradovih njenih po¬
žene trnje, osat in trn po
trdnjavah njenih; brlog zma¬
jem, veža sov mladičem.

14. In stekale se bodo divje
zveri se strašilom, in kosmatin
bode klical bližnjega svojega;
čuk bode bival ondi, in našel
si pokoja mesto.

15. Tam bode kos imel gnez¬
do in legel jajca; in ko se
izvale mladici,  zbiral bode
v senco svojo; ondi samo se
bodo zbirali skopci drug z
drugim.

16. Vprašajte knjigo Gospo¬
dovo in berite, enega iz tega
ne bode manjkalo, eno ne
bode pogrešalo druzega; kajti
kar pravim, zapoveduje sam,
in on bode tudi z dihom svo¬
jim zbiral vse.

17. Kajti ko jim vrže kocko,
in ko jim z roko svojo razdeli

43

po merski vrvi, v lasti bodo
jo imeli vekomaj; od roda
do roda bodo prebivali v njej.

XXXV. POGLAVJE.

\ eselila se bosta tega puščava
in kraj samotni; in rado vala
se bode samota in cvela ka¬
kor roža.

2. Bolj in bolj bode cvela in
radovala se bode v radovanji
in petji, slava Libanova bode
se ji dajala, lepota poljska in
Saronska; gledali bodo slavo
Gospodovo, lepoto Boga na¬
šega:

3. Pokrepčajte roke one¬
mogle; in kolena šibeča se
utrdite.

4. Recite nepremišljenim v
srci: Pokrepčajte se, ne bojte
se. Glejte, Bog vaš, mašče¬
vanje pride, povračilo Božje,
sam pride rešit vas.

5. Tedaj izpregledajo oči
slepim, in gluhim odpro se
ušesa.

6. Tedaj bode hromi skakal
kakor jelen, in nemega jezik
bode prepeval: Privrele so
v puščavi vode in hudour¬
niki v samoti.

7. Kraj suhi izpremenil se
je v jezero, in žejni v vrelce
voda; v brlogu zmajev, v le¬
žišči vsakega trava je s trstom
in bičjem.

8. In tam bode cesta in pot,
ki se bode imenovala pot sve¬
tosti, po kateri ne bode hodil
oskruneni, nego njihova bo-

IZAIJA 35. 36.

44

de: popotnik,tudi nespametni,
ne bode*mogel zaiti.

9. Tam ne bode leva, in no¬
bena zver silovita ne pride
nanjo, ne bode je najti tam,
nego rešeni bodo hodili.

10. In oteti Gospodovi se
povrnejo ter pridejo na Sijon
s petjem in radostjo vedno
nad glavo svojo; veselje in
radost zadobe, in žalovanje
pobegne ter zdihovanje.

XXXVI. POGLAVJE.
Bilo je namreč v štirinajstem
letu kralja Ezekije, ko je šel
Sanherib, kralj asirski, gor
zoper vsa mesta Judovska
utrjena, da se jih polasti.

2. Pošlje pa kralj asirski Rab-
saka z Laisa v Jeruzalem,
proti kralju Ezekiji s krdeli
mnogoštevilnimi; ta se ustavi

ri vodovodu gornjega ribni-

a, ob cesti njive suknarjeve.

3. In k njemu izide Etijakim,
Hilkije sin, ki je bil čez hišo,
s pisarjem Sebno in z Joahom,
sinom Asafovim, zapisnikar¬
jem.

4. Njim reče Rabsak: Recite
skoraj Ezekiji: Tako govori
kralj, veliki kralj asirski; kaj
je tisto zaupanje, na katero
se zanašaš?

5. Porečem (ali besede praz¬
ne), svet je tu in hrabrost za
vojsko; sedaj na kaj se zana¬
šaš, da vstajaš zoper mene?

6. Glej, zaupanje imaš v to
palico trsta zlomljenega, v

Egipčana; kdor se nasloni
nanjo, vdere se mu v dlan
ter jo prebode. Tako je Fa¬
raon, kralj egiptovski, vsem,
kateri imajo zaupanje vanj.

7. Ako mi porečeš: V Go¬
spoda, Boga svojega, imamo
zaupanje; ali ni on tisti, kate¬
remu je Ezekija unesel višine
in oltarje, govoreč Judi in Je¬
ruzalemu: Pred tem oltar¬
jem se priklanjate?

8. Ali sedaj začni, prosim,
vojsko  z gospodom mojim,
kraljem asirskim; in dam
ti dvakrat tisoč konj, ako bo¬
deš mogel pripraviti konjikov ,
ki jih bodo jezdarili zate.

9. Kako bi torej odvrnil ob¬
ličje enega voditelja, izmed
hlapcev gospoda mojega naj¬
manjših? ali zaupanje imaš v
Egipčana, zaradi vozov in za¬
radi konjikov.

10. Ali sem pa sedaj brez.
Gospoda prišel gor zoper to
deželo pogubit jo? Gospod
mi je ukazal: Idi gor v tisto
deželo ter pogubi jo.

11. Reče pa Elijakim in
Sobna in Joah Rabsaku: Ol¬
go vori, prosim, hlapce svoje
po sirsko, umemo namreč; in
ne ogovarjaj nas po judovsko,
ker sliši ljudstvo to nazidovji.

12. Ali Rabsak reče: Jeli
me je h gospodu tvojemu ali
k tebi poslal gospod moj, da
naj govorim besede te? Ali
ne k onim ljudem, ki sede po

IZAIJA

zidovji, da jedo blato svoje in
pijo stalnico svojo z vami?

13. Rabsak torej se vstopi
ter zavpije z glasom velikim
po judovsko in reče: Oujte
besede velikega kralja, kralja
asirskega.

14. Tako pravi kralj: Naj
vas ne prekani Ezekija, kajti
ne bode vas mogel oteti.

15. In ne pregovori vas E-
zekija, da bi zaupanje imeli
v Gospoda govoreč: Gotovo
nas otme Gospod; ne da se
to mesto v roko kralju asir¬
skemu.

16. Ne poslušajte Ezekije;
kajti tako pravi kralj asirski:
Pogodite se z menoj z darom,
in pridite k meni, tako jejte
vsak svoje tile sad , in vsak
svoje smokve sad,  in pijte
vsak svojega vodnjaka vode.

17. Dokler ne pridem ter
vas vzamem v deželo,podobno
vaši deželi; deželo žita in vina,
deželo s kruhom in vinogradi.

18. Ne zapelji vas Ezekija,
govoreč: Gospod nas otme;
ali so bogovi narodov oteli
vsak svojo deželo iz roke kra¬
lja asirskega?

19. Kje so bogovi Hamata
in Arpada? Kje bogovi Se-
farvajimski ? ali so tudi oteli
Samarijo iz roke moje?

20. Kateri so med vsemi bo¬
govi tistih dežel, da so deželo
svojo oteli iz roke moje? da
bi Gospod Jeruzalem otel iz
roke moje?

36.37. 45

21. Umolknili so pa, in niso
mu odgovorili ničesar, kajti
bilo je povelje kralja, ki jim
je velel: Ne odgovaijajte mu.

22. Prišel je torej Elijakim,
Hilkije sin, ki je bil čez hišo,
in Sebna pisar ter Joah Asa-
fov sin, zapisnikar, k Ezekiji
z rastrgano obleko, in nazna¬
nijo mu besede Rabsakove.

XXXVII. POGLAVJE.
Bilo je pa, ko je slišal kralj
Ezekija, da je raztrgal obla¬
čila svoja, in pokrivši se z ra-
šovino šel je v hišo Gospo¬
dovo.

2. In pošlje Elijakima, ki je
bil čez hišo, in Sebno, pisarja
ter starejšine duhovnikov, po¬
krite z rašovino, k Izaiji, sinu
Amosovemu, proroku;

3. Kateri mu reko: Tako
pravi Ezekija: Dan stiske in
pokore in karanja dan je ta;
ko pridejo otroci do materi-
nice ustja, in moči ni za po¬
rod.

4. Morebiti bode Gospod
Bog tvoj slišal besede Rabsa¬
kove, katerega je poslal kralj
asirski, gospod njegov, sra¬
motit Boga živega, in bode
kaznoval besede take, katere
je slišal Gospod Bog tvoj, ko
bodeš povzdignil prošnjo za to,
kar je še ostalo sedaj.

5. Ko so torej prišli hlapci
Ezekije kralja k Izaiji,

6. Reče jim Izaija: Tako
povejte gospodu svojemu:

46 IZAIJA

Tako pravi Gospod: Ne boj
se zaradi besed tistih, katere
si slišal, s katerimi so me pre¬
klinjali hlapci kralja asir¬
skega.

7. Glej, jaz mu vdahnem
duha, da čuje glas in sevmev
deželo svojo; in storil bodem,
da pade od meča v deželi
svoji.

8. Vrnivši se torej Eabsak
najde kralja asirskega, da se
je vojskoval z Libno; slišal
je bil namreč, da je bil odpo¬
toval od Lahisa.

9. Ko je pa slišal, da se je
govorilo za Taraka, kralja ku-
sovega: Gre vojskovat se
zoper tebe; ko je to  slišal,
pravim, pošlje poslance k E-
zekiji z ukazom:

10. Tako recite Ezekiji,
kralju judovskemu, govoreč:

Ne varaj te Bog tvoj, v kate¬
rega imaš ti zaupanje, govo¬
reč: Ne da se Jeruzalem v
roko kralju asirskemu.

11. Glej, ti si slišal, kaj so
storili kralji asirski vsem dru¬
gim deželam, ko so pokon¬
čali njih prebivalce, in ti bi
se otel?

12. Ali so jih oteli bogovi
narodov, katere so pogubili
očaki moji, Gozana in Harana
in Resefa in Edenjane, kateri
so v Talasarji?

13. Kje je kralj Ematski in
kralj Arpadski,in kralj onega
mesta Safarvajima, Ane in
A ve?

37.

14. In ko je Ezekija prejel
pismo iz roke poslancev, in
ga prebral, šel je gor v hišo
Gospodovo, in Ezekija ga
razgrne pred Gospodom.

15. In prosil je Ezekija Go¬
spoda govoreč:

16. Gospod nad vojskami,
Bog Izraelov, na kerubih se¬
deč; ti si Bog edini vsem kra¬
ljestvom na zemlji, ti si ustva¬
ril nebo in zemljo.

17. Nagni, Gospod, uho
svoje in poslušaj; odpri. Go¬
spod, oči svoje in glej; poslu¬
šaj, pravim, vse besede San-
heriba, kateri je poslal sra¬
motit živega Boga.

18. Res je, Gospod; opilsto-
šili So kralji asirski vse one
narode in njih deželo.

19. In vrgli so njih bogove
v ogenj, ker niso bili bogovi,
nego delo rok človeških, les
ali kamen; zato so jih pogu¬
bili.

20. Sedaj torej, Gospod Bog
naš, reši nas iz roke njegove:
spoznajo naj vsa kraljestva
na zemlji, tla si ti sam Go¬
spod.

21. Tedaj pošlje Izaija, sin
Amosov, k Ezekiji, da mu re¬
če: Tako pravi Gospod, Bog
Izraelov: Ker si me prosu
zoper Sanheriba, kralja asir¬
skega,

22. To jo beseda, s katero
mu govori Gospod: Zaničuje
te, zasmehuje te, devica hči

IZAIJA 37.

Sijonska; za teboj maje glavo
hči Jeruzalemska.

23. Koga si sramotil in pre¬
klinjal? in zoper koga zagnal
svoj glas? Kvišku povzdigu¬
ješ oči  svoje zoper svetnika
Izraelovega.

24. Po hlapcih svojih sra¬
motil si Gospoda, ko si govo¬
ril: Z množico voz šel sem
jaz gor na vrh gora, na strani
Libanove, in posekam cedre
njegove visoke; prelepe hoje
njegove; vnidem tudi v viso¬
ko pokrajino njegovo, v goz¬
de, polja njegova.

25. Jaz kopljem, da pijem
vode; kajti se stopalom nog
svojih posušam vse potoke
obsedenih krajev.

26. Ali nisi slišal od,davne¬
ga časa, da delam tako? in
da od starih časov ravnam
tako? zdaj pripravljam to,
da bodeš v razrušenje na ku¬
pe velike utrjenih mest.

27. Zato so njih prebivalci
se skrčeno roko ostrašeni in
se sramujejo; bili so kakor
trava na njivi, kakor zele¬
njava mehka, seno po strehah,
in njiva posmojena, predno
gre v lati.

28. In sejo tvojo, in popo¬
tovanje tvoje in hojo tvojo po¬
znam; tudi divjanje tvoje zo¬
per mene.

29. Ker ti divjaš zoper me¬
ne, in ropotanje tvoje pri¬
šlo je gor k ušesom mojim ;
zato denem obroček svoj v |

47

tvoj nos, in uzdo svojo med
ustnice tvoje, in povedem te
nazaj po tistem potu, po ka¬
terem si prišel.

30. To pa ti bodi znamnje
tega, da pojeste v enem letu,
kar se je samo rodilo, in v
drugem letu, kar se je samo
prerodilo, v tretjem letu pa
sejte in ženjite in sadite vino¬
grade ter jejte njih sad.

31. Kajti ostanek hiše Ju¬
dove, kar se ga bode pustilo,
poganjalo bode zopet spodaj
korenine in rodilo sad zgoraj.

32. Ko pride iz Jeruzalema
ostalo in z gore Sijonske osta¬
nek, gorečnost Gospoda nad
vojskami stori to.

33. Zatorej tako pravi Go¬
spod za kralja asirskega: Ne
vnide v mesto to, in pušice
ne bode prožil sem; in ščita
mu ne bode stavil nasproti,
in trosil ne bode nasipov na¬
nesenih zoper njega.

34. Po istem potu, po kate¬
rem je prišel, vrne se; v me¬
sto to pa ne vnide, govori Go¬
spod.

35. Kajti branil bodem to
mesto, aa ga rešim, zaradi
sebe in zaradi Davida, svoje¬
ga hlapca.

36. Šel je torej angelj Go¬
spodov ter pobil jih v ostrogu
asirskem sto pet in osemdeset
tisoč; in ko so vstali zjutraj,
glej, bili so vsi tisti trupla
mrtvih.

37. Zato se napoti in odide

IZAUA 37. 38.

48

in vrne se Sanherib, kralj
asirski in nastani se v Ni-
nivi.

38. Tam je bilo, da ko se je
klanjal v hiši Nisroka, boga
svojega, da ga Adramelek in
Sarasar, sina njegova udarita
z mečem: sama pa planeta
v deželo Ararat; in kraljeval
je sin njegov Esarhadon na¬
mesti njega.

XXXVIII. POGLAVJE.

V tistih dneh zboli Ezekija
za smrt. K njemu pride Izai¬
ja, sin Amosov, prorok, ter
mu reče: Tako pravi Go¬
spod : Daj zapovedi hiši svoji,
kajti v kratkem umreš ti in
ne bodeš živel.

