тшптшппш^
ADVERTISE Ш I THE BEST	1
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of
All Kinds
.................................................................................
^mminoiniiinaotnmiininniiiiniiiiaiiimniiiiKiimiiiimaiiinnniiic^
I	OGLAŠAJTE V	i
i	NAJBOLJŠEM	I
i	SLOVENSKEM	|
i	ČASOPISU	i
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
i g
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
'TiamiiiiiinniiiniiuiiiEJiiiiimiiiinmimuiiinrintiiiiiiiniiimiiiiiininiiniiii^
Vol. xxxvni.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 27, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 82
ТЦШ ftcbclPi
^ank brundula
Kakor smo včeraj poročali, je preminil v ponedeljek zvečer v Doctor's bolnišnici poznani ^ank Brundula, stanujoč na 583 Bishop Rd., Highland Heights, O. Star je bil 53 let in ^ bil doma iz vasi Storje pri 1'asu, odkoder je prišel v Ame-ko mu je bilo 17 let. V
družbi
svojega sina Rudolpha in
ohn Steaglerja je vodil znano Brush Co. na 18704 Not-''igham Rd., kjer so zadnjih °sem let izdelovali krtače za va-čistilce. Bil je član društva ^^Prej št. 5 S.N.P.J.
Tukaj zapušča soprogo Mary, ^оЗепа Tekavec, dva sinova, Ru-opha in Williama, brata Ru-olpha, dva \Tiuka in bratranca ank Kure v Newberry, O., in ''ank Stanich v Clevelandu, s ^ ^ erima je bil v tesnem prijavi v starem kraju pa zapu-sestro Marijo Podgornik.
o^eb se vrši v soboto zjutraj ob 9.15
IZ pogrebnega zavo
"a Mar
v cerkev sv. Kristine ob
St,
fy A. Svetek, 478 E. 152
10,
pokopališče
*
Joseph KOMLANc
anes zjutraj ob 9. uri je pre-v St. Elizabeth bolnišnici Youngstownu, Ohio, Joseph ^omlanc, star 60 let, stanujoč ittsburgh Ave., Avon Park, Podlegel je mož-У ^ k^pi, katera ga je zadela petek zvečer. Doma je bil iz v
n,
Ves -	44 leti. Bival je

■^eriko'
odkoder je prišel v
Oh" ^ Girardu ter je delal pri gpj? ^'Gather Co. Bil je član 42 g ^ Slovenska Bistrica št.
Por«l ^ Samostojnega pod-Sa društva.
Зепа soprogo Barbaro, ro-John	sinova Joseph in
Vnuit' ^i'S. Rose Ris, dva V jjjf' ®®stro Mrs. Mary Bahn
^ocia^^'	nečaka Andy
јц ђ Niles, O., v fetarem krater Q '"^ta Toneta in Vincenca РоггГк l'Grezijo Gorenc. Čas se poroča jutri.
^AUUCH ST.
v	včeraj poročali, je
^^(^Gljek preminil v Califor-Joljn Paulich st. lil v	leti se je z ženo se-
dii p. ^^I^ornijo, pred tem je vo-veo kot 20 let na St	Ave. in E. 53
be^i^^, tem pa je bil grad-od g °)^traktor. Doma je bil Šel v' Д	odkoder je pri-
^lan ^	leta 1913. Bil je
''Ustva Vodnikov venec št.
ZADNJI POSKUS Z ATOMSKIM OROŽJEM V РШУАН NEVADE
Leto 1955 je za Ameriko leto preskušenj vseh vrst atomskega orožja. Teh poskusov je s sedanjim poskusom v Nevadi skupno 13. Vseh poskusov z atomskim orožjem, tudi z vodikovo bombo, je Amerika izvršila 50 po številu. Ko gre za te poskuse, je radi<^
jasnosti treba naglasiti, da ne gre samo za poskuse z navadno in z vodikovo atomsko bombo, marveč za vse vrste atomskega orožja. In to v napadalne, pa tudi v obrambne namene.
Med atomsko orožje spadajo na primer tudi raketne bombe. Poskusili so, seveda v obrambne namene, ali je taka atomska protiletalska raketa, zagnana v krdelo bombnikov, ki se bližajo, da bombardirajo, sposobna, da te napadalne bombnike v zraku s svojo eksplozijo uniči. Izkazalo se je, da je taka raketna atomska bomba sposobna razbiti ves konvoj bombnikov, neglede na njihovo število. To je velika iznajdba v protiletalski obrambi.
Izkazalo se je tudi, da ne gre, da se delajo na celini poskusi z vodikovo atomsko bombo, ker je eksplozija te bombe preveč nevarna in so posledice še vedno nepredvidljive. Gredo v silne da-
Več
Ijave. Za te poskuse je še vedno samo neizmerni Pacifik.
Če je šlo za 50 atomskih poskusov, je znak, da morajo biti atomske bombe in drugo atomsko orožje na zalogi. Objavljeno je bilo, seveda ne uradno, da ima Amerika že na zalogi deset tisoč navadnih atomskih bomb. Koliko je na zalogi vodikovih bomb, se drži v tajnosti.
In Sovjetska ^.cia?
Nekaj zgodovine: Meseca septembra 1949 je takratni predsednik Harry Truman sporočil kongresu, da se je v Sovjetski zvezi napravil poskus z atomsko eksplozijo. Moskva takrat na to vest ni reagirala. Pripomnimo naj, da se je Harry Truman oglasil tudi kasneje, ko ni bil več predsednik, pa je trdil, da z dovršeno atomsko bombo Sovjetska zveza ne razpolaga.
Meseca oktobra 1951 je bil ameriški kongres zopet obveščen, da je prišlo v Sovjetski zvezi do ponovne atomske eksplozije. Leto kasneje je Moskva potrdila, da je v posesti atomske bombe.
Ameriški znanstveniki na atomskem polju so se v svojem lastnem delokrogu začeli zanimati za vprašanje atomskega orožja v Sovjetski zvezi. Komisija za atomsko energijo je po dobljenih podatkih uradno potrdila, da tudi Sovjetska zveza razpolaga z atomskimi bombami. Priznala je tudi, da je v letu 1953 eksplodirala v Sovjetski zvezi vodikova bomba, kakor tudi to, da so Rusi poskusili z novimi atomskimi orožji. Iz poročila iste komisije pa sledi, da naj bi Sovjetska zveza ne razpolagala z vsemi vrstami atomskega orožja, kakor to razpolaga ameriška vojska.
Sovjetska zveza je od svoje strani celo naglašala, da je v posesti atomskega orožja, kakor ga ima Amerika; ne samo to, marveč se je bahala, da je v atomskem orožju pred Ameriko.
Po podatkih ameriške komisije za atomsko energijo je Sovjetska zveza izvršila skupno deset poskusov z atomsko bombo; Amerika pa 50. Sovjetska zveza nima dovolj zaloge atomskega orožja.
Radi daljnega pregleda naj tudi pribijemo, da ima svojo lastno atomsko bombo tudi Velika Britanija. Poskuse z njo je napravila v puščavah v Avstraliji. Britanski parlament je z glasovi konservativcev, kakor tudi laboristov, razen skupine levičarja Anevrina Bevana sprejel sklep, da dobi tudi Velika Britanija svojo lastno vodikovo bombo.