2. Zatorej obrne Ezekija
obličje svoje v steno in prosil
je Gospoda,

3. In rekel: Milo prosim,
Gospod, spomni se zdaj, da
sem neprestano hodil pred
teboj zvesto in pošteno, ter
delal, kar se dobro vidi v
očeh tvojih. In jokal je Eze¬
kija, silno jokal.

4. Tedaj je govoril Gospod
Izaiji, rekoč:

5. Pojdi in reci Ezekiji: Ta¬
ko pravi Gospod, Bog očeta
tvojega Davida: Cul sem
molitev tvojo, solze tvoje sem
videl. Glej, jaz pridam dnem
tvojim petnajst let;

6. In iz roke kralja asirskega
te otmem in to mesto; in bra¬
nil bodem to mesto.

7. In to ti bodi znamenje od
Gospoda, da bode storil Go¬
spod tisto, kar je govoril.

8. Glej, jaz pomaknem onih
stopinj senco, katera je šla
dol po solnčnih stopinjah Aha-
zovih, za deset stopinj nazaj;
in vrnilo se je solnce za deset
stopinj, istih stopinj, po kate¬
rih je bilo šlo dol.

9. Pisanje Ezekije, kralja
Judovskega, ko je bil zbolel
in zopet ozdravel od bolez¬
ni svoje.

10. Jaz sem rekel: Pretrgani
so dnevi moji in jaz rojdem k
vratom grobnim; vzame se im
let mojih ostanek.

11. Rekel sem: Videl ne
bodem Gospoda v deželi ži¬
večih; gledal ne bodem več
človeka med prebivalci sveta.

12. Prebivanje moje prenaša
se in nosi se od mene kakor
šator pastirski; do konca sem
prišel, kakor tkalec, z življe¬
njem svojim; od roba me od¬
reže, od dne do noči bodeš
me končal.

13. Mislil sem si, dokler je
bilo jutro, da bode kakor lev
polomil vse kosti moje; od
dne do noči da me bodeš kon¬
čal.

1 l.Kakor žerjavaZi lastovka,
tako sem čivkal; stokal sem
kakor golob: Hirajo oči moje
gledajoč kvišku, Gospod, v
stiski sem, reši me.

15. Kar sem govoril, rekel
mi je takoj naprej, in isto je

IZAIJA 38. 39. 40. 49

storil; dalje grem vsa leta
življenja svojega čez bridkost
duše svoje.

16. Gospod, s tem se živi;
tudi v tem vsem je življenje
duha mojega; ozdravi me, in
živega me ohraniš.

17. Glej, za mir jrriMa  mi je
bridka bridkost; ali ti si na-
gnen v ljubezni potegnil dušo
mojo iz jame požirajoče, ker si
zad zase vrgel vse grehe moje.

18. Kajti ne slavi te grob,
ne hvali te smrt; nimajo upa¬
nja v zvestobo tvojo, kateri
gredo dol v grob.

19. Živeči, živeči sam bode
te slavil, kakor danesjaz;oče
bode sinom oznanjal zvestobo
tvojo.

20. Gospod/eprišei rešit me;
za to bomo pesmi moje na
strune bili vse dni življenja
svojega v hiši Gospodovi.

21. Kajti zapovedal je bil
Izaija: Vzemo naj kepo smo¬
kev, ter polože na rano, in
ozdravel bode.

22. In rekel je bil Ezekija;
Kaj je znamenje, da pojdem
gor v hišo Gospodovo?

XXXIX. POGLAVJE.

\ tistem času poslal je Mero-
dak Baladan, sin Baladanov,
kralj Babilonski, pismo z da¬
rom Ezekiji; slišal je bil nam¬
reč, da je bil zbolel in okre¬
val.

2. Njih vesel, pokaže jim
Ezekija vso zakladnico svojo,

Slov.

srebro in zlato in dišave in
olje dragoceno, in vso hišo
posode svoje, s kratka, kar¬
koli se je nahajalo v zakladih
njegovih; ni bilo ničesar da bi
jim ne bil Ezekija pokazal v
hiši svoji, in v vsi oblasti svoji.

3. Zato vnide Izaija prorok
k Ezekiji kralju ter mu reče:
Kaj so rekli oni ljudje? in od¬
kod so prišli k tebi ? Njemu pa
reče Ezekija: Iz dalnje dežele
prišli so k meni, iz Babilona.

4. Ko je zopet rekel: Kaj so
videli v hiši tvoji ? reče Eze¬
kija: Kar koli je v hiši moji,
videli so; nič ni bilo, česar bi
jim ne bil pokazal, v zakladih
mojih.

5. Tedaj reče Izaija Ezekiji:
Čuj besedo Gospoda nad voj¬
skami :

6. Glej, dnevi pridejo, ko se
odnese vse, kar je v hiši tvoji,
in kar so shranili očetje tvoji
noter do tega dne, v Babilon:
ne bode se pustilo nič, pravi
Gospod.

7. Tudi otrok tvojih vzemo,
kateri pridejo iz tebe, katere
bodeš rodil, da bodo dvomiki
v gradu kralja Babilonskega.

8. Reče pa Ezekija Izaiji:
Dobra je beseda Gospodova,
katero si govoril. In še reče:
Ker bode mir in stanovitnost
v dnevih mojih.

XL. POGLAVJE.
Tolažite, tolažite ljudstvo mo¬
je, govori Bog vaš.

4

IZAIJA 40.

50

2. Govorite lia srce Jeruza¬
lemu in oznanjujte mu, da je
izpolnjen odmenjeni čas nje¬
gov, da je poravnana krivica
njegova; dobil je dvojno iz
roke Gospodove za vse grehe
svoje.

3. Glas vpijočega v puščavi:
Pripravljajte pot Gospodu;
zravnavajte v samoti cesto
Bogu našemu.

4. Vsaka dolina se dvigne, in
vsaka gora in grič se zniža,
in poravna se, kar je krivega,
in grudasto bode dolina,

5. Da se razodene slava Go¬
spodova, in da vidi vse meso
skup, da so govorila usta Go¬
spodova.

6. Glas govori: Oznanjaj! In
govori: Kaj naj oznanjam?
Da je vse meso trava, in vsa
dobrota njegova podobna cve¬
tici na polji.

7. Posuši se trava, cvetica
se obleti, ko dih Gospodov
pihne po nji; res, trava je
ljudstvo.

8. Posuši se trava, cvetica
se obleti, a beseda Boga na¬
šega ostane vekomaj.

9. Idi na goro visoko, o ti,
ki oznanjaš veselo vest Si-
jonu; povzdigni mogočno glas
svoj ti, ki oznanjaš veselo vest
Jeruzalemu; povzdigni, ne
boj se; recimestomJudovim:
Glejte. Bog vaš!

10. Glejte, Bog Gospod pride
zoper močnega; in roka nje¬
gova bode gospodovala proti

njemu: glejte, plačilo njegovo
je pri njem, in delo njegovo
pred njim.

11. Kakor pastir pasel bode
čedo svojo, z roko svojo zbi¬
ral bode jagnjeta in nosil v
naročji svojem; in doječe bo¬
de vodil rahlo.

12. Kdo je zmeril z dlanjo
svojo vode, in s pedjo svojo
premeril nebesa, ali je zmero
obsegel zemlje prah, in je s
tehtnico pretehtal gore in
griče v tehtnih torilcih!

13. Kdo je premeril duh Go¬
spodov ? ter mir bil svetova¬
lec in ga učil ?

14. S kom se je posvetaval,
da biga poučil, ter učil ga sod¬
be pot; učil ga, pravim, zna¬
nje in najvišje razumnosti
pot mu pokazal?

15. In narodi veljajo kakor
kaplja iz vedra, in kakor tro¬
hica prahu v tehtnih torilcih:
glej, otoke bi prenašal kakor
troho.

16. Tudi Libana ne bi bilo
dovolj, da se sežge, in živali
njegovih ne bi bilo dovolj za
polno daritev.

17. Vsi narodi so kakor nič
pred njim, menj nego nič in
ničevost mu veljajo.

18. Komu torej bodete pri¬
merjali Boga  silnega ? in kako
podobo bodete mu stavili na
stran?

19. Podobo vlije umetnik, in
zlatar prevleče jo se zlatom,
in verižice srebrne privari.

IZAIJA 40. 41.

20. Kdor je tako ubožen,
danima česa darovati, izbere
les ne trohneč; poišče si u-
metnika veščega, da napravi
podobo, katera se ne omaja.

21. Ali ne veste? ali ne ču-
jete? ali se vam ne oznanja
od začetka? ali ne umete od
ustanovitve zemlje?

22. Njega, ki sedi na zemlje
okrožji, kateremu so prebi¬
valci njeni kakor kobilice;
kateri razprostira nebesa ka¬
kor tančico, in jih razpenja
kakor šator v prebivanje,

23. Kateri deva v nič go¬
spode, sodnike na zemlji na-
reja kakor stvar ničevo?

24. Ne sade se, ne sejejo se,
in ne ukorinja se v zemlji njih
odrezano steblo,'da, ko pihne
on vanje, posuše se, in vrtinec
jih vzdigne kakor strnišče.

25. Komu torej bi me pri¬
merjali, da bi mu bil enak?
pravi svetnik.

26. Povzdignite kvišku oči
svoje, in glejte, kdo je vse
ustvaril, izvajajoč po številu
svojem njih vojsko; kdo bi
vse to klical po imenu od
presile moči, kakor je silen
in krepak, nič se ne pogreša.

27. Zakaj bi rekel, Jakob,
in govoril Izrael: Skrit je pot
moj pred Gospodom; in pred
Bogom mojim gre mimo prav¬
da moja?

28. Ali ne veš? ali nisi slišal,
da Bog večni, Gospod, stvar¬
nik pokrajin zemlje ne opeša

51

in se ne utrudi; neizsledna
je razumnost njegova.

29. Trudnemu da kreposti,
in onemoglemu podeljuje mo¬
či obilo-

30. Pešajo res otroci in se
utrujajo; in mladeniči se iz-
potikajo gotovo;

31. Oni pa, ki čakajo Go¬
spoda, menjajo moči, dvigajo
se naperotih kakor orli; teko,
a se ne utrudijo; dalje gredo,
a ne opešajo.

XLI. POGLAVJE.

Molče poslušajte me, otoki;
in narodi naj menjajo moči;
pridejo naj in tedaj govore
vskup se približamo na sodbo

2. On, ki ga je bil zbudil
Bog  od vzhoda, ter pravično
klical ga na sled svoj, razložil
mu je narode in storil, daje
gospodoval kraljem; prahu
podobne naredil jih je z me¬
čem njegovim; plevi zagnani
podobne z lokom njegovim.

3. Podeč jih prišel je, da se
mu nič ni zgodilo po potu,
kamor  ni bil prišel z nogami
Svojimi.

4. Kdo je delal to  in storil?
kdo  kliče rodove od početka?
Jaz, Gospod, prvo; tudi zad¬
nje delam  jaz.

5. Vidijo otoki in se boje;
pokrajine zemlje trepetajo,
bližajo se in shajajo.

6. Vsak svojemu bližnjemu
pomaga; in bratu svojemu
govori: Bodi močan.

4 *

52  • IZAIJA 41.

7. In podobar okrepčava zla¬
tarja; on, ki gladi s kladivom,
njega, ki bije na nakovalo; o
varjenji govori: Dobro je in
pritrja ga z zebli, da  se ne
gane.

8. Ti pa, Izrael, hlapec moj,
ti Jakob, katerega sem izvolil,
seme Abrahama, prijatelja
mojega;

9. Ti, katerega sem zgrabil
od skrajnosti zemlje in po¬
klical te od izbranih njenih,
govoreč ti: Hlapec si moj; iz¬
volil sem te in ne zametam te;

10. Ne boj se, ker s teboj sem;
ne strmi, ker jaz sem Bog
tvoj; krepčam te in že ti po¬
magam, in podpiram te z
desnico pravično svojo.

11. Glej, osramote se in z
nečastjo se oblijo vsi, kateri
se hudujejo nad teboj; kakor
nič bodo in poginejo nasprot¬
niki tvoji.

12. Ko jih bodeš iskal, ne
najdeš jih; kakor nič bodo
ljudje, kateri se bore zoper
tebe.

13. Ko jaz, Gospod Bog tvoj
primem desnico tvojo, veleč
ti: Ne boj se, jaz ti pomagam,

' 14. Ne boj se, črviček Ja¬
kobov, Izraelcev; jaz ti po¬
magam, govori Gospod in re¬
šitelj tvoj, svetnik Izraelov.

15. Glej, naredim te za mlat-
ni voz z novimi zobmi, dvo¬
rezen; mlatil bodeš gore in
drobil, in griče bodeš premi-
njal v pleve.

16. Vejal jih bodeš, in veter
jih odnese in vrtinec jih raz¬
kropi ; ti pa bodeš radoval se
v Gospodu; v svetniku Izrae¬
lovem bodeš se ponašal.

17. Ubožce in siromake sa¬
me, kateri iščejo voda, koder
jih ni, katerim jezik pojema
od žeje, jaz, Gospod, jih usli¬
šim, ne zapustim jih Bog Iz¬
raelov.

18. V krajih visocih odprem
reke in sredi dolin studence,
v jezero voda izpremenim
puščavo, in kraj samotni v
tekoče vode.

19. Cedro zasadim v puščavi,
cedro prelepo, mirto in oljko-
vo drevo; v samoti zasadim
hojo, ilmovec in senčnato
drevje skup,

20. Da vidijo in spoznajo,
pazijo in umejoskup, da roka
Gospodova dela to, in da svet¬
nik Izraelov stvari to.

21. Pridite sem s pravdo
svojo, pravi Gospod; prinesite
potrdila svoja, pravi kralj Ja¬
kobov.

22. Predlagajo nam naj in
naznanjajo tisto, kar se bode
zgodilo; kaj so prejšnje stvari,
naznanite, da si vzamemo k
srcu in spoznamo njih konec,
ali kar se bode zgodilo, povejte
nam.

• 23. Naznanite, kar se bode
zgodilopozneje,spoznamo naj,
da ste bogovi; tudi dobro sto¬
rite ali slabo storite, da vidimo
vkup in ostrmimo.

IZAIJA 41. 42.

24. Glej, vi ste raenj nego
nič, in delo vaše je hujše nego
gadovo; gnjusoben je, Mor
vas voli.

25. Obudim ga od severja,
ki naj pride, od vzhoda solnč-
nega, ki naj kliče ime moje,
ki naj pride ter pogazi duhov¬
nike kakor blato, in kakor
lončar ilovico.

26. Kdo je naznanil od po-

1  četka, da spoznamo, ali od
starodavnosti, da rečemo:
Pravičen je, in ni ga, da bi
naznanil, in ni ga, da bi pre¬
rokoval, in ni ga, da bi po¬
slušal govore vaše.

27. Najprej pravim  Sijonu:
Glej, glej to; in Jeruzalemu
dam blagovestnika.

28. Kajti ko  se ozrem, ni ga
moža, in med njimi ni ga
svetovalca, da bi kaj odgo¬
vorili, ko jih vprašam.

29. Glej, vsi ti so ničemur-
nost, nič niso njih dela; veter
in ničemurnost njih podobe.

XLII. POGLAVJE.

I Glej, hlapec moj, katerega
hranim, izvoljenec moj, ka¬
terega milostno sprejema du-
| ša moja; duha svojega mu
vdahnem; sodbo bode dajal
narodom.

2. Vpil ne bode in povzdigo¬
val, in delal ne bode, da bi
se čul zunaj glas njegov.

3. Trsta nalomljenega ne
zlomi, in luči celo, ki se kadi,

53

ne ugasne; po resnici dajal
bode sodbo.

4. Kadil ne bode, ne majal,
dokler ne ustanovi sodbe na
zemlji; in v uku njegovem
bodo imele upanje dežele.

5. Tako pravi oni silni Go¬
spod, kateri je stvaril nebesa
in jih razpel; kateri je raz¬
tegnil zemljo in stvari rojene
iz nje; kateri daje dušo ljud¬
stvu živečemu po njej, in duha
njim, ki hodijo po njej.

6. Jaz Gospod klical sem le
pravično, da pokrepčam reko
tvojo, in da te stražim ter dam
v zavezo ljudstva, v svetlobo
narodom,

7. Da odpreš slepe oči, da
izvedeš iz zapora jetnika, iz
ječe njih, ki sede v temi.

8. Jaz sem Gospod, to je
ime moje; in slave svoje ne
dam drugemu, in hvale svoje
podobam.

9. Prejšnje, glej, seje zgodilo,
in novo, glej, naznanjam: ko
se še ne rodi, oznanjam vam.

10. Pojte Gospodu pesem
novo, hvalno od kraja zemlje;
vi, ki greste dol na morje, in
reke , katere ga polnijo, otoki
in njih prebivalci.

11. Zaženo naj glas puščava
in mesta njena, dvori, v ka¬
terih prebiva Kedar; pojo
naj prebivalci skale, s temena
gora naj vpijejo.

12. Dajo naj slavo Gospodu,
in hvalo njegovo naj ozna¬
njajo po deželah.

54 IZAIJA 42. 43.

13. Gospod izide kakor ko¬
renjak, kakor mož vojskovit,
ki se zbudi v gorečnosti: ro¬
potal bode in kričal; zoper
sovražnike svoje vedel se bo¬
de mogočno.

14. Govoreč:  Molčal sem
zdavnaj, delal se gluhega,
zdržaval sem se; kakor kačo
o porodu bodem pokončal in
ugonobil skup.

15. Opustošil bodem gore
in hribe, in vso njih travo po¬
sušim, in reke naredim v po¬
krajine in jezera posušim;

16. Da spremljam siepce po
potu, katerega  niso poznali;
po stezah, katere so jim bile
neznane, bodem jih vodil;
teme pred njimi naredim v
svetlobo in krivo v ravan;
te reči jim storim in ne za¬
pustim jih.

17. Obrnejo se nazaj, se sra-
mato se oblijo kateri zaupajo
v podobo, kateri pravijo vliti
podobi:  Vi ste bogovi naši.

18. Oj gluhi, poslušajte, in oj
slepci, glejte, da vidite.

19. Kdo je slep, če ne hla¬
pec moj ? in gluh kakor po¬
slanec moj, katerega poši¬
ljam? Kdo slep kakor obdar¬
jeni z mirom, slep, pravim,
kakor hlapec Gospodov?

20. Vidi mnogo, vendar ne
opazuje; odpira ušesa, vendar
ne sliši.

21. Gospod se ga  je veselil
zaradi pravice svoje; poveli¬

čeval ga z učenostjo in delal
veličastnega.

22. Ali ljudstvo samo je o-
plenjeno in poteptano; zanke
stavijo mladeničem, kolikor
jih je, in skrivajo se po ječah;
v plen so, ko jih nihče ne oti-
ma, v teptanje, ko nihče ne
pravi: Daj nazaj.

23. Kdo med vami čuje to?
pazi, da bi poslušal v prihod¬
nje?

24. Kdo daje v teptanje Ja¬
koba in Izraela njim, ki ple¬
nijo? ali ne Gospod? Njemu
smo grešili; niso namreč pri¬
volili, da bi hodili po potih
njegovih, in poslušali niso po¬
stave njegove.

25. Zatorej je razlil čezenj
jeze svoje srd in vojske moč;
ali dasi ga vnema okrog in
okrog, ne zmeni se; in če ga
zažiga, vendar ne jemlje si k
srcu.

XLHL POGLAVJE.
Sedaj pa pravi tako Gospod
stvarnik tvoj, o Jakob, in po-
dobnik tvoj, o Izrael: Ne boj
se; kajti rešil sem te, pokli¬
cal sem te po imenu tvojem;
moj si.

2. Ko prehajaš preko voda,
pri tebi sem, in preko rek,
da te ne poplavijo; ko hodiš
po ognji, ne zgoriš, in plamen
te ne zapali.

3. Kajti jaz Gospod, Bog
tvoj, svetnik Izraelov, reši¬
telj sem tvoj; v odkup tvoj

IZAIJA 43. 55

dal sem Egipet, Etijopijo in
Sebo zate.

4. Odkar si se drag videl v
mojih očeh, bil si čislan, ker

I sem te jaz ljubil, in podvrgel
sem ti ljudi, in narode volji
tvoji.

5. Ne boj se, ker pri tebi
I sem; od vzhoda privedem

nazaj seme tvoje, in zberem
; te od zahoda.

6. Severju zapovem: Daj
nazaj, in poldnevi: Ne pri-

* držuj; privedi nazaj sinove
moje iz daljave, in hčere moje
! od skraj nosti zemlj e;

7. Vsakega, kateri se ime¬
nuje po imenu mojem, kate-

! rega sem ustvaril v slavo svo¬
jo, katerega sem upodobil in
naredil.

8. Privedi ljudstvo slepo, ki
ima oči, in gluhe, ki imajo
ušesa.

9. Vsi rodovi naj se zbero
skupaj, in združijo naj se na¬
rodi; kdo naj med njimi to
napove? Ali prejšnje naj nam
proglasijo; postavijo naj priče
svoje, da se opravičijo, ali pa
slišijo in reko: Res je.

10. Vi ste priče moje, govori
Gospod, in hlapec moj, kate¬
rega sem izvolil, da boste
vedeli in verovali meni in
umeli, da sem jaz, da pred
menoj ni upodobljenega od
Boga  mogočnega in ne bode
ga za menoj.

11. Jaz, jaz sem Gospod, in
ni ga razen mene rešitelja.

12. Jaz napovedujem in
rešujem in prorokujem, ne pa
kateri tuj bog  med vami; in
vi ste priče, govori Gospod,
jaz sem Bog  mogočni.

13. Se predno je bil dan,
jaz sem oni, in nihče ne reši
iz roke moje; ko delam, kdo
bi jo odvrnil?

14. Tako govori Gospod, re¬
šitelj vaš, svetnik Izraelov:
Zaradi vas hočem poslati v
Babilonijo in odbiti vse zapa¬
he in Kaldejce s preslavnimi
ladjami njihovimi.

15. Jaz Gospod sem svetnik
vaš, stvarnik Izraelov, kralj
vaš.

16. Tako govori Gospod, ki
dela pot po morji, in stezo po
silnih vodah.

17. Ki izpeljava vozove in
konje, krdela in moč; vkup
bodo ležali, ne vstanejo več,
izdahnejo, ugasnejo kakor
svetilnica.

18. Ne spominjajte se prejš¬
njega in ne pečajte se za
staro.

19. Glej, jaz bodem storil
novo stvar, skoraj postane,
ali bi je ne spoznali? Tudi v
puščavi naredim pot, v samoti
reke.

20. Čestita me bode žival
poljska, zmaji in sove, ko po¬
ložim v puščavo vodž, reke
v samoto, da dajo pijače mo¬
jemu ljudstvu, izvoljenemu
mojemu.

21. Ljudstvo, katero sem si

IZAIJA 43. 44.

56

izobrazil, pripovedovalo bode
hvalo mojo.

22. Kajti mene ne kličeš,
Jakob, in ne trudiš se pred
menoj, Izrael.

23. Ne prinašaš mi drobne
živali žgalnih darov svojih,
in z žrtvami svojimi me ne
čestiš; ne tlačim te, da bi mi
služil z darom, in ne trudim
te s kadilom.

24. Ne kupuješ mi z denar¬
jem trsta dišečega in s tolščo
žrtev svojih me ne polivaš;
nego se sužnostjo me tlačiš
zaradi grehov svojih, trudiš
me s krivicami svojimi.

25. Jaz sam izbrisujem pre-
greške tvoje zaradi sebe, in
grehov tvojih se ne spomi¬
njam.

26. Opomni me, pravdajva
se skupaj, da se opravičiš.

27. Oče tvoj je prvi grešil,
in sredniki tvoji so odpali od
mene.

28. Zatorej bi bil razsvetil
prvake svete, in v prokletstvo
dal Jakoba in Izraela sra¬
moti.

XLIV. POGLAVJE.

Sedaj pa poslušaj, Jakob hla¬
pec moj, in Izrael, katerega
sem izvolil.

2. Tako govori Gospod, ka¬
teri te je ustvaril, upodobil iz
materinega telasa, ki ti hoče
pomagati: Ne boj se, hlapec
moj Jakob, in Jesurun, kate¬
rega sem izvolil.

3. Kajti vode razlijem čez
žejnega in valove čez suho;
duha svojega razlijem čez
seme tvoje in blagoslov svoj
čez otroke tvoje.

4. In razcveto se kakor med
travo, kakor vrbe poleg to¬
kov voda.

5. Ta poreče: Gospodov
sem, in oni bode klical v ime¬
nu Jakobovem : oni pa zapiše
z roko svojo: Gospodov sem,
in priimek mu bode po imenu
Izraelovem.

6. Tako govori Gospod, kralj
Izraelov in rešitelj njegov,
Gospod nad vojskami: Jaz
sem prvi in jaz poslednji, in
razen mene ni boga.

7. Kdo torej kakor jaz o-
znanja in kaže tisto, ali mi
ureduje tisto, odkar sem na¬
redil ljudstvo večno, da se
jim naznanja, kar bode in kar
se zgodi?

8. Ne plašite se in ne bojte
se; ali nisem od tistega časa
prorekel ti in naznanil, in vi
ste priče moje? ali je bog
razen mene? Gotovo nobene
skale ni, ne poznam nobene.

9. Obrazovatelji podob so
vsi ničevi, in dragotine njiho¬
ve ne morejo koristiti; in njih
priče so one; ne vidijo, ne
spoznavajo, da bi jih bilo
sram.

10. Kdor obrazuje Boga
mogočnega in vliva podo¬
bo, vliva  v nobeno korist.

11. Glej, vsi kateri se dru-

IZAIJA 44.

žijo z njim, osramote se, in
podobarji sami bolj nego ljud¬
je: zbero naj se vsi, sesta¬
nejo; strah, sram jih bode
skupaj.

12. Kovač napravlja sekiro,
dela z žrjavico in kladivi; ko
dela to s krepko roko svojo,
strada tudi ter je brez moči
ne pijoč vode onemore.

13. Lesar potegne ravnalo,
očrta s črtalom, priredi po
kotih svojih, ali oblikuje s
kolomerom; nareja po po¬
stavi moža, po obliki človeški,
da posedeva v hiši.

14. Poseka si cedre, ko je
vzel cipreso in hrast, ali dre¬
vo,  katero se okrepčava med
drevjem v gozdu, jesen, hi ga
je on vsadil, dež vzredil;

15. Tedaj je človeku v sež-
ganje, kateri vzame izmed
njih, da se greje, in zakuri,
da peče kruh: naredi tudi
boga  mogočnega, kateremu
se klanja; napravi iz njega
podobo, pred katero pada na
tla.

16. Kos njega je požgal v
ognji, pri kosu njegovem je
meso, peče pečenko in se si¬
ti; tudi greje se in pravi: Do¬
bro! ogrel sem se, videl sem
ogenj.

17. Ostalo pa izdolbe ter
naredi boga  mogočnega, pada
na tla pred njim ter se kla¬
nja, in moli ga govoreč: Reši
me, kajti bog  mogočni si moj.

18. Ne vedo in ne vidijo, da

57

tisto omrenja njih oči, da ne
vidijo, in srca njih, da ne u-
mejo.

19. In ne pomisli v srci svo¬
jem, in vednosti ni v njem  in
umnosti, da bi rekel: Kos
njega sem požgal v ognji, in
pri žrjavici njegovi pekel sem
kruh; pekel sem meso, ki ga
jem; in kar je ostalo od njega,
naj napravim v stvar ostud¬
no? pred tistim, kar je pri¬
šlo iz drevesa, naj padam na
tla?

20. S pepelom pase dušo
prevarano in zapeljuje; tako
da se ne reši samega ter
reče: Nili prevara na desni
moji?

21. Spominjaj se tega, Jakob
in Izrael, ko si hlapec moj:
upodobil sem te, hlapec moj
si, Izrael, ne bodem te poza¬
bil.

22. Kakor gost oblak izbri-
sujem pregrešite tvoje, in ka¬
kor oblak grehe tvoje. Vrni
se k meni, kajti rešujem te.

23. Pojte, nebesa, Gospod
dela to; prepevaj zemlje drob;
bobnite, gore, pojčč, gozd in
sleharno drevo v njem: Go¬
spod rešuje Jakoba in v I-
zraelu se oslavlja.

24. Tako govori Gospod re¬
šitelj tvoj, in obrazovatelj
tvoj iz materinega telesa: jaz
Gospod delam vse; nebesa
razpenjam sam; zemljo raz¬
tezam po samem sebi;

58 IZAIJA 44. 45.

25. Tisti sem,  ki bode uni¬
čil znamenja lažnikov, in iz
božjih naredil neumne, nazaj
pripeljal modre in abotno sto¬
ril njili znanje.

26. Izpolnil bode hlapca
svojega besedo in dovršil po¬
slancev njegovih .sklep; ki
govorim o Jeruzalemu: Imel
bode prebivalce, in o mestih
Judovih: Zidala se bodo; in
podrtine njegove postavim po
konci.

27. Jaz mu velim o globo¬
čini: Posuši se; in reke tvoje
posušim.

28. Čiru, pastirju svojemu,
velim, da dopolni vse veselje
moje, ter da veli Jeruzalemu:
Sezidaj se, in svetišču: Usta¬
novi se l

XLV. POGLAVJE.

Tako pravi Gospod maziljen¬
cu svojemu, Čiru, kateremu
okrepčam desnico, da podere
pred njim narode, da razpa¬
sem ledje kraljem, odpro se
naj pred njim vrata, da se
ne zaklenejo duri.

2. Jaz bodem hodil pred te¬
boj, ter poravnaval ne ravno;
vrata jeklena razbijem in po¬
lomim zapahe železne.

3. In dam ti zaklade zako¬
pane globoko, in blago shra¬
njeno na skrivnem, da spo¬
znaš, da sem jaz Gospod, ki te
kličem po imenu, Bog Izra¬
elov,

4. Zaradi hlapca svojega Ja¬

koba in Izraela izvoljenca
svojega; zato sem te klical
po imenu tvojem, dal ti pri¬
imek, dasi me ne poznaš.