Azijski in afriški narodi so po svojih zastopnikih na zadnji konferenci v mestu Bandungu na Javi sprejeli resolucijo, da naj se mednarodno prepove tako produkcija atomskega orožja, kakor tudi vsi poskusi s tem atomskim orožjem.
Ф
Komisija za atomsko energijo je danes zjutraj zopet odipove-dala poskus z atomsko bombo v kev sv. Jeromija ob 9.30 uri in puščavah Nevade. Vzrok — ne-sorodnikov. Truplo nato na pokopališče Calvary. ugodno vreme. Morda jutri.
društva France št. 17 s.D.Z.
zapušča soprogo Ste-Ahey, in šest
Huron n	Wangler v
<■'	J^an Jancigar,
Angeles, Calif., geleg J ^ Lovko v Los An-ђа	^ ' ki vodi trgovino
Greta Q y^terloo Rd., in Mrs. Ohio	v Lakewood,
sestre: Frank in Gita rJ Brooklyn, N. Y., Mrs. Mrg. ^ ^Plowski v Californiji, du	Rijavec v Clevelan-
kov ^ Kaliforniji, 14 vnu-
bo dospelo v četrtek v Cleveland t^r bo položeno na mrtvaški oder v četrtek zvečer ob sedmih v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 St., odkoder se pogreb vrši v soboto zjutraj ob 11. uri v cerkev sv. Vida in
nato na pokopališče Calvary.
/
*
JACOB PIERMAN ST.
Včeraj zjutraj je preminil na svojemu domu Jacob Pierman St., star 78 let, stanujoč na 1157 E. 71 St. Doma je bil iz Kamnika, fara Preserje, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 54 leti. Delal je pri Park Drop Forge Co. kot čuvaj, zadnje čase pa je bil upokojen. Bil je član društva sv. Vida št. 25 K.S.K.J. in društva Lunder Adamič št. 28 S.N.P.J.
Tukaj zapušča soprogo Agnes, rojena Lavrič, doma iz vasi Mala Slivica, fara Velike Lašče, s katero sta v februarju 1952 leta obhajala zlato poroko, pet sinov: Joseph, Jacob ml.. Frank, Stanley in Henry, dve hčeri Mrs. Josephine Perk o in Mrs. Anna Hopkins, 12 vnukov in dva prav-nuka. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato
na pokopališče Calvary.
«
JOHN PAVLCIČ
Kakor smo včeraj poročali, je po dolgi bolezni umrl v Mary-mount bolnišnici John Pavlčič, star 72 let. Zadnje leto je bival pri hčeri na 1252 E. 134 St., preje pa dolgo let na 14702 Sylvia Ave. Doma je bil iz vasi Gora pri Zagrebu na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Več let je delal pri Lucas Machine Tool Co., zadnja leta pa je bil upokojen. Soprogo Elizabeth je umrla leta 1949.
Tukaj zapušča štiri otroke: Mrs. Violette Cooke, Mrs. Agnes Copeland, pri kateri je živel, Carl Seges in Mrs. Frances Lewis v Los Angeles, Calif., sedem vnukov, pet pravnukov in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Zele in sinovi, 458 E. 152 St., v cer-
POKOJNINA TUDI ZA PREDSEDNIKE!
Predsednik ameriške republike je bila in je ena najbolj pomembnih osebnosti sveta. Mnogi bi pričakovali, da dobro zasluži ta ameriški predsednik, če pa vzamemo, da ima le $100,000 redne plače, $50,000 izrednih do-klad, pa če upoštevamo, kakšne so njegove družabne obveznosti, na drugi strani, liakšne dohodke imajo vidni športnilđ, tisti, Id nastopajo po filmih, na televiziji in radiu, da ne omenjamo razne industrijske magnate, potem moramo priznati, da je plača ameriškega predsednika v resnici skromna!
Če primerjamo plačo ameriškega predsednika z bivšo plačo Itralja Aleksandra v Jugoslaviji, bomo se začudili, Itako je bilo mogoče, da si je dal kralj plačo v tej mali in razmeroma revni državi, ki je bila najmanj desetkrat višja od plače ameriškega predsednika!
Ameriški predsednilđ nimajo nobene pokojnine. Res je, da so na tem mestu le kratko dobo, navadno štiri leta, morda osem. Res je tudi, da bivši predsedniki imajo tudi po odhodu iz Bele hiše odprto pot v javnem življenju. Lahko dajo svoje ime na razpolago raznim industrijskim družbam, samo za reklamo. Ali pišejo spo-mme. Sicer pa so jiih odprte tudi druge službe. Vendar pa se je oglasil med kon-gresniki v Washingtonu nek čut, da je prišel čas, ko naj bivši predsednik ostane izven raznih kupčij, pa naj ima zasigurano življenje. Dobi naj pokojnino.
Senatni odbor je že sklenil, da naj dobi bivši predsednik na leto $22,500 pokojnine; tudi posebne prostore za svoj urad, tajnika, prednosti proste poštnine za svojo pošto. Vdova predsednika pa naj bi prejemala $10,000 na leto.
Če bo sklep odbora v senatu postal zakon, pridejo v poštev: Herbert Hoover in Harry Truman kot bivša predlsednika, predsedniške vdove pa so po Woodrowu Wilsonu, Calvinu Coolidgeu in Franldinu Rooeeveitu. "Prav bi bilo, da se bivši predsedniid ne bi bavili z 'businessom,' sploh s posli, Id niso v skladu s častjo svojega bivšega urada," pravijo senatorji.
KO SMO KOS POLIU, JE NAPOVEDAN BOJ TUDI PUUtNICI, MALARIJI IN TUBERKULOZI
Poraz komunistov
DUNAJ, 25. aprila — V provinci Dolnja Avstrija, ki je sestavni del republike Avstrije in ki je pod sovjetsko okupacijo, so se vršile občinske volitve. Značilno je, da so komunisti dobili le tri odstotke oddanih glasov.
K volitvam, v Dolnji Saški: Dolnja Saška je v Zapadni Nemčiji tretja provinca po velikosti. Pri zadnjih splošnih volitvah so dobili nemški socialni demokrat-je večino, ne pa absolutne večine, da bi sami lahko sestavili vlado.
Mi s svoje strani moramo podčrtati pomen teh volitev, ker gre za Zapadno Nemčijo, ki naj postane dne 5. maja svobodna, ki dobi pravico, da se zopet oboroži. Tudi Zapadna Nemčija ima dve zbornici; zbornico poslancev in zgornjo zbornico; v Ameriki pravimo tej zgornji zbornici senat. Kakor v USA, tako tudi v Zapadni Nemčiji pošljejo posamezne province svoje zastopnike v zgornjo zbornico. Je pa ta razlika, da odvisi od števila prebivalstva, koliko delegatov gre v zgornjo zbornico in ne kakor v USiC, da vsaka država voli le dva senatorja brez ozira na število prebivalstva. Druga razlika je ta, da v Zapadni Nemčiji te delegate "senatorje" imenuje vlada, jih torej ne voli ljudstvo, kakor v Ameriki. Tudi nemška zgornja zbornica mora, kakor ameriški senat potrditi vse mednarodne dogovore. Za enkrat ima Adenauer še večino v zgornji zbornici in je njegova sedanja glavna skrb ta, da tudi v Spodnji Saški pripravi pot do take koalicijske vlade, ki bo poslala v skupno zgornjo zbornico take delegate, da bodo glasovali za Adenauerja. Ko gre za take mednarodne pogodbe, mora biti podana dvetretinjska večina, če naj pogodbe bodo odobrene.