5. Jaz sem  Gospod in no¬
beden drug, razen mene ni
Boga: opasujem te, dasi me
ne poznaš.

6. Spoznajo naj od solnčnega
vzhoda in od zahoda njego¬
vega, da ni nobenega razen
mene; jaz sem Gospod in no¬
beden drug,

7. Ki delam svetlobo in stva-
rim temo; narejam mir in
stvarim hudo; jaz Gospod
delam vse to.

8. Kapajte z viška nebesa,
in gornji oblaki naj točijo pra¬
vico : odpri se zemlja in rodi
blaginje sad; in pravica raz-
cvčti se vkup, ko jaz to de¬
lam, Gospod.

9. Gorje mu, ki se prepira z
obrazovateljem svojim, čepi-
nji s čepinjami zemljskimi;
ali poreče blato obrazovatelju
svojemu: Kaj bi počel, ko ni
rok pri tistem delu tvojem?

10. Gorje njemu, ki pravi
očetu: Kaj bi rodil? in ženi:
Kaj bi povijala otroka?

11. Tako pravi Gospod, svet¬
nik Izraelov in obrazovatelj
njegov: Kaj bode, vprašajte
me; za otroke moje in zadelo
rok mojih prepovedujte mi.

12. Jaz sem naredil zemljo
in ustvaril sem človeka na
nji; moje roke so razpele ne-

IZAIJA

besa in shlehami njih vojski
dal sem povelja.

13. Jaz ga zbudim pravično
in poravnam vsa pota nje¬
gova; sam sezida zopet me¬
sto moje in odgnance moje
pošlje nazaj ne za ceno ne
za dar, govori Gospod nad
vojskami.

14. Tako govori Gospod:
Trud Egiptov in blago Etijo-
pije ter prvakov Sabejskih
preide na te in tvoje bode;
za teboj pojdejo, zvezani poj¬
dejo mimo; in tebi se bodo
klanjali, tebe bodo prosili,
govoreč:  Samo v tebi je Bog
mogočni, in nobenega dru¬
gega ni, nikjer ni drugega
boga.

15. Da, ti Bog mogočni,
skrivajoč se, Bog si, rešitelj
Izraelov.

16. Sramovali so se in osra-
moteni so bili vsi tisti, vkup
so odšli se sramoto delavci
podob.

17. Izrael se otima po Go¬
spodu z blaginjo večno; ne
bode vas sram, inosramoteni
ne bodete na večne veke.

18. Kajti tako pravi Gospod,
stvarnik nebes, on sam Bog,
obrazovatelj zemlje in stori-
telj njen, ki jo tudi utrjuje,
ki je ni ustvaril v ničnost,
nego upodobil jo je v prebi¬
vanje: Jaz sem Gospod in
drug nobeden.

19. Negovorim na skrivnem,
v kraji zemlje temne, ne velim

45.46. 59

semenu Jakobovemu: Za¬
stonj me iščite. Jaz Gospod
govorim pravico, oznanjam
pravo.

20. Zberite se in pridite, bli¬
žajte se skupaj, kateri ste
ušli iz narodov, ki  so neved¬
ni nosili les podobe svoje in
molili za Boga  mogočnega,
ki ne more rešiti.

21. Napovejte in pripeljite,
tudi posvetujejo naj se vkup.
Kdo je oznanjal to od prvih
dni, napovedoval tisto od one¬
ga časa? Ali ne jaz Gospod,
in nobeden več Bog razen
mene, Bog  mogočen pravičen
in rešitelj? Nobeden razen
jaz.

22. Ozrite se v me, in re¬
šene bodite vse meje zemlje,
kajti jaz sem Bog  mogočni
in drug nobeden.

23. Pri sebi sem prisegel,
prišla je iz ust mojih pravično
beseda, katera se ne prekliče;
da se meni pripogne vsako
koleno; prisezal bode vsak
jezik.

24. Samo v Gospodu, poreče
o meni, je vsa pravica in moč;
k njemu pridi, da se snide,
ali osramote se vsi, kateri se
bodo vnemali zoper njega.

25. V Gospodu se opravičijo
in oslave, vse seme Izraelovo.

XLVI. POGLAVJE.
Zgrudil se je Bal, nazaj se
je upognil bog prerokujoči;
njih strašila bila so naložena

IZAIJA 46. 47.

60

živali in govedu; bremena
vaša težka so breme onemo¬
gli-

2. Nazaj so upogneni, zgra¬
dili so se vkup, in niso mogli
oteti bremena, nego sami so
odšli v sužnjost.

3. Poslušajte me, hiša Ja¬
kobova in ves ostanek hiše
Izraelove, ki ste nošeni od
materinega telesa, prenašam
od materinega naročja.

4. In tja do starosti sem jaz
isti, in tja do ivosti bodem
nosil; jaz sem storil in jaz bo¬
dem prenašal, jaz, pravim,
bodem nosil in rešil.

5. Komu bi me prilikovali
je enačili, ali primerjali me,
da bi bili podobni?

6. Kateri trosijo zlato iz moš¬
nje in srebro tehtajo na teht¬
nici; zafplačo najemajo zla¬
tarja, ki naj naredi iz njega
Boga  mogočnega, pred kate¬
rim naj padajo na tla ter se
mu klanjajo,

7. Prenašajo ga, na rami
ga posijo, nato ga postavijo
na mesto svoje, kjer stoji; z
mesta- svojega se ne gane,
tudi če Mo  vpije k njemu, ne
čipe, iz stiske njegove ga ne
reši.

8. Spominjajte se tega in
kažite se može, jemljite si, o
grešniki, k srcu ;

9. Spominjajte se nekdanje¬
ga od veka, da sem jaz Bog
mogočni, in drug nobeden
bog,  in nihče meni enak;

10. Ki oznanjam od po-
četka konec, in od starodav¬
nosti, kar se ni še zgodilo,
govoreč: Sklep moj bode stal,
in storil bodem vse, kar me
vaseli.

11. Od vzhoda kličem tiča,
iz dalnje dežele zvršitelja mo¬
jega sklepa; in govoril sem
in pripeljem tisto, upodobil
sem in storil bodem tisto.

12. Poslušajte me, krepki v
srcu, kateri ste daleč od pra¬
vice.

13. Bližam pravico svojo, ni
daleč, nego blaginje moje ne
bode mudila; kajti nad Si-
jonom napravim blaginjo, Iz¬
raelu diko svojo.

XLYII. POGLAVJE.
Snidi in sedi v prah, devica
hči babilonska; sedi na tla,
brez prestola, hči kaldejska;
kajti ne bodeš se dalje ime¬
novala nežna in mekužna.

2. Vzemi maline in melji
moko; odkrij lase svoje, raz¬
grni nogo, odkrij stegno, idi
skozi reke.

3. Odkrije se nagota tvoja,
videla se bode tudi sramota
tvoja; maščeval se bodem in
ne trpel, da se mi upira kdo.

4. Rešitelj naš, Gospod nad
vojskami z imenom svojim,
svetnik Izraelov.

5. Sedi molče in vnidi v te-
mime, hči kaldejska, kajti ne
bodeš se dalje imenovala kra¬
ljestev gospa.

IZAIJA 47. 48.

0. Razsrdil sem se bil zoper
ljudstvo svoje, oskrunil posest
svojo, in dal sem jih bil tebi
v pest: nisi jim izkazala mi¬
losti, starcu si nakladala tež¬
ki jarem svoj silno;

7. In rekla si: Večno bodem
gospa, enkrat nisi tega vzela
si k srcu, pomislila nisi konca
njegovega.

8. Sedaj torej čuj to razkoš¬
na, brez skrbi sedeč, govo¬
reč v srci svojem: Jaz sem
in nobene več ni razen mene;
ne bodem sedela vdova, in
poskusila ne bodem brezo-
tročja.

9. Ali prigodi se ti dvoje ti¬
sto, mahoma, v isti dan, brez-
otročje in vdovstvo; gotovo
zadeneta te z obilostjo vra-
žarstva tvojega, se silo oba-
jevanja tvojega preveliko.

10. Ker si zaupala hudob¬
nosti svoji govoreč: Nihče me
ne vidi. Modrost tvoja in ved¬
nost tvoja sama te je poka-
zila, da si govorila v srci svo¬
jem: Jaz sem, in nobena
druga več razen mene.

11. Zatorej te zadene zlo,
kateremu ne veš početka, in
obsuje te bridkost, katere ne
bodeš mogla izbrisati, da, za¬
denete nagloma pokončanje,
za katero  ne veš.

12. Stoj sedaj z obajanjem
svojim in z množino svojega
vražarstva, v katerih si se
trudila od mladih nog svo¬
jih; te  bodeš morebiti imela

61

uspeh, te  se morebiti pokažeš
močno.

13. Opešala bodeš po mno¬
žini sklepov svojih; stoje naj
sedaj zvezdarji, ki ogledujejo
zvezde, ki oznanjajo na me¬
sece, in rešijo te naj tega, kar
te bode zadelo.

14. Glej, kakor strnišče so,
ogenj jih požge, se rešijo se
sami plamena; ni ga ostalo
ogla, da bi se človek grel, ne
ognja, da bi mu sedel nasproti.

15. Tako so ti oni, s kateri¬
mi si se trudila; kupci tvoji
od mladosti tvoje, vsak na
svojo stran zahajajo, nihče te
ne reši.

XLVin. POGLAVJE.

Poslušajte to, hiša Jakobova,
kateri se kličejo po imenu
Izraelovem, in so vzšli iz vo¬
da Judovih, kateri prisezajo
pri imenu Gospodovem, in
omenjajo Boga Izraelovega,
ne zvesto in ne pravično,

2. Daši se imenujejo po sve¬
tem mestu in se opirajo na
Boga Izraelovega, katerega
ime je Gospod nad vojskami.

3. Prejšnje od tistega časa
bil sem naznanil, in izhajajo¬
če iz mojih ust bil sem napo¬
vedal; mahoma sem storil,
in zgodilo se je.

4. Vedel sem naprej, da si
trd, in da je kita železna til¬
nik tvoj, in čelo tvoje jekleno.

5. Zatorej sem ti naznanil
od tistega časa, ko se ni še

62 IZAIJA 48.

zgodilo, napovedal sem ti, da
bi ne govoril: Malik moj sto¬
ril je to, in podoba moja iz¬
dolbena ali vlita zapovedala
je tisto.

6. Slišal si, ozri se v to celo,
in vi ali ne bodete naznanja¬
li? Napovedujem ti novo iz
tega časa in skrito, česar nisi
vedel.

7. Kar se zdaj ustvarja, ne
pa od tistega časa; tudi pred
dnem nisi slišal, da ne pore¬
češ : Glej, vedel sem to.

8. Niti slišal nisi nič, niti ve¬
del, niti od tistega časa nisem
odprl ušesa tvojega; kajti po¬
znam te, da bodeš vsekakor
ravnal nezvesto, in da se
imenuješ grešnik od materi¬
nega telesa.

9. Zaradi imena svojega bo¬
dem potrpežljiv, in hvalo svo¬
jo bodem ti hranil zapečateno,
da te ne iztrebim.

10. Glej, očistil te bodem,
a ne za srebro; izbranega te
naredim v topilnici bridkosti.

11. Zaradi sebe, zaradi sebe
storim, kajti kako bi se oskru¬
nilo? in slave svoje ne dam
drugemu.

12. Poslušaj me, Jakob, in
Izrael, ki sem te poklical.
Jaz sam sem prvi, tudi sem
zadnji.

13. Tudi je roka moja usta¬
novila zemljo, in desne moje
dlan razpenja nebesa; ko jih
jaz pokličem, ustavijo se ta¬
koj.

14. Zberite se vi vsi in čujte,
kdo izmed onih naznanja
tisto? Gospod, ki ljubi tega,
bode storil, kar ga veseli, nad
Babilonom, in roka njegova
nad Kaldejci.

15. Jaz, jaz sem govoril, in
poklical sem ga; pripeljal ga
bodem, in pot njegova bode
uspešna.

16 Pristopite k meni, čujte
tisto, ne od početka na skriv¬
nem sem govoril; od tistega
časa, ko je bilo to, sem tam;
kajti sedaj me pošilja Bog
Gospod in duh njegov.

17. Tako govori Gospod, re¬
šitelj tvoj, svetnik Izraelov:
Jaz Gospod Bog tvoj te učim
na korist, spremljam te po
potu, po katerem hodi.

18. O ko bi bil pazil na za¬
povedi moje; tako bi bil kakor
reka mir tvoj, in pravičnost
tvoja kakor valovje morsko.

19. In kakor pesek bilo bi
seme tvoje, in rojeni iz osrčja
tvojega kakor kamenjče nje¬
govo; ne iztrebi se in ne po¬
gubi ime njegovo izpred mo¬
jega obličja.

20. Izidite iz Babilonske,
bežite iz Kaldejske; z done¬
čim glasom naznanjajte, na¬
povedujte to, razširjajte to
tja do kraja zemlje. Govorite:
Rešil je Gospod hlapca svo¬
jega Jakoba.

21. In žejni niso, ko jih vo¬
di po puščavah; vode iz skale

IZAIJA

jim toči, kakor ko bi bil raz¬
klal skalo, da teko vode.

22. Ni ga miru, pravi Go¬
spod, krivičnim.

XLIX. POGLAVJE.
Poslušajte me, otoci, in pa¬
zite iz daljave, narodi: Go¬
spod me je bil poklical takoj
od materinega telesa, iz osrč¬
ja matere moje ustanovil je
bil spomin mojega imena.

2.  In naredil je usta moja
kakor oster meč, v senci roke
svoje me je skrival; in naredil
me je za pušico blestečo, v
tulu svojem me je skrival.

3. Rekel mi je bil: Hlapec
si moj, Izrael, po katerem se
bodem oslavljal.

4. Jaz pa sem rekel: Za¬
stonj se trudim, prazno in za¬
stonj tratim moči svoje; ven¬
dar dolžnost moja je pri Go¬
spodu, in delo moje pri Bogu
mojem.

5. Sedaj pa govori Gospod,
kateri me je izobrazil od ma¬
terinega telesa, da mu služim,
da Jakoba nazaj pripeljem k
njemu, ko Izrael ni pribegal,
ker sem slaven v oččh Gospo¬
dovih in Bog moj je moja moč.

6. Govori, pravim: Prelegak
se vidiš,  da bi mi hlapec bil
ter povzdignil rodove Jako¬
bove in nazaj pripeljal stra-
žene Izraelce: torej te stavim
za luč narodov, da bodeš
blaginja moja, tja do kraja
zemlje.

48.49. 63

7. Tako pravi Gospod, reši¬
telj Izraelov, svetnik njegov,
njemu, ki ga zaničuje vsakdo,
ki je  gnjus narodom, hlapcu
gospodovalcev. Kralji bodo
videli in vstali, in klanjali se
knezi, zaradi Gospoda, ki je
zvest, svetnika Izraelovega, ki
te je izvolil.