Pogodba z Nemčijo predvideva celo vrsto drugih notranjih zakonov, če naj se pogodba kot taka spravi v življenje. Zato je dvotretinjska večina v nemški zgornji zbornici izredno važna.
ODLIKOVANJE. ČETUDI POZNO /
Ameriško poveljstvo za kopno vojsko objavlja kratko, da je bil "G. I. Joe" odlikovan kot junak iz druge svetovne vojne. "Joe" je golob, ki je leta 1943 v vojni v Italiji letel 20 milj in to razdaljo preletel v dvajsetih minutah, pa je prinesel britanski vojaški posadki, ki je štela tisoč mož, sporočilo ,da se nahajajo v nevarnosti bombardiranja. Rešil jim je življenje.
Po 12 letih se je vojaška birokracija spomnila na goloba in ga odlikovala.
' DELA SE V LABORAXORIJAH, DA SE NAJDE CEPIVO
Ameriško šolsko mladino cepijo s cepivom zoper polio. Cepivo je nova iznajdba, katere pa niso stresli kar iz rokava. Treba je bilo mnogo dela v laboratorijih in šele postopoma smo prišli do sredstva, ki je v boju zoper polio dognano učinkovito. Polio je torej premagan. Dejstvo samo je podžgalo tudi tiste znanstvenike, ki v raznih laboratorijih iščejo cepivo zoper druge bolezni, pa pričakujejo, da se bodo morda že v bližnji bodočnosti enako, kakor v slučaju polia, objavili pozitivni rezultati. Toda dela se! Koze so bile še dva stoletja**
Zadnje vesti
Dopoldne bo še oblačno, popoldne jasno in soinčno, se napoveduje za danes. Najvišja temperatura dneva bo 63 stopinj, najnižja 44 stopinj. Na Rocky Mountains sneži.
nazaj običajna bolezen. Edward Jenner je iznašel cepivo zoper koze in ta bolezen ni več nevar-
VROČA KAVA ZA
"ŽRTVE"
Podjetje Vacuum Can Co. v Chicagu je imelo pripravljenih 400 skodelic vroče kave, da jo z letalom prenese v Las Vegas v Nevadi, da bo postreglo tiste, ki bodo vsled eksplozije atomske bombe prizadeti in jim bo potrebna gorka močna pijača. Družba Vacuum Can Co. je bila vsak trenotek pripravljena, da da letalu signal za odlet, pa tudi, da čaka toliko časa vedno z vročo kavo, dokler do atomske eksplozije res ne pride.
Redna seja
V četrtek zvečer se vrši seja Ženskega odseka farme S.N.P.J. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 uri. Prosi se vse članice, da se je gotovo udeležijo.
85. rojstni dan
Včeraj je Mr. George Jenko iz 16119 Huntmere Ave. obhajal svoj 85. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji mu kličejo: Živel še na mnoga leta!
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Jennie Skotin, ki se še vedno nahaja na domu pod zdravniško oskrbo. Prestala je operacijo na očesu. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu.
na.
Pasja steklina, pa tudi kar je z njo v zvezi! Francoz Louis Pasteur je znašel cepivo zoper pasjo steklino. To je bila sicer osnova, iz te osnovne iznajdbe so šli naprej in cepljenje mladine po prvotni iznajdbi Pasteurja se vrši dalje, kakor vsakdanja praksa. Ta bolezen je torej premagana.
Jonas Salk je sedaj znašel cepivo zoper polio. Njegova iznajdba je dala povod, pokazala pa tudi pota drugim znanstvenikom, ki se pečajo z raziskava-njem cepiva zoper druge bolezni.
Koze so odpravljene. Dipthe-ria ni več taka mora kot je bila nekdaj tudi za mladino. Pljučne bolezni še razsajajo. Razsaja rak.
Če vzamemo pljučne bolfezni, pa rabimo splošni izraz "influen-ca," se bomo spomnili prve svetovne vojne. Takrat smo jo imenovali špansko bolezen, pojavljala pa se je masovno in enako pobirala ljudi v masah. Ameriški vojaki imajo ugodnost, da dobijo cepivo zoper influenco tudi v masah. To cepivo je danes na razpolago in se lahko uporablja kot preventivno sredstvo v tistih krajih, kjer se bojijo, da zna bolezen postati nalezljiva.
In jetika! V Združenih državah je svoječasno mnogo kosila. Med desetimi hudimi boleznimi se je imenovala tudi jetika. Še danes boluje na jetiki 1,200,000 Ame-rikancev, pride torej na vsakih tisoč prebivalcev osem je-tičnjakov. Že imamo cepivo zoper jetiko. Daje se tistim, ki morajo živeti ali delati v bližini tistih, ki so na jetiki oboleli. Dela pa se enako na zboljšanju tega cepiva, na zboljšanju ne samo kot preventivnega sred stva, marveč kot zdravila zoper jetiko kot tako.
Dela se na cepivu zoper malarijo, bolje rečeno na zboljšanju tega cepiva. Morda bo tudi v bližnji bodočnosti zdravniški znanosti uspelo, da pomaga rav notako z 90 odstotkom bolnim na raku in na srčnih boleznih.
Ameriška centralna zdravstvena oblast je prepričana, da se nahajamo na velikem prehodu načina in sredstev zdravljenja najbolj razširjenih bolezni Amerika naj pomaga!
Cepiva zoper polio še ni dovolj na razpolago, če naj se cepi vsa ameriška mladina pod 19 leti. Vendar so se na Ameriko obrnile tuje države, da jim da cepivo na razpolago. Norve ski parlament je na primer so glasno odobril kredit*pol milijona dolarjev, da naj se s tem denarjem nakupi v Ameriki cepivo zoper polio in bo tudi Nor veška cepila šolsko mladino.
Danes se začne pred sodnikom Blythinom razprava v zadevi zdravnika Samuela Shep-parda. Gre za to ali naj se dovoli obnova postopanja ali ne. Na razpravo sta povabljena dva strokovnjaka iz kriminalnega polja. Eden je poznani profesor Kirk iz Califomije, ki hoče dokazati, da je bil morilec Maril^m Sheppard levičar. Njega je povabila obramba. Tožilstvo pa je povabilo znanega dr. Moritza, da pričevanja prisostvuje in sledi poteku predloženih dokazov za рополтго obravnavo.
Danes ima predsednik Eisenhower tiskovno konferenco. Bar vil se bo s položajem okrog For-moze.
Državni tajnik John Foster Dulles je na včerajšnji tiskovni konferenci zatrdil, da se Amerika lahko pogaja direktno s kitajskimi komunisti, ne da bi stavili čiang Kajšeka v kako posebno nevarnost. Vsekakor diplomatska izjava, ki da sklepati na vse mogoče—v prid in v škodo čiang Kajšeka.
Admiral Radford in podtajnik Robertson sta na poti iz Formo-ze v Washington. Zanimivo je, da je podtajnik Robertson pred svojim odhodom osebno obiskal otok Quemoy, Radford pa ni šel tja, češ, da je prehlajen.
Ta ponedeljek se sestane jo na Dunaju v Avstriji predstavniki Zedinj«Uh držav, Velike Britanije in Francije, da se dokončno sporazumejo o mirovni pogodbi z Avstrijo. Po zatrdilih iz treh pre-stolic omenjenih držav, je neodvisna svobodna Avstrija gotova stvar.
Rudolph Hess je bil namestnik Adolpha Hitlerja, Po vojni je bil kot vojni zločinec obsojen na dosmrtno ječo. Rudolph Hess sedi v zaporih jetnišnice Spandau v Berlinu in je poskušal s samomorom končati svoje življenje. Ameriški zdravniki so ga s hitro operacijo ohranili pri življenju.
V Washingtonu je bil važen sklep finančnega odbora senata, ki pooblašča predsednika Ei senhowerja, da lahko do 15 odstotkov zniža uvozno tarifo za uvoz tujega blaga v Ameriko. Torej za svobodnejšo trgovino z zunanjim svetom.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. aprila 1955
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Excopt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
UREDNIKOVA POŠTA
tsUBSCKlFllOJM KATES — iCENE JMAKOcNlNlj By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;:' For One Year—(Za eno leto)____
t or Six Months—(Za šest mesecev) For 'i'hree Months-—(Za tri mesec.)
.$10.00 6.00 . 4.00
tor Canaaa, iiiurope and Other Foreign Countries; ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za emo leto)
/or t>ix Months—(Za Jeat mesecev) For ihree Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.01 _ 4.50
biiiereu asi becuna Cia^s Matter April 26tti, luitt at the Post ишсе ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
iSlSJiJSHOWER SE JE ZNAŠEL
(1)
Slovenska opera v Ameriki
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 24. aprila sta imela Slovan in Adrija skupni koncert. Ljudi je bilo toliko, da so morali stati, ker ni bilo dovolj sedežev. Skoraj vsi solisti, ki sodelujejo pri operi "Figarova ženitev" so bili tam.
Zvečer pa je bila skušnja napovedana za ob pol osmih. Na radio so obljubljali tornado. Naša vrla pianistinja Vera Slejko, ki je z vso dušo spremljala petje Adrije in Slovana popoldne, naj bi zvečer neumorno igrala za celo Mozartovo opero.
Mislil sem, da nikogar ne bo. Toda ob pol osmih so bili vsi na mestu. Ni jih strašil tornado, ker vztrajni so v tem, da vzdržijo opero v slovenskem jeziku v Ameriki. Naj vas opomnim, da so vsi sodelujoči tukaj rojeni otroci slovenskih staršev.
Opera "Figarova ženitev" bo v nedeljo, 15. maja. Ne glede
Ni nobenega dvoma, da je bivšega generala Eisen-howerja poslal v Belo hišo kot predsednika velekapital.
bprememDa je potrebna! To je biio volilno geslo pri pred-seaniskih volitvah leta 1952. Kakšna spremenfba pa?
Ne gre samo za osebnost, marveč za ideje, ki naj jih ta osebnost predstavlja.
Ameriški izolacionisti, ki hočejo obdati Združene države s kitajskim zidom, so mislili, da bo Eisenhower trobil!	vleče, rezervirajte si ta v niihov roe | dan za predstavo Glasbene Ma-J -i < k tiče.
.Ameriški kapital je hotel spremembo v tem smislu, | Vstopnice dobite pri Oražmo-da poruši vso zakonodajo zadnjih dvajsetih let, ki je kapi-1 vih ali pri članih Glasbene Ma-tal omejevala, delavcu pa pomagala. To zakonodajo imenu-1 tiče.
jemo s kratko besedo socialno zakonodajo, z njo pa je za-	Anton šubelj.
čel pokojni Franklin Delano Roosevelt, sploh demokrati.	, . . . „
Kapital je hotel, da naj bo prost in skorišča kar se da sko- o^ens i pionir ji ugaja
riščati brez kake omejitve.	Kakor je že bilo poročano, je
V republikanski stranki sami so dvignili glavo tisti,!
, . , . Л 1 • 1- 1- T ,	, Л v. .	St. izdal brošuro "Slovenski pio-
ki bi v Ameriki radi vpeljali neke vrste fašizem m naci-	nekaj zgodovin-
zem. Ni nobena skrivnost, da so se metode fašizma in na-1 gkih podatkov naših prvih slo-
cizma že uveljavljale v Ameriki.	j venskih naseljencev v Clevelan-
Imamo organizacijo Združenih narodćv. Amerika je|du- Knjiga je bila oglašana še
članica te zveze. Ne samo izolacionisti, marveč kratkovidni!	™ veliko rojakov
Л •] ■ • Л 11 1 ,	. .	... j so SI ]o naročili. Cena je bila
jjnenkanc m JkmerAanke %doh, so si to
predstavljali po svoje. Niti ne vidijo, da je v New Yorku ; je Mr. Turk prejel pred izdajo, mogočna stavba, v kateri je središče Združenih narodov, i Da naročnikom knjiga ugaja, je Nočejo videti, da je ta ustanova sama na sebi s središčem razvidno iz sledečega pisma, ki
ga je Mr. Turk prejel od Mrs. Anzelc, ki je doplačala razliko med vsoto za naročila pred izdajo in po izdaji. Njeno pismo se glasi:
"Chisholm, Minn. "Cenjeni g. Turk:
pa se dajo velike omejitve. Izolacionisti bi sami sebi v na-'
1. 1	i zanimiva m licno urejena ter
sprotju radi imeh dolar povsod, povsod tudi dobičke. Ne i sem jo zelo vesela. Vsa družina dopustijo pa, da bi prihajalo tuje blago v Ameriko. Zopet jo z veseljem čita. Hvala vam težko vprašanje zunanje trgovine, zopet vprašanje tarif | delo in trud, ki ste ga imeli s in carin. Ce naj pustimo tuje blago tudi v Ameriko, ker knjigo.
v Združenih državah nekaj posebnega, kar privabi na sto tisoče, če ne na mihjone tujih ljudi v mesto New York v Ameriki.
Trgovina je notranja in zunanja. V notranji trgovini velja svobodna konkurenca, v z.unanji trgovini pa je ta ali prosta, torej enako po načelu svobodne konkurence, ali
naše naj gre tudi v tuji svet, ne bomo nalagali za uvoz tujega blaga ogromnih carin.
Predsednik Eisenhower je brez dvoma kapitalistično navdahnjen. To po svoji vzgoji, to po stari šoli Amerikan-ca. Naj se investira, naj se producira, pa bo zaposlitev, pa bo zaslužek na vse strani. Končno velja iz stare šole, da je kdo prišel v Ameriko, da zasluži. Toda časi se spreminjajo. Ne samo, da zasluži, marveč koliko in kako zasluži. Amerika se je morala brigati za človeka kot človeka.
Ni nobenega dvoma, da je v republikanskem in kapitalističnem svetu nad Eisenhower jem precejšnje razočaranje. V Ameriki obstoja na primer velika ženska organizacija "Hčere ameriške revolucije," ki je ultrareakcionar-na. Ko je imela ta organizacija svoj občni zbor, je povabila tudi predsednika Eisenhowerja, da se ga udeleži. Ne on, ne njegova žena nista šla na občni zbor, "hčerke" pa so bile razočarane.