8. Tako pravi Gospod: Ob
času prijetnem bodem te u-
slišal, in v dan blaginje ti po¬
magal: in stražil te bodem
ter naredil te za ljudstva za¬
vezo, utrdit deželo, storit, da
bode imela posesti opusto-
šene;

9. Govoreč jetnikom: Izidi¬
te; njim, ki so v teminah:
Odkrite se: po potih bodo
pasli, in po vseh gričih bode
njih pašnik.

10. Lačni ne bodo, ni žejni,
in r ne bode jih vročina zade¬
vala ali solnce: kajti on, ki
ima vsmiljenje z njimi, vodil
jih bode in poleg vrelcov
voda bode jih peljal.

11. In vse gore svoje nare¬
dim, da bodo prehodne, in
po cestah mojih naj se ka¬
žejo.

12. Glej, od daleč pridejo
tisti: glej, tudi oni od severja
in od zahoda, da tisti iz de¬
žele sinajske.

13. Prepevajte, nebesa, in
raduj se,zemjal,in pojoč bob¬
nite, gore, ker je Gospod
potolažil ljudstvo svoje, in u-
smilil se je siromakov svojih.

64 IZAIJA 49. 50.

14. Ako torej reče Sij on:
Zapustil me je Gospod, in
Bog me je pozabil,

15. Ali more žena pozabiti,
kar je porodila, da bi se ne
usmilila sina telesa svojega?
in ko bi tudi te mogle poza¬
biti, jaz vendar tebe ne poza¬
bim.

16. Glej, v roke sem te
vdolbel; zidovi tvoji so mi
vedno nasproti.

17. Hiteli bodo otroci tvoji;
podiralci tvoji in razdevalci
tvoji izidejo iz tebe.

18. Ozri se okrog in okrog
in glej: tisti vsi se zbirajo in
prihajajo k tebi: kakor  jaz
živim, govori Gospod, z vse¬
mi tistimi bodeš se oblačila ka¬
kor z lepotičjem, ovezala si
jih bodeš, kakor nevesta.

19. Ko bodo razvaline tvoje,
in podrtije tvoje in dežela
porušena tvoja, ker bodeš se¬
daj v stiski oa prebivalcev,
ko bodo v stran odšli oni, ki
so te požirali.

20. Še poreko, da bodeš
slišala, otroci osamljenja tvo¬
jega : Tesno mi je to mesto,
umakni se mi, da bodem mo¬
gel prebivati,

21. Tako da porečeš v srci
svojem: Kdo mi je rodil tiste,
ko sem bila brez otrok in
samica? Sem ter tja sem po¬
tovala in potikala se, in kdo
je vzredil tiste? Glej, jaz sem
bila zapuščena sama, kje so
bili tisti ?

22. Tako pravi Gospod Bog:
Glej, nad narode povzdignem
roko svojo, in nad ljudstva
postavim zastavo svojo, da
prineso sinove tvoje v naroč¬
ji, in hčere tvoje se nosijo na J
rami.

23. In kralji bodo reditelji
tvoji in njih kneginje dojke
tvoje; v tla obrneni  z oblič¬
jem bodo se ti klanjali in
prah nog tvojih bodo lizali;
da spoznaš, da sem jaz Go¬
spod, da se ne osramote oni,
ki me čakajo.

24. Ali se odvzame močne¬
mu plen? ali se otme vjeta
druhal pravičnega ?

25. Ne, tako pravi Gospod:
Tudi vjeta druhal močnega j
se odvzame, in plen silovitega ;
se otme; kajti zoper one, ki

se s teboj borč, boril se bodem |
jaz, in otroke tvoje rešim jaz.

26. In storim, da bodo zati- j
ralci tvoji jedli lastno svoje
meso, in kakor z vinom upi-
janjali se se svojo krvjo, da
spozna vse meso, da sem jaz
Gospod rešitelj tvoj, in mašče- j
valeč tvoj, krepki Bog  Jako- \
bort.

L. POGLAVJE.

Tako pravi Gospod: Kje je
ločitve pismo matere vaše, s
katerim sem jo odpustil, ali
kdo je izmed upnikov mojih,
kateremu sem vas prodal?
glejte, s krivicami svojimi se

IZAIJA 50. 51. 65

prodajate, in z grehi vašimi
odpušča se mati vaša.

2. Zakaj ko pridem, ni niko¬
gar? ko kličem, nihče ne
odgovarja? ali je kako roka
moja prekratka, da bi otela?
in ali ni v meni moči nobenih
za rešenje? Glej, s karanjem
svojim posušam morje, reke
delam da so puščava, množi¬
ca njih rib smrdi mrtva od
žeje, zato ker ni vode.

3. Nebesa oblačim s temino,
kakor raševino narejam njih
odejo.

4. Gospod Bog mi je dal
jezik preučen, da znam o
pravem času izreči besedo
onemoglemu; zbuja mi sle-
harno jutro, zbuja mi uho,
da slišim, kakor najučenejši.

5. Gospod Bog mi odpira
uho, in jaz se ne upiram, ne
obračam se nazaj.

6. Život svoj izpostavljam
morilcem, in čeljusti svoje
pulečim; obličja svojega ne
skrivam osramotenju in plju¬
vanju.

7. Kajti Gospod Bog mi po¬
maga, zato se ne osramotim;
zatorej delam obličje svoje
kakor kamen pretrdi, ker
vem, da se ne osramotim.

8. Blizu je on, ki me opravi¬
čuje, kdo bi se boril z menoj?
Stopiva skupaj; kdo bi po¬
skusil s pravdo zoper mene?
Pride naj k meni.

9. Glej, Gospod Bog mi bo¬
de pomagal, kdo me bode

obsojal? Glej, vsi tisti posta¬
rajo se kakor sukno, mol jih
pokonča.

10. Kdo je med vami, boječ
se Gospoda, poslušajoč hlap¬
ca njegovega glas ? Kdor hodi
po temi, kateri nima nobene
svetlobe, zaupaj imenu Go¬
spodovemu, in opiraj se na
Boga svojega.

11. Glej, vi vsi, ki zažigate
ogenj, obdajete s požari, pojte
v žar ognja svojega in v po¬
žare, katere  ste zapalili; iz
moje roke vam je to, v bole¬
čini bodete ležali.

LI. POGLAVJE.
Poslušajte me vi, ki hodite za
pravico, iščete Gospoda; glej¬
te v skalo, iz katere  ste izseka¬
ni; in v otlino jame, iz katere
ste izkopani.

2. Glejte v Abrahama, oče¬
ta svojega, in v Saro, katera
vas je rodila, ko sem ga edi¬
nega poklical in blagoslovil
in pomnožil.

3. Kajti potolažil bode Go¬
spod Sijon, potolažil bode
vse razvaline njegove, in pu¬
ščavo njegovo bode naredil
kakor raj, in samoto njegovo
kakor vrt Gospodov ; veselje
in radost bodeta se nahajala
v njem, zahvaljevanje in psal¬
mov glas.

4. Poslušajte me, ljudstvo
moje, in narod moj, ušesa
obrnite v me; kajti nauk bo¬
de izhajal iz mene, in pravico

5

66 IZAIJA 51.

svojo bodem stavil v ljudstev
svetlobo.

5. Blizu je pravica moja,
vzide blaginja moja, in roke
moje bodo sodile ljudstva; v
meni bodo imeli upanje otoki
in čakali bodo roke moje.

6. Povzdignite v nebesa oči
svoje in glejte zemljo spodaj;
nebesa izginejo kakor dim, in
zemlja se postara kakor suk-
no, in prebivalci njeni umro
enako: blaginja moja pa bode
vekomaj, in pravica moja se
ne okruši.

7. Poslušajte me vi, ki spo¬
znavate pravico, ljudstvo, ki
ima nauk moj v srcih svojih;
ne bojte se sramote urnrjo-
čega, in ne plašite se njih za¬
sramovanja.

8. Kajti kakor sukno razje
jih mol, in kakor volno razje
jih črvič; pravica pa moja
bode vekomaj, in blaginja
moja od roda do roda.

9. Zbudi se, zbudi, obleci
moč, roka Gospodova; zbudi
se kakor dni nekdanje, nad
rodove večne; ali nisi ti tista,
ki je razdrobila Egipet, ki  je
z bolečino udarila soma?

10. Ali nisi ti tista, ki je po¬
sušila morje, velikega brezna
vode, ki jejiaredila globočine
morja za pot, po katerem naj
preidejo oteti.

11. Tako naj rešenci Go¬
spodovi vrnejo se in vnidejo
na Sijon s petjem in vedno
r adostjo nad glavo svojo; ve¬

selje in radost naj zadobe,
bežita naj žalovanje in zdiho-
vanje.

12. Jaz, jaz sam sem tola-
žitelj vaš; kdo si ti, da bi se
bala človeka, ki umije? in
sina človekovega, ki postane
kakor seno?

13. Ker zabiš Gospoda,
stvarnika svojega, kateri je
razpel nebesa in ustanovil
zemljo, in si v strahu vedno,
vsak dan zaradi togote njega,
ki dela stisko, kakor bi se
pripravljal v pogubo? in kje
je togota njega, ki dela stisko ?

14. Hitro bode izpeljal jet¬
nika ven, katerega je rešiti;
ne umre v tisti jami, in po¬
grešal ne bode kruha svo¬
jega.

15. In jaz sem Gospod, Bog
tvoj, kateri razburjam morje,
ki mu šume valovi; Gospod
nad vojskami ime je njegovo;

16. Kateri sem položil be¬
sede svoje v usta tvoja, z ro¬
ke svoje senco krivajoč te,
da sadim nebesa in ustanovim
zemljo ter rečem Sijonu:
Ljudstvo si moje.

17. Zbudi se, zbudi, vstani
Jeruzalem, ki si pil z roke
Gospodove togote njegove
čašo; goščo, čašo strahovito
si pil, izsrebal.

18. Nihče je ni vodil izmed
vseh otrok, katere  je rodila,
in nihče ni prijemal roke
njene izmeti vseh otrok, ka¬
tere  je vzredila.

IZAIJA 51. 52. 67

19. Dvoje tisto se ti je pri¬
sodilo, kdo bi te miloval? raz¬
dejanje in potrtje ter glad in
meč; po kom naj te tolažim?

20. Otroci tvoji onemoglega
srca leže po voglih vseh cest
kakor bivol omrežen; polni
togote Gospodove, karanja
Boga tvojega.

21. Zatorej čuj že to, o po¬
nižana in pijana, a ne vina.

22. Tako govori Gospod
tvoj in Bog tvoj, kateri se bo¬
de pravdal za ljudstvo svoje:
Glej, z roke tvoje jemljem
čašo strahovito, goščo, tiste
čaše togote ne bodeš dalje
pila.

23. Nego položim jo v roko
njih, kateri te ponižujejo, ka¬
teri so govorili duši tvoji:
Vrzi se na tla, dapojdemočez,
katerim si polagala kakor tla
život svoj, in kakor cesto čez
gredočim.

LB. POGLAVJE.
Zbudi se, zbudi; obleci moč
svojo, oSijon; obleci oblačila
dike svoje, sveto mesto Jeru¬
zalemsko, kajti ne bode dalje
stopal v tč neobrezani in ne¬
čisti.

2. Otresi si prah, vstani, se¬
di, Jeruzalem; reši se vezi
vratu svojega, o vjeta hči
Sijonska.

3. Kajti tako govori Gospod:
Zastonj ste se prodali in brez
denarja boste rešeni.

1. Kajti tako govori Gospod

Bog: V Egipet dol je bilo šlo
ljudstvo moje nekdaj, da bi
tujčevalo tam; tudi Asirijan
ga je tlačil za nič.

5. Sedaj pa, kaj imam tu¬
kaj? govori Gospod; kajti
vzeto je ljudstvo moje za¬
stonj; gospodje njegovi tulijo,
govori Gospod; in neprestano
draži se vsak dan ime moje.

6. Zatorej bode ljudstvo
moje izkusilo ime moje; za¬
torej prav tisti dan; da sem
tisti, ki govori: Glej, tukaj
sem.

7. Kako lepe so na tistih
gorah noge blagovestnika,
ki proglaša mir, oznanja do¬
bro, proglaša blaginjo, ki go¬
vori Sijonu: Bog tvoj kra¬
ljuje

8. Glas povzdigujejo ogle¬
duhi tvoji, glas, skupaj pojo;
da z očmi svojimi vidijo vpri¬
čo, ko Gospod nazaj pelje
Sijon.

9. Kričajte, skupaj pojte,
razvaline Jeruzalemske, ker
Gospod tolaži ljudstvo svoje,
otima Jeruzalem.

10. Gospod razgalja svetosti
svoje roko pred očmi vseh
narodov,da naj vidijo vse meje
zemlje Boga našega blaginjo.

11. Poberite se, poberite, izi¬
dite od ondod, ne dotaknite
se nečistega; izidite izmed
njega, očistite'se vi, ki nosite
posode Gospodove.

12. Kajti ne izidete urno in
ne bodete hodili bežeč; ker

k*

IZAIJA 52. 53.

G8

Gospod bode hodil pred va¬
mi, in skrajna vojska vaša
bode Bog Izraelov.

13. Glej, srečo bode imel
hlapec moj; povzdigne se in
vzviša, in visok bode silno.

14. Kakor so o tebi osupnili
mnogi, tako ob obličji njego¬
vem, pokaženem nad vsakte-
rega in podobo njegovo pred
otroci človeškimi.

15. Tako bode osupnil mno¬
go narodov; zaradi njega
bodo kralji pokrili usta svoja,
ko bodo videli, kar jim ni bilo
povedano, in gledali, Časar
niso čuli.

Lili. POGLAVJE.

Kdo veruje prorokovanju na¬
šemu? in roka Gospodova v
kom se razodeva?

2. Dviga se res, kakor nežna
rastlina, pred njim, in kakor
korenina iz zemlje samotne;
oblike nima, niti lepote; in
ko ga gledamo, nima dike,
da bi ga želeli.

3. Zaničevan in najzadnji
med možmi, poln bolečin in
privajen bolezni in kakor
človek,  skrivajoč obličje pred
nami, zaničevan tako, da ga
ne čislamo.

4. Vendar je on pretrpel
bolezni naše, in nosil je same
bolečine naše, dasi ga mi
čislamo za udarjenega, kate¬
rega je Bog zadel in ponižal.

5. Kajti njega bolč grehi
naši, žulijo ga krivice naše;

pokora mirit našega naklada
se mu, in rana njegova nam
je v zdravje.

6. Mi vsi tavali smo kakor
ovca, obrnili smo se vsak na
svoj pot, in Gospod dela, da
v njega leti nas vseli kazen.

7. Terja se kazen,  in on se
ponižuje in ne odpre ust svo¬
jih ; pelje se kakor drobnica
v klanje, in kakor ovca pred
strižniki svojimi molči in ne
odpre ust svojih.

8. Od stiske in sodbe je vzet,
ali rod njegov, kdo ga pove?
Kajti iztrebi se iz dežele žive¬
čih, iz greha ljudstva mojega
ima udarec.

9. Ljudstvo  namreč je izpo¬
stavilo krivičnim grob njegov
in bogatinu v smrt svojo; za¬
to ker  ni storil silovitosti in
zvijače ni v ustih njegovih.

10. Ali Gospodu se je zlju¬
bilo zdrobiti ga in z boleznijo
ga je udaril, ker se je sam
dajal v žrtev za greli govo¬
reč :  Videl bode seme, podalj¬
šal dni, in veselje Gospodo¬
vo izpolni se po njem.

11. Oproščen nadloge bode
samega sebe videl in sitil; se
spoznanjem svojim bode zve¬
sti hlapec moj mnoge opravi¬
čil in krivice njihove bode
nosil sam.

12. Zatorej mu dam delež
za mnoge, da naj s krepkimi
deli plen; za to ker v smrt
daje samega sebe in je bil
grešnikom prištevanj kajti

IZAIJA

on je mnogih greh prenašajoč
posredoval za grešnike.

LIV. POGLAVJE.
Prepevaj, nerodovitna, ki ne
rodi ; kričaj s petjem, in glas¬
no vpij, ki ne čuti bolečin;
kajti več sinov bode imela
zapuščena, nego omožena,
govori Gospod.

2. Razširi prostor šatora
svojega, in pregrinjala stanic
tvojih naj se raztegnejo, ne
brani; podaljšaj vrvi svoje in
kole svoje pritrdi.

3. Kajti na desno in na levo
prodereš, in seme tvoje bode
podedovalo narode, in mesta
zapuščena store, da se bode
prebivalo po njih.

4. Ne boj se, ker ne bodeš
se osramotila, in ne bodi ob¬
lita z nečastjo, ker ne bode
te sram; nego sramoto mla¬
dosti svoje pozabiš in vdov¬
stva svojega nečasti ne bodeš
se več spominjala.

5. Kajti soprog tvoj bode
stvarnik tvoj, kateremu je
ime Gospod nad vojskami;
in rešitelj tvoj svetnik Izrae¬
lov ; Bog vse zemlje bode se
imenoval.

6. Kajti kakor ženo zapuš¬
čeno, žalostno v srci, kliče te
nazaj Gospod; in ženo mla¬
dosti, če tudi si zavržena,
kliče Bog tvoj.

7. Za kratko trenotje sem
te bil zapustil, ali zbiral te
bodem z usmiljenjem velikim.

53. 54. 69

8. V nekolikem srdu sem
bil skril obličje svoje za trenot¬
je pred teboj, ali v dobroti
večni usmiljujem se tebe, go¬
vori rešitelj tvoj, Gospod.

9. Kajti kakor  vode Noetove
mi je to, ki sem prisegel, da
ne pridejo več vode Noetove
nad zemljo; tako prisezam,
da se ne razsrdim zoper tebe
in te ne pokaram.

10. Ko bi tudi umaknile se
te gore, in genili se ti' griči,
vendar dobrotljivost moja se
ne umakne od tebe, in miru
mojega zaveza se ne gane,
govori milostnik tvoj, Gospod.

11. O ubožica, ki te prega¬
njajo nevihte,ki te je zapustila
tolažba; glej, lepo položim
jaz kamenje tvoje, in ustano¬
vim te se safirji.

12. In z rubina naredim
branike tvoje, in vrata tvoja
iz ognjeneev, da, vso mejo
tvojo iz kamenov prelepih.

13. In vse sinove tvoje bode
poučil Gospod, in obilen bode
mir sinov tvojih.

14. V pravici se utrdiš; da¬
leč bodi od stiske, ker se ne
bodeš bala; in od strahu, ker
se ti ne bode bližal.

15. Glej, prepira naj se le
človek,  nič brez mene; kdor
se bode prepiral zoper tebe,
zgrudil se bode nate.

16. Glej, jaz sem ustvaril
kovača, ki piha v žrjavico in
prinese orodje za delo svoje;

to  IZAIJA

enako sem jaz ustvaril moril¬
ca v pogubo.

17. f Nobeno orodje narejeno
zoper tebe ne bode imelo
vspeha,in sleharni jezik, ki se
spenja zoper tebe na pravdo,
obsodiš: to je last hlapcev
Gospodovih, katerih pravica
je iz mene, govori Gospod.

LV. POGLAVJE.

Hej, kdorkoli je žejen, pri¬
dite k onim vodam, in kdor
nima nikakor denarja; pri¬
dite, spravljajte in jejte; pri¬
dite, pravim, spravljajte brez
denarja in brez cene vino in
mleko.

2. Zakaj trošite denar za
jed nobeno, in trud svoj za
stvar, ki nikakor ne nasiti?
Poslušajte neprestano mene
in jejte dobro, in te masti ra-
drij se duša vaša.

3. Nagnite uho svoje in pri¬
dite k meni; čujte_, da bode
živela duša vaša; in zavezo
sklenem z vami večno dobro-
volnosti Davidovih pregoto-
vih.

4. Glej, za pričo narodov ga
postavljam, za vojvodo in uči¬
telja narodov.

5. Glej, rod, katerega nisi
bil spoznal, klical bodeš; in
zodovi, kateri te niso bili spo-
rnali, priteko k tebi, zaradi
Gospoda, Boga tvojega, in k
svetniku Izraelovemu, ko te
bode odičil.

54. 55.56.

6. Iščite Gospoda, ker je
tu; kličite ga, ker je blizu.

7. Zapusti' naj grešnik svoj
pot, in mož krivični misli svo¬
je, in povrni se k Gospodu,
da se ga usmili, in k Bogu
našemu, ker odpušča pre¬
mnogo.

8. Kajti misli moje niso vaše
misli, ni pota vaša moja, go¬
vori Gospod.

9. Nego kakor  so visoka ne¬
besa nad zemljo, tako visoka
so pota moja nad vašimi poti,
in misli moje nad misli vaše.

10. Kajti ko snide dež ali
sneg z neba, ne vrne se zopet
tja, nego napoji samo zemljo
ter stori, da ona rodi in nosi;
da obrodi seme sejalcu in
njemu, ki kruh je.

11. Tako bode beseda mo¬
ja, ki izide iz mojih ust; ne
povrne se k meni prazna,
nego storila bode tisto, kar
me veseli, in vspeh bode ime¬
lo tisto, kar bodem izposlal.

12. Kajti z radostjo izidete
in z mirom se spremite; sa¬
me gore in griči bodo kričali
pred vami pojoč, in vsa dre¬
vesa poljska bodo ploskala.

13. Namestu grmovja vsta¬
ne smreka; namestu koprive
vstane mirta, da bode Go¬
spodu v imč,v znamenje ved¬
no, ki se ne iztrebi.

LVI. POGLAVJE.

Tako govori Gospod: Pazite
na pravo in delajte pravico;

IZAIJA

kajti skoraj pride zveličanje
moje in pravica moja se
razodene.

2. Blagor človeku, ki jo de¬
la, in sinu človekovemu, ka¬
teri se je poprime; drži naj
soboto ter je naj ne skruni,
in hrani roko svojo, da ne stori
nič zlega.

3. In tujec, ki se pridruži
Gospodu, naj ne govori re¬
koč: Čisto ločil me je Go¬
spod od svojega ljudstva, in
skopljenec ne govori: Glej,
jaz sem suh les.

4. Kajti tako govori Gospod
o skopljencih: Kateri drže
soboto mojo in izvolijo tisto,
kar mene veseli, in se popri¬
mejo zaveze moje;

5. Dal jim bodem tudi v
hiši svoji in v ozidji svojem
prostora in ime boljše nego
sinov ali hčer; ime vedno
bodem dal vsakemu izmed
njih, katero se ne iztrebi.

6. Tujce pa, kateri se pri¬
družijo Gospodu služit mu,
in ljubit ime Gospodovo, da
mu bodo hlapci: kdorkoli
drži soboto in je ne skruni,
in kateri se poprimejo zaveze
moje,

7. Nje tudi pripeljem h gori
svetosti svoje, in razveselim
jih v hiši molitve svoje; njih
žgalne žrtve in daritve njih
bodo po volji na oltarji mo¬
jem : Kajti hiša moja imeno¬
vala se bode hiša molitve
vsem ljudstvom.

56.57. 71

8. Govori Gospod Bog, ki
zbira pregnance Izraelove:
Še mu bodem zbiral k zbran-
cem njegovim.

9. Vse živali poljske, pridite
jest, vse gozdne živali.

10. Ogleduhi njegovi slepi,
kolikor jih je, ne spoznajo,
kolikor jih je, psi so nemi, ne
morejo lajati; času služijo,
leže, ljubijo spanje.

11. In tisti psi poželjivi ne
poznajo sitosti; zato se pase¬
jo sami, učiti ne znajo; koli¬
kor jih je, na svojo pot se o-
bračajo, vsak na svoj dobiček
od skrajnosti njegove.

12. Pridite, vina vzamem, in
izpirali si bomo grlo s pijačo
opojno; in temu bode podo¬
ben dan jutranji, večji, mno¬
go boljši.

LVII. POGLAVJE.

Pravični pogine, in noben
človek si ne jemlje k srcu;
ljudje, pravim, dobrotni, se
jemljejo, a nihče se ne zmeni,
da se še pred prihodom hu¬
dega jemlje pravični;

2. V pokoj gre, počiva na
ležiščih svojih, kdor koli hodi
v poštenosti svoji.

3. Vi pa, približajte se sem,
vražarice otroci, prešestnika
seme, ki se kurbaš.

4. Zoper koga se razveselju¬
jete? komu se režite? kažete
jezik? ali niste rojeni v grehu,
seme lažnjivo?

5. Kateri so razvneli se po

IZAIJA 57.

gajih, pod sleharnim dreve¬
som zelenečim, ki koljejo ro¬
jene po hudournikih, pod
skalami molečimi?

6. Med gladkimi kamenčki
v hudourniku je tvoj del;
oni, oni so delež tvoj; tudi
njim izlivaš pitni dar, daruješ
dar; ali naj se za to potola¬
žim?

7. Na gori visoki, vzvišani
napravljaš ležišče svoje, tudi
hodiš tja gor opravljat dari¬
tev.

8. Tudi za vhodom in pod¬
bojem staviš spomenik svoj;
ko greš od mene gor razkrit
se, širiš ležišče svoje, delaš si
širje ležišče,  nego je njihovo,
rada se družiš z njimi, oziraš
se po širjem  prostoru.

9. In ko si premišljala, poši¬
ljaš  h kralju z mazili in mno¬
žiš barve svoje; pošiljaš, pra¬
vim, poslance svoje daleč in
ponižuješ se noter do groba.

10. Od obilosti pota svojega
trudna nisi rekla: Obupujem.
Trumo roke svoje si našla,
zato nisi bolna.

11. In koga bi se v skrbi
bala, da bi se legala, ko se ne
spominjaš mene, ne jemlješ si
k srcu? Ali ne, ker sem mol¬
čal, kakor nekdaj; tudi bi se
me ne bala?

12. Jaz bodem sodil pravič¬
nost tvojo, in dela tvoja, ka¬
tera ti ne bodo v korist.

13. Ko bodeš vpila, rešijo
naj te zbori tvoji; ali nje vse

pobere veter, prestreže niče-
murnost; kdor pa se zateka
k meni, imel bode deželo v
lasti in podedoval bode goro
svetosti moje,

14. In govoril bode: Nasi¬
pajte,nasipajte, napravite pot,
odpravite izpotiko s pota ljud¬
stva mojega.

15. Kajti tako pravi Visoki
in Vzvišani, katerega ime
prebiva v večnosti, in Sveti,
ki bivam v višavi in svetišči;
tudi z njim, ki je potrt in po¬
nižan v duhu; da živega o-
hranim duha ponižnih in ži¬
vega ohranim duha potrtih.

16. Kajti vekomaj ne bo¬
dem se prepiral, in vekomaj
ne bodem se togotil; kajti
duh bi se zgrudil pred oblič¬
jem mojim in duše, katere
sem jaz ustvaril.

17. Zaradi krivičnosti dobič¬
ka njegovega sem se razsr¬
dil in udaril ga; skrivajoč se,
pravim, sem se razsrdil, ker
je hodil odvrnen po srca svo¬
jega potu.

18. Pota njegova vidim, ali
ozdravim ga; in spremljal ga
bodem in dajal tolažbe nje¬
mu in žalujočim njegovim,

19. Stvareč z ustnic sadom
najvišji mir dalnjemu in bliž¬
njemu, pravi Gospod, da ga
ozdravim.

20. Krivični pa bodo kakor
morje razdraženo; ker miro¬
vati ne more, in vode njegove
izmetavajo blato in nesnago.

21. Ni miru, pravi Bog moj,
krivičnim.

LVin. POGLAVJE.

Ypij iz grla, ne jenjaj; kakor
tromba povzdigni glas svoj,
in oznanjaj ljudstvu mojemu
njih pregreho, in hiši Jako¬
bovi njih grehe.

2. Daši me iščejo vsak dan
in se vesele znanja potov mo¬
jih, kakor rod, ki dela pravič¬
nost in ne zapušča pravice
Boga svojega, vprašajo me
po pravici moji vesele se pri¬
hoda Božjega.

3. Ko se postimo, zakaj se
ne zmeniš? Ko pokorimo du¬
šo svojo, ne spoznaš? — Glej,
tisti dan, ko se postite, daje¬
te to, kar veseli, da izterjate
vse trude svoje.

' 4. Glej, za pravdo in prepir
se postite, in da bijete s pestjo
krivično; ne postite se (kakor
so ti časi), da povzdignete
kvišku glas svoj.
o. Ali je tak post, ki ga vo¬
lim? dan, ko človek pokori
dušo svojo? ali pripogibati
kakor biček glavo svojo ? ali
pa pokriti se z raševnikom
in pepelom? ali bodeš tak
imenoval post, in dan po volji
Gospodu?

6. Ali ni to post, katerega
volim, da rešite krivičnosti
vozle, razvežete, kar je pove¬
zano  z jermeni, ter izpustite
tlačene, da bodo  prosti, in raz¬
trgate sleharni jermen?

. 57. 58. 73

7. Ne, da deliš lačnemu
kruh svoj, in siromake izgna¬
ne pripelješ domov ? ko vidiš
nazega, da ga pokriješ, in se
ne skrivaš pred mesom svo¬
jim?

8. Tedaj napoči kakor zari-
ja svetloba tvoja, in zdajci za-
cvete zdravje tvoje in pred
teboj pojde pravica tvoja, sla¬
va Gospodova pojde za teboj.

9. Tedaj bodeš klical in u-
sliši te Gospod, vpijočemu po¬
reče: Glej me, ako od srca
svojega odpraviš jermen, iz¬
tezanje prsta in ničemurnosti
govorjenje;

10. Podeliš pa gladnemu iz
srca svojega, in nasitiš dušo
potrto; tedaj prisije v temi
svetloba tvoja, in v temini
tvoji kakor poldan.

11. Kajti vodil te bode Go¬
spod vedno, in v najhujši su¬
ši bode sitil srce tvoje, in ko¬
sti tvoje naredil bode čile: in
bodeš, kakor vrt namočen in
kakor vrelec voda, katerega
vode ne varajo.

12. In ozidali bodo otroci
tvoji stare pustinje; po konci
postaviš podloge, ležeče  od ro¬
da do roda, da, imenoval se
bodeš razvaline postavljalec,
steza popravljalec v prebi¬
vanje. .