Razočaran je kapital, ki je hotel pomesti s socialno zakonodajo in z delavskimi unijami. Razočarana je tista družba, ki izvaža, ker, Eisenhower zahteva svobodnejšo zunanjo trgovino.
Rekli smo, da je Eisenhower brez dvoma pristaš stare šole. Ce pa pojmuje tokove sodobnega življenja, ne seže-mo predaleč, če trdimo, da je Eisenhower veliko pridobil v svoji vojaški službi. Bil je general, bil je celo vrhovni ameriški poveljnik in to v strašnem vojnem času zadnje svetovne vojne. Kdo pa se je boril na vseh mogočih frontah, v zraku in na morju, kdo je bil ranjen in kdo je bil ubit za koristi Amerike? Vojak, vzet iz ameriškega ljudstva, ne pa bankir, industrijalec, skratka peščica ljudi, ki ima pred seboj vedno le svoje lastne interese.
Na to množico vojakov iz ameriškega ljudstva Eisenhower tudi kot ameriški predsednik ni mogel pozabiti. Za nas je čisto gotovo, da je Eisenhower ju njegov bivši vojaški visoki položaj delno odprl oči tudi njemu samemu, ko gre za pojem, kdo je pravzaprav pravi Amerikanec in kaj to pomeni—ameriško ljudstvo, amerfški narod, ameriška skupna blaginja. Zato se ni čuditi, da Eisenhower ni šel po potih kot mu jih je hotel pokazati velekapital, marveč je ubijal—srednjo pot.
"Tukaj prilagam 50 cantov. Ko sem knjigo vnaprej naročila, sem bila priložila en dolar, kolikor je bila cena določena tedaj. "Pozdrav
"Mary Anzelc."
60 ODSTOTKOV AMERIČANOV IMA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Američani v vedno večjem številu spoznavajo, da pomeni bolniško zavarovanje zaščito pred velikimi in nepričakovanimi izdatki za bolnišnico ali zdravnika. Lani se je prvič zgodilo, da je število oseb s prostovoljnim bolniškim zavarovanjem prekoračilo 100 milijonov. Td pomeni, da ima zdaj nad 60 odstotkov vsega prebivalstva Združenih držav eno izmed vrst bolniškega zavarovanja. Najmočnejša je skupina, ki je zavarovana za izdatke v zvezi z bolnišnico. V to skupino spada 103 milijone oseb. Tej skupini sledi 88 milijonov oseb, ki so zavarovane za primer operacij in 47 milijonov zavarovancev proti ostalim zdravniškim izdatkom. Mnogo ljudi ima tudi več kot samo eno zavarovanje. Če upoštevamo, da je. bilo konec 1. 1941 samo 16 milijonov ljudi, ki so bili zavarovani za primer stroškov v bolnišnicah, oziroma da je bilo manj kot 7 milijonov tistih, ki so bili zavarovani za primer operacijskih posežkov, dočim ie bilo zavarovanje za kritje zdravniških izdatkov skoraj nepoznano, moramo reči, da so prinesla zadnja leta v resnici izreden porast v bolniškem zavarovanju.
(Common Council).
Premišljen umor ali duševna zmeda?
v postojnskem okraju je bilo veselo pustno razpoloženje na višku, ko je nanj nenadoma legla kot težka mora vest o umoru, ki se je pripetil v Zalogu pri Postojni. Soseda 55-letnega krojača Jožeta Belavca je javila postaji Ljudske milice, da leži ta z razbito glavo v svojem stanovanju mrtev.
Vsak umor napravi na človeka tesnoben vtis, pa naj ga je storil kdor koli. V tem našem primeru pa je vtis toliko močnejši, ker je zgodba okrog morilca—18-letne-ga deklet podobna. Odiseji, seveda, če vzamemo zgodbo tako, kakor jo je v preiskavi pripovedovala morilka sama.
Radovanka Rakidžič je doma iz Panceva. V družini je živela v močnih nesoglasjih in nerazumevanju. Bila je brez službe in brez sredstev. Da bi si našla zaposlitev, se je podala iz Panceva na pot za kruhom. Več kot 500 km dolgo pot je prehodila pes. Šla je skozi Beograd, Zagreb in Ljubljano. Povsod je zaman iskala zaposlitve. V Ljubljani sreča nekega človeka, ki mu je potožila svoje gorje. Ta ji je dal pismo za svojo sestro, ki živi v Logatcu. Z iskrico upanja je odšla v Logatec, seveda spet peš, lačna, strgana in bosa. Tudi tu ni našla službe. Šla je naprej do Planine proti Postojni, Na cesti v bližini Zaloga je neko žensko prosila za košček kruha. Ker ta kruha ni imela pri sebi, jo je odpeljala na dom, kjer ji je postregla s kruhom in mlekom. Brat ženske, Jože-Belavec ji je dal priporočilo za lesno industrijsko podjetje, to pa je Radovanki napisalo na hrbtni strani tega priporočila naslov posredovalnice za delo v Postojni.
V upanju, da ji bo le uspelo najti delo, se je javila v omenjeni posredovalnici, kjer jo referent ni hotel sprejeti, češ, da uradu je jo le od 8. do 14. ure! Rotila ga je, naj jo vseenp sprejme, da je lačna in bosa. Sledil je odgovor: To ni važno! Vsa obupana je odšla spet na pot. Na cesti ^roti Pivki je srečala sestro krojača Belavca, ki jo je potem, ko ni našel zanjo prenočišča, vzel k sebi, ji skuhal polento in ji postlal v kuhinji.
Kakšne misli so se to noč plet-le v glavi Radovanke, ve le ona sama. Po več kot 500 km peš prehojeni poti je našla nekoga, ki jo je človeško nahranil in ji je dal kotiček, da se odpočije. Videla je okrog sebe obleke, sama pa je bila raztrgana in bosa.
Okrog pol štirih zjutraj je potrkala po steni in zbudila Jožeta BeMvca. Potožila mu je, da jo boli glava in ga zaprosila za cigareto. Dobila jo je in spet legla. Ka^e pol ure zatem je prišla v delavčevo sobo. Belavec, ki je bil buden, jo je vprašal, kaj hoče. Pozanimala se je, kje ima ključ od vežnih vrat. Med tem ko se je Belavec v postelji dvignil, da ji odgovori, ga je udarila po glavi z desko, ki jo uporabljajo gospodinje za tolčenje mesa. Udarila je še enkrat, najprej s plosko stranjo deske, potem pa še z njenim robom.
Tako je človeka, ki ji je storil le dobro, umorila, potem pa zbežala, S seboj je odnesla-črr plašč, dve obleki in še nekaj drugih oblačil. Namenila se je proti Reki. V Prestranku jo je vzel na tovorni avto neki šofer in jo vozil do Bistrice. Tu je šoferja, ki ji je obljubil, da jo odpelje do Reke, čakala tri ure. Ker ga ni bilo, je nadaljevala pot peš. V Dolnjem Zsmunu pri Ilirski Bistrici je stopila v gostilno, kjer je bila pustna veselica". Dve ženski sta ji dali 150 din, da si je kupila sira in kruha. V Jelša-nah pa je bila aretir ana.