13. Če obrneš od sobote
nogo svojo, da ne bodeš de¬
lal, kar te veseli, v sveti dan
moj; in bodeš soboto imeno¬
val naslado, in Gospodu sve-

74 IZAIJA

tega čestitega, in če bodeš
čestil ga ne hodeč po svojih
potih, ne delajoč, kar te veseli,
ali govoreč besedo;

14. Tedaj se bodeš razvese¬
ljeval v Gospodu, in popeljem
te na višine zemlje; in storil
bodem, da bodeš užival po¬
sest Jakoba, očeta svojega,
ker usta Gospodova govore.

LIX. POGLAVJE.

Glej, ni prekratka roka Go¬
spodova, da bi ne rešila; in
ne pretežko uho njegovo, da
bi ne čulo.

2. Ali krivice vaše ločijo
vas in Boga vašega; in grehi
vaši so krivi, da skriva obličje
pred vami, da vas ne usliši.

3. Kajti roke vaše se oskru-
nene s skrvjo in prsti vaši s
krivico; ustnice vaše govore
lažnjivo, jezik vaš govori ma¬
lopridnost premišljeno.

4. Nihče ne vpije za pravi¬
co, in nihče se ne poganja za
zvestobo; vsakdo  zaupa reči
ničemumi in govori prazno,
spočenja trud in rodi laž.

5. Jajca modrasove vale in
pajčevine tko; kdor jč od nji¬
hovih jajc, umre; tudi kdor
se pokropi, kakor  bi se izva¬
lil gad.

6. Platno njih ne bode za
sukno, in ne bodo se odevali
z dejanji svojimi; dejanja
njihova so dejanja krivična,
in delo silovitosti je v njih ro¬
kah.

58. 59.

7. Z nogami svojimi tekajo
k hudemu in hite prelivat kri
nedolžno; misli njihove so
misli krivične, razdevanje in
podiranje je na njihovih ce¬
stah.

8. Pota miru ne poznajo,
in nobene pravice ni po njih
sledu; steze svoje si pohablja¬
jo, kdorkoli hodi po kateri
izmed njih, je brez miru.

9. Zatorej biva daleč od nas
pravica, in ne dojde nas pra¬
vičnost. Ko čakamo svetlobe,
glej tema, ko čakamo,  naj¬
večji svit, hodimo po najhujši
temini.

10. Kakor slepci otipavamo
steno; kakor brez oči otipa¬
vamo, pravim, zadevamo se
prav opoludne kakor v temni
noči; v največji obilosti po¬
dobni smo mrtvim.

11. Kenčimo kakormedved-
je, kolikor nas je, in kakor
golobje grulimo neprestano;
pravice čakamo, ali ni je;
blaginje, daleč je od nas.

12. Kajti pomnožile so se
pregrehe naše pred teboj, in
vsak izmed grehov naših pri¬
ča zoper nas; kajti pregrehe
naše so pri nas, in krivice na¬
še, spoznamo jih.

13. Odpadamo in lažemo
zoper Gospoda in obračamo
se, da ne hodimo za Bogom
svojim; zatiranje govorimo
in odpad; spočenjamo in pre¬
mišljamo iz srca besede laž-
njive.

IZAIJA. 59. 60. 75

14. Tako je nazaj obrnena
pravica, in pravičnost stoji od
daleč; ker resnica pada na
ulicah in poštenost ne more
hoditi.

15. Da, resnica sama je iz¬
ginila, in kdor se ogiblje hu¬
dega, dela, da ga imajo za
norega; to vidi Gospod in
hudo se vidi v očeh njegovih,
da ni pravice nikake.

16. Ko je torej videl, da ni
nobenega moža, in se je za¬
vzel, da ni nobenega posredni¬
ka, prinesla mu je blaginjo
roka njegova, in pravica nje¬
gova, ta ga je podpirala.

17. Kajti oblekel je pravico
kakor oklep, in šlern blaginje
na glavo svojo; oblekel je,
pravim, maščevanja oblačilo,
in ogrnil se je z gorečnostjo
kakor s plaščem.

18. Prav po dejanjih, prav
po njih  bode povračal, togoto
sovražnikom svojim,povračilo
neprijateljem svojim; še oto¬
kom bode plačal povračilo.

19. Da bodo bali se tam od
zahoda imena Gospodovega,
in tam od vzhoda solnčnega
slave njegove, ko bode kakor
reka privalil se sovražnik in
zaletel se vanj duh Gospo¬
dov.

20. In Sijonu pride rešitelj
in vmivšim se od pregrehe
k Jakobu, govori Gospod.

21. O meni pa: To bode za¬
veza moja z njimi, govori Go¬
spod, duh moj, kateri je v

tebi, in besede moje, katere
sem položil v tvoja usta; ne
umaknejo se iz tvojih ust ali
iz semena tvojega ust, ali iz
ust semena tvojega semena,
govori Gospod, od tega časa
vekomaj.

LX. POGLAVJE.

Vstani, sveti se; ker je pri¬
šla svetloba tvoja in slava
Gospodova je vzšla nad te¬
boj.

2. (Kajti glej, tema pokriva
zemljo in mrak narode) in
nad teboj vzide Gospod, in
slava njegova bode očitna
nad teboj.

8. Da pridejo rodovi k svet¬
lobi tvoji, in kralji k svitu, ki
ti je vzšel.

4. Povzdigni okrog in okrog
oči svoje in poglej, vsi oni
zbirajoč se prihajajo k tebi;
sinovi tvoji gredo iz daljave,
in hčere tvoje prinašajo se na
stran kakor od dojic.

5. Tedaj se bodeš bal, po¬
tem se zbiral. Plašilo se bode
res ali širilo se bode srce tvo¬
je, ko se obrne proti tebi
morski šum, množice naro¬
dov bodo ti prihajale.

6. Velblodov roj te pokrije,
dromedarji madjanski inefaj-
ski, vsi pridejo iz Sabe; zlata
prineso in kadila in oznanjali
bodo hvalo Gospodovo.

7. Vse čede kedarske bodo
se zbirale k tebi; ovni nava-
jotski bodo ti stregli; idoč gor

76 IZAIJA 60.

na moj oltar bodo po volji,
ko bodem dičil hišo dike svo¬
je. .

8. Cegavi so oni, ki se zle-
tavajo kakor gost oblak, in
kakor golobje k linam svojim?

9. Kajti mene bodo čakali
otoci in ladije tarsiske naj¬
prej, da pripeljejo sine tvoje
od daleč, srebro svoje in zla¬
to svoje se seboj, v ime Go¬
spoda Boga tvojega, in k svet¬
niku Izraelovemu, ko se bo¬
de dičil.

10. In zidali bodo tujci zido¬
ve tvoje, in njih kralji bodo
ti stregli, ko te bodem udaril
se srdom svojim, in usmilil
se te bodem z milostjo svojo.

11. Kajti odprte bodo držali
duri tvoje, neprestano, noč
in dan se ne zapro, da vpe¬
ljejo k tebi množice narodov,
tudi kralje njih pripeljejo.

12. Kajti narod sam in kra¬
ljestvo, katero ti ne bode slu¬
žilo, pogine, in ti narodi se
popolnem pokončajo.

13. Slava Libanonska dojde
k tebi, jelka, smreka in drev¬
je košato skup, dičit mesto
svetišča mojega, da oslavim
nog svojih mesto..

14. In približajo se ti poniž¬
no sinovi zatiralcev tvojih
in priklonijo se pred stopali
nog tvojih vsi zaničevalci tvo¬
ji in imenovali te bodo mesto
Gospodovo, Sijon svetnika
Izraelovega.

15. Zato ker si bil zapuščen

in sovražen tako, da ni šel
nihče mimo; nasproti na¬
pravim ti lepoto večno, vese¬
lje sleharnega roda.

16. Kajti sesal bodeš mleko
narodov in prsi kraljev bodeš
sesal, da spoznaš, da sem jaz
Gospod, rešitelj tvoj in maš¬
čevalec tvoj, Bog  močni Ja¬
kobov.

17. Namesto kupra pripe¬
ljem zlata, in namesto železa
pripeljem srebra, in namesto
lesa kupra, in namesto ka¬
menja železa; in postavim ti
glavarje miru in terjalce pra¬
vice.

18. Ne bode več slišati silo¬
vitosti v deželi tvoji, podira¬
nja in zatiranja v pokrajinah
tvojih, nego blaginjo bodeš
oznanjal v ozidji svojem in
hvalo v vratih svojih.

19. Ne bode ti več solnce
za svetlobo podnevi, in za
svit nočni  mesec ne bode ti
svetil; nego Gospod ti bode
za svetlobo vedno, in Bog
tvoj ti za diko.

20. Ne zajde več solnce
tvoje in mesec tvoj šene skri¬
je; kajti Gospod ti bode za
svetlobo vedno, in dopolnjeni
bodo žalovanja tvojega dnevi.

21. In rojaki tvoji, kolikor
jih je pravičnih, dedovali bo¬
do deželo; kakor mladika
rastlin njegovih po delu rok
mojih poveličuj se.

22. Mali bode v tisoče, in
drobni v narod številen; jaz

IZAIJA 60. 61. 62. 77

Gospod pospešim to o svojem
času.

LXL POGLAVJE.

Duh Gospoda Boga je nad
menoj, zato ker me je Gospod
pomazilil, da naj oznanjam
blagovestje krotkim; poslal
me je obvezovat potrte v srci,
oznanjat svobodo jetnikom, in
zaprtim, da se jim odpira ječa;

2. Da oklicujem leto prijet¬
no Gospodovo in dan mašče¬
vanja Boga našega, da tola¬
žim vse žalujoče;

3. Da tešim žalujoče Sijon-
ske, da jim dam diko namesto
pepela, mazilo veselja name¬
sto žalovanja, plašč praznični
namesto duha skrčenega, da
se imenujejo oni hrasti pra¬
vice, da se poveličuje rastlina
Gospodova.

4. Da zidajo stare pustinje,
da zopet postavijo pokonci
razvaline nekdanje ter obno¬
ve mesta zapuščena, mnogih
rodov puščave.

5. Kajti pristopivši pasli bo¬
do tujci čede vaše, in tujine
sinovi bodo oratarji vaši in vi¬
nogradniki vaši.

6. Vi pa se boste imenovali
duhovniki Gospodovi, zvali
se strežaji Boga našega; uži¬
vali boste narodov blago in z
njih slavo boste se ponašali
silno.

7. Zato ker so peli, da je
sramota vaša dvojna in ne
čast njih delež, zatorej bodo

v njih deželi dedovali dvojno,
veselje bodo imeli večno.

8. Ker jaz Gospod ljubim
pravico, sovražim rop združen
se žgalno daritvijo, zatorej
naredim delo njih v resnici,
in večno zavezo sklenem z
njimi.

9. In razglasi se med naro¬
di njih seme, in njih rojenci
med ljudstvi, vsi jih bodo vi¬
deli in jih spoznali, da so se¬
me, katero  blagoslavlja Go¬
spod.

10. Vsekakor veselim se v
Gospodu, raduje se duša mo¬
ja v Bogu mojem, ker me je
odel z obleko blaginje, s plaš¬
čem pravice me je ogrnil, ka¬
kor ženina, kateri  podaje di¬
ko, in kakor nevesto, katera
se diči z orodjem svojim.

11. Kajti kakor zemlja rodi
zelišče svoje in kakor vil: po¬
ganja setev svojo, tako bode
Gospod Bog dal, da požene
pravica in hvala pred vsemi
narodi.

LXH. POGLAVJE.
Zavoljo Sijona ne bodem
molčal, in zaradi Jeruzalema
ne bodem miroval, dokler ne
vzide kakor svit pravica nje¬
gova, in blaginja njegova ne
gori kakor svetilnica.

2. Kajti narodi bodo videli
pravico tvojo, in vsi kralji sla¬
vo tvojo, in da se ti novo ime,
katero bodo izrekla usta Go¬
spodova.

IZAIJA 62. 63.

3. Ko bodeš venčana z diko
z roko Gospodovo in z naglav-
jem s kraljevo roko Boga
tvojega,

4. Ne bodeš se več imeno¬
vala zapuščena, in dežela
tvoja ne bode se več imeno¬
vala pusta, nego ti se bodeš
zvala radost moja, in dežela
tvoja: omožena, ker Gospod
se te bode radoval, in dežela
tvoja se omoži.

5. Kakor ko se ženi mlade¬
nič z devico, ženijo se ti sino¬
vi tvoji; z veseljem, pravira,
ženina z nevesto veselil se
bode tebe Bog tvoj.

6. Čez zidove tvoje, Jeru¬
zalem, stavim straže, ki ves
dan in vso noč vedno ne bo¬
do molčale; vi ki se spomi¬
njate Gospoda, ne bodi vam
molčanja.

7. In ne pripustite, da bi
bilo molčanje o njem, dokler
ne ustanovi in dokler ne na¬
pravi Jeruzalemu hvale na
zemlji.

8. Prisegel je Gospod pri
desnici svoji, in pri roki kre¬
posti svoje: Ne dam več žita
tvojega sovražnikom tvojim,
in tujine sinovi ne bodo pili
vina tvojega, za katero si se
trudil.

9. Kajti oni, ki zbirajo, bodo
jedli, da hvalijo Gospoda, in
kateri ga spravljajo, bodo ga
pili v vežah svetosti moje.

10. Idite, idite skozi vrata,
pripravljajte ljudstva pot; na¬

sipajte,nasipajte cesto,odprav¬
ljajte kamenje, povzdignite
zastavo ljudstvom.

11. Glej, Gospod oznanja
noter do skrajnosti zemlje:
Recite hčeri Sijonski; Glej,
rešenje tvoje se bliža; glej,
plačilo njegovo je pri njem,
in povračilo njegovo pred
njim.

12. Da jih imenujejo ljud¬
stvo sveto, rešence Gospodo¬
ve, in ti se imenuješ iskana,
mesto ne zapuščeno.

LXm. POGLAVJE.

Kdo je ta, ki gre iz Edomeje,
iz Bozre v mokri obleki, tisti
lepi v obleki svoji, ki popotu¬
je v obilosti moči svojih? Jaz,
ki govorim pravično, morem
rešiti.

2. Zakaj si rudeč po obleki
svoji, in oblačila tvoja so ka¬
kor njega, ki tlači v tlačilnici.

3. Tlačil sem sam, ker izmed
ljudstev ni bil nihče z menoj;
nego teptal sem jih v jezi
svoji, in gazil sem jih v togoti
svoji; tako se je s krvjo nji¬
hovih korenjakov oškropila
obleka moja, in vse oblačilo
svoje sem oskrunil.

4. Ker dan maščevanja po
želji moji in leto je prišlo, da
se rešijo moji.

5. Ali ko sem videl, da ni
pomočnika nobenega, in ko
sem strmel, da nihče ne pod¬
pira, prinesla mi je rešenje

IZAIJA 68. 64.

roka moja, in togota moja
sama me je podpirala.