—Slovenski Poročevalec
"Oglašajte v Enakopravnosti'
Ob Tihem oceana
Piše FRANK KERŽE
Najvišji v Evropi
Malo je naših ljudij v Ameriki, ki bi ne vedeli vsaj nekaj o najvišjem stolpu v Evropi. Ime mu je Eiffelov stolp. Stoji v Parizu. Poznan je zato, ker je viden od vseh strani mesta enostavno zato, ker je višji kakor katerakoli druga zgradba. Poznan je po vsem svetu. Ima svojo zgodovino in zato je vredno, da vsaj nekoliko vemo, odkod ga je prineslo in kaj pomeni.
Pred dvemi leti je neki Francoz prejel v dar en francoski avtomobil. S čim ga je zaslužil? Enostavno s tem, da je bil 25 milijonski obiskovalec Eiffelo-vega stolpa. Imenuje se po možu, kateri ga je zamislil in postavil. Ta mož je bil inženir Gustav Eiffel. Velika misel in veliko delo—a daleč ne najvišje na svetu. Amerika je prekosila Eiffelov stolp, ki je samo 984 čevjev visok. Tako ima naš New York med drugimi eno izmed najstarejših zgradb—Chryslerjev nebotičnik, ki je 62 čevljev višji od Eiffelevega stolpa, še višja je Empire State zgradba, ki je visoka 1250 čevljev. Z dodatnim stolpom za "televjžen" pa bo ta zgradba še par sto čevljev višja. Seveda imamo še na ducate zgradb v New Yorku, ki so višje kakor je Eiffelov stolp v Par-rizu. Pa kaj mislite, da se je za-stran tega, kar se je sezidalo v New Yorku, kaj izgubilo pri Eif-felovem stolpu ? Prav nič. Še danes ima tisto slavo, kakor jo je imel tedaj, ko je bil odkrit.
Na svetu imamo posebne sorte ljudi, ki mislijo, da morajo biti povsod s svojim nosom. Taki ne bodo zadovoljni, da pogledajo Eiffelov stolp oddaleč. Oni hočejo biti ne samo prav zraven njega, ampak kar na njegovem vrhu. Vsaj so ljudem na razpolago stopnice, četudi niso posebno dobre. Poleg tega so na razpolago dvigala, ki te prineso v par minutah na vrh. Kdor to doseže, se lahko postavi, da je bil na najvišji zgradbi v Evropi. To odlično stališče zavzema Eiffelov stolp še danes.
Kdor se torej odloči, da se pelje ali gre na vrh tega stolpa, bo gotovo imel poleg sebe nekaj enakih radovednežev, kateri za-štopajo vse narode tega sveta. Rekli smo, da je bilo v primeroma 64 letih nad 25 milijonov obiskovalcev. Torej bi bil povprečni obisk nekaj manj kakor pol milijona na leto. Zadnja leta pa je narastlo to število na milijon in še čez. Ce hočete natančno številko za eno izmed preteklih let, jo imamo za leto 1952. In ta nam pove, da je bilo v tistem letu en milijon 129 tisoč 637 obiskovalcev na Eiffe-lovem stolpu. Statistika nam kaže, da je bilo najmanj obiskovalcev v letu 1902. Zakaj se je to zgodilo, je nemogoče povedati. In zato je tedanja francoska vlada sklenila, da bo zaprla stolp za javnost. Tudi je bil stolp nedostopen za časa prve in druge svetovne vojne.
Ko je bil Eiffelov stolp postavljen in odkrit, je vse govorilo in pisalo o njem. Veste li, kdaj je bilo to? Za časa mednarodne svetovne razstave v Parizu leta 1889. Mogoče je še nekaj naših ljudij, ki se spominjajo na tiste čase. Zato ni nič čudnega, da je šla slava Eiffelovega stolpa po vsem svetu. Obisk prvo leto je bil nad dva milijona ljudi. Potem je šlo doli-doli- da se je že v javnosti govorilo in pisalo, naj se Eiffelov stolp enostavno podre, ker nima nobenega pomena. Pa se je nekako odlašalo s takimi načrti in Eiffelov stolp je prišel zopet do veljave.
Zgradba stolpa je veljala 7 miljjonpv 799 tisoč in 401 frank.
Postavljeno v našo valuto je to zneslo 1 milijon, 560 tisoč dolarjev. To je bila dokaj nizka cena, četudi je inženir Eiffel veljal za podjetnika, kateri je plačeval svoje delavce najvišje na svetu. To se pravi, plača je bila po— reci in beri—osemdeset centov na dan. In tedaj, bratje moji, je bil dan resničen dan, ko se je delalo po dvanajst ur. Pa kaj bi rekel 12 ur—od treh zjutraj pa do devetih zvečer.
Zanimivo je, da Eiffelovega stolpa ne lastuje država, to je francoska republika. Gospodari nad njim skupina ljudij, ki je znana z imenom Societe anoyme —po naše—družba brez imena. Dobila ni ta družba nikdar nobene podpore od države in ni nikdar vprašala za to. Sicer pa ni bilo treba, če pomislite, da je bil dohodek precej prvo leto nad šest milijonov frankov. To se pravi, precej prvo leto je prinesla vstopnina skoro toliko, kot je veljal ves stolp. Kdo je Opravil dobiček? Tista družba brez imena. In odkod je dobil stolp svoje ime? Razume se—da od tistega, ki ga je zamislil in zgradil—inženir Gustav Eiffel. Malo je manjkalo, da ni bil krščen na ime Bonickausen — tako se je namreč pisal njegov stari oče, predno je premenil ime na Eiffel.
Naravno je, da je ime Gustav Eieffel slovelo po vsem svetu. Kar je bilo važnih in velikih tehničnih del v Franciji ali kje drugje, so prišla skoro vsa v roke inženirja Eiffela. Med drugimi deli je dobil tudi nalogo leta 1893 za izdelavo vodnih zapiral-nic v Panami. Toda prišlo je do znanih panamskih škandalov, v katere je bil zapleten tudi on, četudi ne po svoji krivdi. Živel je do visoke starosti—91 let in je živel ves čas v Parizu, koder se je videlo od vseh strani njegovo največje delo — Eiffelov stolp. Leto njegove smrti je 1923.
Zanimivo pa je, da je imel Eiffel polno nasprotnikov, ki so mu nagajali kjer in kakor so mogli. Še med, zgradbo samo je bilo toliko nasprotstva in kritike v javnosti, da ni nikdo pričakoval dobrega konca. Posebno ostri so bili nastopi ljudij, ki so bili pro-minentni v svojih poklicih—pisatelji, pesniki, kiparji itd. Med njimi najdemo celo taka imena, kakor Dumas, Maupassant, Gar-nier itd. Nasprotniki na vseh koncih in krajih—a vsi skupaj niso mogli preprečiti nadaljevanje dela. In tako je prišel dan 6. maja leta 1889, ko je predsednik francoske republike Carnot otvoril odkritje stolpa. Vsa velika zgradba je bila dodelana v 27tih mesecih. Rabili so vsega skupaj pet milijonov funtov jekla in zadelali so dva milijona in pol rivetov (rivets).
Največjo podporo je imel Eiffel od strani ljudstva, ki ga je občudovalo in podpiralo vse drugače, kakor razni inteligenti. Kakorhitro je svet izvedel, da je ta spomenik dodelan in izročen javnosti, so prihajali od vseh strani sveta in občudovali velikansko delo, katerega je ustvaril inženir Eiffel. Naj omenimo samo kralja v Senegalu, ki je prišel s spremstvom 124 oseb nalašč v Pariz, da vidi na svoje oči delo, o katerem je govoril ves svet. Ta kralj je bil tako gi-njen nad krasoto tega stolpa, da je zapisal v zlato knjigo besede. —"Ne morem verjeti, da je to delo enega človeka. Meni se, zdi, kakor da je božje delo."
Eiffelov stolp sicer še prinaša nekaj dobička tistim, ki imajo delnice, a ni več tistega, kakor je bilo nekdaj. Hočem reči, kakor je bilo tedaj, ko je slavni inženir plačeval ljudem po 80 centov za delo enega polnega dne.
Kakor povsod drugod, so se tudi v Parizu spremenile cene. StolP je imel precej kapitala, ko se je končala druga svetovna vojna. Rekli so, da je vsota znašala okoli desetih milijonov frankov. Ker pa je francoska valuta trp®' la na izgubi, ni bilo to več v ameriških dolarjih, kakor okoli tristo tisoč. Ker je stolp dokaj tf" pel za časa druge svetovne vojne, ga je bilo treba popravljati' In deset milijonov frankov je šl" v zrak, kakor mehurček, katere ga napraviš, če si z milom u®* vaš roke.
Stolp je ves iz jekla. To pa meni, da ga je treba barvati vg®] vsakih sedem let. Kadar ga vajo, najamejo kolikor mogoče dosti ljudij, da gre delo hitro na prej. Vselej zbero letne inese®® v ta namen, ko je dokaj son'^ in le malo dežja. Veste, kol o barve porabijo za ta stolp ? ^ 35 ton. Kakšno barvo pa ' jo? Do leta 1912 so rabili ru®^' no. To pa je tako jezilo Parižan®! da so godrnjali, kakor berači, ka dar začne dež ob kakem snem žegnanju. Potem so pf®®^ nili barvo na rjavo vse do let nazaj. Ta zadnja je bolj čok" ladno rjava, kar ljudi vsa]
i to-
liko posladi, da je mir v kritil^
Kako je pa kaj s stolpom mim—hočem reči, ali se kaj ra? Zgradba je dokaj močna
solidna. Če bodo skrivni lasti^J
vsele) Џ-
gledali na to, da bo stolp barvan o' pravem času, bo ko stal še stoletja. Ta stolp tako važen za ves Pariz, da bi bilo prav, če bi izginil v vecn Kaj bi bil naš New York, ko
v črt®
naenkrat izginila zračna ^ vseh visokih zgradb, ki siliJ° ^ nebo? No, nekaj enakega bi zgodilo, če bi kdo slikal Pariz i npozabil zraven na Bu lov stolp.
nolfl dru-
Ali se je priljubil Pariza' Eiffelov stolp? Enim se je,' , girn se pa menda ne bo m* "tako pripovedujejo o
bil
Američanu, kateremu je stolp tako napoti, da je рЧР Ijal noč in dan, kam in kako ga skril. Nazadnje se mu p° ti v glavi. Kakih poldrugi ^ čevljev od tal je pri stolpu P : nadstropje,'koder je tudi ka na. In ta Američan je zai diti redno v to kavarno,
čel bO' i]f
dasi
dose-
"Prihajam semkaj ne zatOi mi tobože ugaja stolp. Nak.
moral vsak dan plačati en lar vstopnine. Tam je torej del in pisal—bil je namreč ter. Po več mesecih pride en izmed natakarjev na misel, vprašal Američana, kaj s® je na stolpu tako priljubilo, pride vsak dan v kavarno. ste, kakšen odgovor je dobil ■
цеГ N#'
^ЛО'
dar ne. Ampak rečem vam To je edini kraj, koder s® stolp tako skrije, da ga dim."
• -'ni'"
Da pa so Američani kriti'^' hudomušni, nam najbolj povest nekega druzega Ame' na, ki je prišel prvič v Pariz-stopi z vlaka, pogleda okoli s® in prva stvar; ki ga je drcg"^^^ v oči, je bil Eiffelov stolp-ričan je stal kakor zamakne'^ ni trenil niti z očesom,
nje je bilo enemu izmed sop" kov dovolj tega zijanja. ^ ne onega pod rebra ter "Kaj pa tako zijaš? Ti si ve"^ iz New Yorka in ti gotovo ,, bo imponiral ta pariškj trabt^'
"Po pravici rečeno—stolP ne imponira. Ampak vscjcd"^" ^ rad našel kako primero recii^"^^ newyorskim Empire zgradbo, ki je nekaj diuzeg^'
- dal"
ti JO t*
"Ce iščeč primere,
jaz in sicer zastonj. - ... stolp ni druzega, kakor ncW У ški Empiie State building petnajstem marcu, ko vlada bere vse davke, kar jih je plačati."
Če to ni dobra, duhovita
ve'"
resnična primera, pa res nt-^ kje bi vam najdel kaj bolj^^
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Velika skrb za zdravje v Rurmi
Na 10,000 prebivalcev samo en zdravnik—Letno se rodi 550,000 otrok—Vedno veČ srednjega medicinskega kadra
Ko se je pred časom predsednika Jugoslavije, Tito nahajal na poti v daljne azijske dežele, je bilo zanimanje za ljudstva, ki tamkaj žive, še večje. Mnogo ^ jugoslovanski časopisi pisali Burmi. Toda seznanimo se še z nekaterimi problemi družine. Zlasti mater in otrok, v tej de-ki se zadnje čase z vsemi jnogočimi silami trga iz zaosta-osti.^ Stoletja je živela burmanska žena v silni bedi in pomanjkanju. V mnogih predelih države zive še danes, toda, burmanska vlada in njeni voditelji si z Vsemi silami prizadevajo, da bi zooljšali življenje di užine. Va-zni so predvsem zdravstveni u repi vlade. Zdravstvena zaščita je v tej nekdanji koloniji aanes brezplačna za vse prebivalce, brez ozira na to, ali so v Giovnem odnosu. Matere in ^®ci so z zakonom še posebej aseiteni. Tako n. pr. zakon prepoveduje, da ne sme žena z ma-otroki delati na zelo težkih elovnih mestih in ponoči. De-avke dobijo plačan porodniški ^opust itd. V raznih krajih dr-ave obstajajo posvetovalnice a matere in otroke. Veliko vlo-6° so te odigrale zadnja leta na
SI, kjer živi večino prebivalcev Burme.
v Burmi okrog i v otrok. V glavnem rodi-porodih jim ^S'ške babice, ki pa so ^ G, nimajo strokovnega zna-
um	je tudi odstotek
™Mjivo8ti novorojenčkov pre-visok. Toda babicam se v času v vedno več-kov	pridružujejo stro-
2ач'^+ šolane babice in sestre za Velik ^	otroka, ki si z
Val ° požrtvovalnostjo prizadeva št • pritegnile predvsem ^ki jih v Burmi
centrif^"	v
^ zaščito matere in
^ raznih tečajih iz hi-
iie in nege dojenčkov pripra-
ODr'	lahko bolj kulturno
skiif^ važno delo v burman-dii	"Lete" navadno vo-
ko^'	hišne posle v dobi.