6. Tako sem teptal ljudstva
v jezi svoji in upijanil sem jih
s togoto svojo, slednjič sem
pahnil na tla vse njihove ko¬
renjake.

7. Dobrot Gospodovih se
bodem spominjal, hvale Go¬
spodove prav za vse, kar nam
je podelil Gospod; in obilosti
dobrote proti hiši Izraelovi,
katero jim je podelil po u-
smiljenji svojem in po obilosti
dobrot svojih.

8. Kajti rekel je: Vendar
so ljudstvo moje, sinovi, ki ne
bodo ravnali lažnjivo; torej
jim je bil rešitelj.

9. V vsi stiski njihovi ni jih
stiskal, nego angelj obličja
njegovega jih je rešil; v lju¬
bezni svoji in milosti svoji
otel jih je sam; in dvignil jih
je nase ter nosil jih vse dni
nekdanje.

10. Kajti ko so se sprli in
žalili duh svetosti njegove,
izpremenil se jim je res v so¬
vražnika, sam se je boril pro¬
ti njim;

11. Ali spominjal se je dni
prejšnjih Mozesovih, ljudstva
svojega: Kje je, ki jih je iz¬
peljal iz morja s pastirjem
čecle svoje? Kje je, ki je sre¬
di njega položil duh svetosti
svoje?

12. Kateri jih je spremljal,
na desni Mozesu z roko dike
svoje? kateri je razklal vode

79

zaradi njih, da bi si napravil
ime večno?

13. Kateri jih je gnal skozi
brezna, kakor konja po puš¬
čavi, tako da se niso zadeli.

14. Kakor čedo, ki ide dol
v dolino, gnal ga je mirno
duh Gospodov; tako si vodil
ljudstvo svoje, da si napraviš
ime veličastno.

15. Ozri se z nebes in po¬
glej iz prebivališča svetosti
svoje in dike svoje; kje je
gorečnost tvoja in prevelika
moč tvoja? Ropotanje osrčja
tvojega in usmiljenja tvojega
ali bi se zdržavalo proti meni?

16. Saj ti si oče naš, če tudi
Abraham ni hotel vedeti za
nas, in Izrael ni nas hotel
poznati; ti, Gospod, si oče
naš; rešitelj naš od vekomaj
ti je ime.

17. Zakaj bi pustil, Gospod,
da zaidemo od potov tvojih?
posušil bi, da otrpne duh naš
in se te ne boji ? Vrni se za¬
radi hlapcev svojih, plemena
posesti svoje.

18. Noter do najmanjšega
imajo v oblasti ljudstvo sve¬
tosti tvoje, sovražniki naši
teptajo svetišče tvoje.

19. Smo tisti,  nikoli jim nisi
gospodoval, in ime tvoje ni
se klicalo nad nje.

LXIV. POGLAVJE.

0 da bi razpral nebesa ter
prišel dol, od obličja tvojega
raztopile bi se gore.

IZAIJA 64. 65.

80

2. Kakor ko ogenj požiga
protje, voda vre od ognja,
da ime svoje oznaniš sovraž¬
nikom svojim, od obličja
tvojega zatrepetajo narodi.

B. Delajoč reči strahovite, M
jih nismo pričakovali, stopi
dol, od obličja tvojega naj se
raztope gore.

4. In kar se ni slišalo od
veka, česar niso nikakor
čula ušesa, česar ni videlo
oko, o Bog, razen tebe, stori
Bog njemu, ki ga čaka.

5. Naproti prihajaš‘vesele¬
mu in delajočemu pravico,
njim ki  se spominjajo tebe na
potih tvojih: glej, ti se razto¬
gotiš, ko grešimo; ko bi
bili vedno v njih, bili bi re¬
šeni.

6. Ali kakor nesnažni k smo
mi vsi, in kakor cunja zavr¬
žena vse pravice naše, in o-
suli smo se kakor listje mi
vsi, in krivice naše odnašajo
nas kakor veter.

7. In ni ga, da bi klical ime
tvoje, da bi se zbudil ter po¬
prijel se tebe, ko si skril ob¬
ličje svoje .pred nami in nas
drobiš v krivicah naših.

8. Ali zdaj, Gospod, oče si
naš, mi smo blato ti pa si
stvarnik naš, in roke tvoje
delo smo vsi.

9. Ne togoti se, Gospod,
presilno, in ne spominjaj se
večno krivice; glej, ozri se,
prosimo, mi vsi smo ljudstvo
tvoje.

10. Mesta svetosti tvoje so
puščava, Sijon je puščava
Jeruzalemu je zapuščene c.

11. Hiša svetosti naše
dike naše, v kateri so te

lili očetje naši, požgana . ;.ž
ognjem, in vse stvari naše
zaželene so v razvalinah.

12. Ali se bodeš zdržaval
zaradi njih, Gospod, .molčal
bodeš in tepel nas presilno?

LXV. POGLAVJE.

V oblasti sem njim, ki niso
vprašali, našli so me oni, ki
me niso iskali; rekel sem:
Tu sem, tu sem, narodu, ki
se ne imenuje po imenu mo¬
jem.

2. Iztezal sem roke svoje
vas dan proti ljudstvu upor¬
nemu, ki hodijo po potu ne
dobrem, gredoč za željami
svojimi.

3. Proti  ljudstvu, ki me ved¬
no pražijo v lice, ki daruje¬
jo po vrtih in kadilo žgo na
opeki,

4. Ki sede ob grobih in pre¬
nočujejo v rakah, ki jedo
meso svinjsko in kos mesa
gnjusnega iz orodja svojega;

5. Ki govore: Približaj se
svojim, ne dotakni se me, ker
svetejši sem od tebe; njim je
dim v nosu mojem, ogenj go¬
reč ves dan.

6. Glej, pisano je pred me¬
noj : Ne bodem molčal, ako
ne povrnem in povrnem njim
v nedrije,

IZAIJA 65.

7. Krivice vaše in očetov va-
-h krivice vkup, praviGospod,
K-, , 3 ri so kadilo žgali na onih
~nvah,in sramotili me na onih
^ |h; zatorej jim odmerim
dU  prvo delo v njih nedrije.

STTako govori Gospod: Ka-
kr r kdor ima sok gotov v groz¬
du, on pravi: Ne pogubi ga,
ker je blagoslov v njem, tako
hočem storiti zaradi hlapcev
svojih, da jih ne pogubim vseh.

9. Kajti seme sprejmem izJa-
koba in iz Jude dediče svojih
gor; in dedščino tisto bodo de¬
dovali izvoljenci moji,in hlapci
moji bodo prebivali ondi.

10. In pokrajina Saronova
bode ograja čedam, in dol
Akorov ležišče govedu, za
ljudstvo moje, ki me je iskalo.

11. Vi pa, ki zapuščate
Gospoda, ki zabite goro sve¬
tosti moje, ki stavite onemu
roju mizo, in ki polnite onim
številom pitne dan',

12. Tudi vaša števila izro¬
čim meču, in vi vsi boste pad¬
li zaklani, zato ker mi niste
odgovorili, ko sem klical, in
niste me čuli, ko sem govoril,
nego delali ste, kar se vidi
hudo v mojih očeh, in izvolili
ste, kar mi ni po volji.

13. Zatorej govori tako Go¬
spod Bog: Glej, hlapci moji
bodo jedli, vi pa boste lačni;
glej, hlapči moji bodo pili, vi
pa boste žejni; glej, hlapci
moji se bodo veselili, vi pa se
bodete sramovali.

81

14. Glej, hlapci moji bodo
peli od veselja srčnega, vi pa
bodete kričali od bolečine
srčne, in tulili boste od dušne
bridkosti.

15. In zapustili boste ime
svoje v preklinjanje izvoljen¬
cem mojim, ko te se smrtjo
udari Gospod Bog; hlapcem
svojim pa da drugo ime.

16. Da kdor se hoče blago¬
slavljati v deželi, blagoslavlja
se v Bogu trdnega, in kdor
hoče prisezati v deželi, prise-
za v Boga trdnega, ker poza¬
bijo se tč stiske prejšnje, in ker
bodo skrite.pred očmi mojimi

17. Kajti glej, jaz hočem
ustvariti nebesa nova, in zem¬
ljo novo, in ne bode se v mi¬
sel jemalo to prejšnje, in ne
bode več v spominu.

18. Nego veselite in radujte
se vekomaj, katere jaz pre-
ustvarjam; ker glej, jaz pre-
ustvarjam Jeruzalem v rado¬
sti,in ljudstvo njegovo v veselji.

19. In ko se bodem radoval
o Jeruzalemu in veselil se
ljudstva svojega, ne bode se
več čul v njem joka glas ali
glas vpitja.

20. Ne bode odondod več
otročiča ali starca, kateremu
bi Bog ne napolnil dni, kajti
deček umre sto let star, a
grešnik tudi sto let star bode
proklet.

21. In zidali bodo hiše ter
v njih prebivali, in sadili vino¬
grade ter jedli njih sad.

G

Slov.

IZAIJA 65. 66.

82

22. Ne bodo zidali, drag pa
bode prebival, ne bodo sadili,
drag pa bode jedel, nego ka¬
kor so dnevi drevesa, bodo
ljudstva mojega dnevi, in rok
svojih delo bodo porabili iz¬
voljenci moji.

23. Trudili se ne bodo za¬
stonj, in rodili ne bodo v
strah: kajti seme blagoslov¬
ljenih od Gospoda bodo in
vnuki njih z njimi.

24. In zgodi' se, da jim odgo¬
vorim, ko ne bodo vpili še, ko
bodo še govorili, uslišim jih.

25. Volk in jagnje pasla se
bosta skupaj, in lev bode sla¬
mo jedel kakor vol; kači pa
bode prali hrana; a škodile
ne bodo in morile po vsi gori
svetosti moje, pravi Gospod.

LXVI. POGLAVJE.

Tako govori Gospod: Nebo
samo je prestol moj, in zem¬
lja nogam mojim podnožje:
kje bi neki bila hiša, katero
bi mi zidali? in kje neki po¬
koju mojemu mesto?

2. Saj vse to je naredila ro¬
ka moja in po nji  biva vse
to, govori Gospod; ali na te¬
ga se oziram, na ubožca in
potrtega v duhu in trepetajo¬
čega pred besedo mojo.

3. Kdor kolje vola, kakor bi
ubijal moža; kdor kolje drob¬
nico, kakor  bi ob glavo de-
val psa; kdor daruje dar,
kakor  bi kri svinjsko; kdor
žge kadilo, kakor  bi daroval

maliku. Tudi oni izbirajo po¬
ta svoja, in gnjusob svojih
veseli se njih duša.

4. Tudi jaz bom izbiral za¬
radi njih hudodelstev, in pri¬
peljal jim, Časar jih je strah;
zato ker mi, ko sem klical, ni
nihče odgovoril, ko sem go¬
voril, niso poslušali; kajti de¬
lali so, kar se vidi  zlo v očeh
mojih, in izvolili so tisto, kar¬
mi ni po volji.

5. Cujte besedo Gospodovo,
kateri trepetate pred besedo
njegovo, govore bratje vaši,
sovražniki vaši, ki vas ne pu¬
ste blizu; zaradi imena mo¬
jega časti se Gospod, ali vi¬
deli bomo radost vašo, ko
bodo oni osramoteni,

6. Glas hrupen iz mesta,
glas iz svetišča, glas Gospo¬
dov, ki povračuje sovražni¬
kom svojim.

7. Ko je niso še obhajale
porodne težave, rodila je; ko
je ni še napadala bolečina,
povila je dete  moško.

8. Kdo je slišal kaj takega?
kdo je videl tako? ali bi se
storilo, da rodi dežela v enem
dnevi ? ali bi se narod rodil
na enkrat? da jo obhajajo
težave in h krati rodi »Sijon
sinove svoje?

9. Ali bi jaz odprl naročje
] naterino in bi ne rodil ? govori
Gospod; ali bi jaz, ki rodim,
še bolj zapiral? pravi Bog tvoj.

10. Veselite se z Jeruzale¬
mom, in radujte se v njem,

IZAIJA 66. 83

vsi, ki ga ljubite, veselite se
z njim z veseljem, katerikoli
ste žalovali o njem.

11. Da sesate in se nasitite s
prsi tolažeb njegovih, da sr¬
kate in se dobro imate od
svita slave njegove.

12. Kajti tako pravi Gospod:
Glej, jaz hočem iztegniti mu
kakor reko mir, in kakor hu¬
dournik poplavljajoč slavo na¬
rodov, katero sesajte; v na¬
ročji vas bodo nosili, in na ko¬
lenih boste se razveseljevali.

13. Kakor kdo, katerega to¬
laži mati njegova, tako ho¬
čem jaz tolažiti vas, in v Je-
zalemu boste obliti s tolažbo.

14. Ko boste to videli, ve¬
selilo se bode srce vase, in
kosti vaše razcveto se ka¬
kor mehka trava; in spozna¬
la se bode roka Gospodova
proti hlapcem svojim, in nevo-
lja proti sovražnikom svojim.

15. Kajti glej, Gospod pride
z ognjem in z vozovi svojimi,
podobnimi vrtincu, da pokaže
togoto z jezo svojo in očitanje
svoje z gorečimi plameni.

16. Kajti Gospod bode raz¬
sojal z ognjem in z mečem
svojim proti vsemu mesu, in
pomnožijo se prebodeni po
Gospodu.

17. Kateri se posvečujejo,
in kateri se očiščajo na vrtih,
gredoč drug  za drugim očitno,
kateri jedo meso svinje, gnju-
sobe in miši, skup se pokon¬
čajo, govori Gospod.

18. Jaz pa vem  njih dela,
njih misli; in čas pride, da
zberem vse narode in jezike,
in pridejo gledat slavo mojo.

19. Znamenje postavim med
temi, in izmed njih pošljem,
kateri so ušli, k narodom, v
moije, Pul in Lud, ki strelja¬
jo z lokom, Tubal in Javan,
v najdaljneje dežele, katere
nisoslišaleglasu mojega in niso
videle slave moje; da ozna¬
njajo slavo mojo med narodi.

20. In pripeljali bodo vse bra¬
te vaše izmed vseh narodov
v dar Gospodu, na konjih,
vozeh in nosilih, na mezgih
in kolih, na goro svetosti mo¬
je v Jeruzalem, pravi Gospod;
kakor prinašajo dar se snaž¬
nim orodjem v hišo.

21. In tudi izmed njih vza¬
mem duhovnike in levite,
pravi Gospod.

22. Kajti kakor ona nova
nebesa in zemlja sama nova,
ki jih hočem jaz narediti, bo¬
do stala pred menoj, govori
Gospod, tako bode stalo seme
vaše in ime vaše.

23. In zgodi se od mlaja do
mlaja druzega, in od sobote
do sobote drage, da pride vse
meso poklonit se pred menoj,
pravi Gospod.

24. In pojdejo ven in videli
bodo mrtva trupla onih ljudi,
ki so odpadli od mene; kajti
črv njih ne umre in ogenj
njih ne ugasne, in gnjusoba
bodo vsemu mesu.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

9

■> 00000504158

Natisnil Adolf Holzhausen na Dunaji,

c. kr. dvorni in vseučilišni tiskar.