Je porodnica še slabotna ali ce zboli.
V borbi za zdravstveno pro-sveto burmanske žene in družine na sploh pa ima država silne težave, med katerimi je največja pomanjkanje strokovnih kadrov v zdravstveni službi. V Burmi pride danes na 10,000 prebivalcev le en zdravnik. Medicinska fakulteta v Rangoonu še dolga leta ne bo mogla zadostiti potrebam po zdravniškem kadru v lastni deželi. Zato mnogo mladih Burmancev študira medicino v tujini. Tudi v Jugoslaviji jih je nekaj. Zaradi tega sedaj posvečajo izredno skrb temu, da bi čimprej izšolali zadostno število srednje medicinskega kadra: precej babic, patronažnih sester in sester za zdravstvene postaje, katerih glavna naloga bi bila, da bi usposobile matere za pravilno nego in prehrano otrok.
Delo za strokovno usposabljanje medicinskih sester je prvi korak k ustvaritvi programa, da bi dobila Burma zadostno število, v začetku vsaj srednje strokovnega medicinskega kadra, ki ga nujno potrebuje za izvedbo svojega obsežnega programa zdravstvene zaščite prebivalstva.
v JUGOSLAVIJI BODO S]\EMALI FILM VOJ^A Ш MIR"
BEOGRAD, (Tanjug)—Med ameriško filmsko družbo "Michael Tood" in jugoslovansko vlada je bil dosežen sporazum o snemanju umetniškega filma "Vojn^ in mir" po romanu Leva Tolstoja v Jugosslaviji. V zvezi s tem je tiskovni oddelek Državnega tajništva za zunanje zadeve priredil v Beogradu tiskovno konferenco, katere se je udeležil tudi direktor družbe g. Michael Tood. Na konferenci je načelnik tiskovnega oddelka Državnega tajništva ža, zunanje zadeve Branko Draškovič prebral skupni komunike o sporazumu, v katerem je med drugim rečeno:
"Spoštujoč potrebo po uresničenju zamisli družbe "Michael Todd" in visoko ceneč humanistični smisel in aktualnost tematike največjega romana slavnega Leva Tolstoja za mirno sodelovanje in medsebojno razumevanje med narodi ter prepričana, da bo filmska realizacija "Vojne in miru" ob jugoslovanskem sodelovanju, pomenila viden izraz prijateljskega jugo-slovansko-ameriškega kultur-
nega in siceršnjega sodelovanja, je jugoslovanska vlada načelno privolila v to, da ameriška filmska družba "Michael Todd" posname zunanje posnetke filma "Vojna in mir" v Jugoslaviji, da v snemanju sodelujejo pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in da bo z jugoslovanske strani dana blagohotna pomoč, ki jo bo realizacija te zamisli terjala."
Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev je g. Michael Todd rekel, da bo prispela v Jugoslavijo filmska ekipa, ki se bo takoj začela pripravljati na snemanje. Le to se bo začelo 15. septembra letošnjega leta. Kot predvidevajo, bodo zunanji posnetki končani januarja, najkasneje pa marca 1956. Pokrajina, določena za snemanje filma, leži 60 km od Beograda. Kaže, da gre za Vojvodino.
DRAGA UDOBNOST
Na cestah Zedinjenih držav je dnevno okrog 50 milijonov motornih vozil. V primeri s številom prebivalstva pride en avtomobil skoro na vsake tri prebivalce. Seveda, ta vozila niso samo za luksuznost. Dober del se jih rabi skoro izključno za prevoz raznih tovorov. Nekaj jih služi luksuz-nosti, toda največji odstotek služi dvema namenoma: za prevoz ljudi, ki gredo na delo ali v službo, ob prostem času pa za vožnjo za razvedrilo.
Vzdrževanje avtomobila pa ni cenena reč. V reviji Popular Mechanics smo brali, da avtomobil cenejše vrste stane lastnika $837 na leto. Dražje vrste avtomobil pa stane od $1014 do $1200 na leto.
V teh izdatkih je vključeno sledeče: Obraba avtomobila in s tem zmanjšana vrednost istega; zavarovalnina, davki, licence, najemnine garaž,/pristojbine za parkanja, gasolin, olje, popravila itd. Od vsakega dolarja izdatkov vzame 47 centov obraba ali postaranje avtomobila, 12 centov pa-raznih vrst zavarovalnina. V Zedinjenih državah se vozi z avtomobili več ljudi kot v katerikoli drugi deželi na svetu, toda za to udobnost pošteno plačajo.
—NEW ERA, glasilo ABZ
ČISTILNICA NAPRODAJ
Dobroidoča bivša Rogelj nova Čistilnica se proda radi drugih trgovskih interesov. Cena zmerna. Zglasite se pri lastniku 6526 St. Clair Avenue EN 1-9320
V deževni pomladni sezoni
v večjem delu Zedinjenih držav je pomladna sezona deževna. Tekom poletja in jeseni pa dobivajo ti kraji po navadi dež v presledkih, običajno dovolj za rast pridelkov. V znatnem delu naših zahodnih držav pa farmerji, sadjarji in vinogradniki ne morejo dosti računati na dež, ampak si morajo pomagati z irigacijo ali umetnim namakanjem. V to svr-ho potrebno vodo imajo napeljano iz zaježenih rek, ali pa jo črpajo iz tal z vrtinami. Deževni oblaki s Pacifičnega morja dostikrat ne morejo preplezati visoke gorske verige, ki se vleče iz Ca-nade preko Zedinjenih držav v Mehiko v večji ali manjši oddaljenosti od morja, ampak se "izlijejo" na zahodni strani gorovja. Zato imajo kraji zahodno od tega gorovja dovolj in včasih še preveč dežja, na vzhodni strani gorovja pa je podnebje suho.
Dež, kot znano, producira iz-hlapevana vodna sopara, ki se dviga v ozračje iz rek in potokov in jezer, po večini pa iz morja. Svetovna morja pokrivajo veliko večino zemeljske površine in od tam, se po računih znanstvenikov, vsako sekundo dvigne v zrak 7,500 milijonov galon vode v obliki vodnih hlapov. Iz teh
Dva pogrebna ' zavoda j
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokliči!#
/USKDINAlrsONS PuNERAL Directors
jlBi*wAlKW-jOmww
ROOM
Mflnuteman • • #



180 YEARS AGO this month a small gfoup of men gathered at Concord Bridge and took a stand for a way of life they believed in.	-tf/- ■ \
They called themselves Minutemen—ordinary citizens willing to protect their freedom and their families with their lives. And in a less dramatic but no less essential way, the spirit of Concord Bridge is evident today. Millions of citizen soldiers are now training in our armed forces and in volunteer reserve units. Like the Minutemen who preceded them, they are prepared to protect their homes if they have to.
Let the Minuteman in the Savings Bond symbol remind you of the necessity of constant vigilance—and of a way we can all contribute to our nation's strength and preparedness-^ through the systematic purchase of U. S.. Savings Bonds, j
Security—for ourselves and our country—[ I is simple with the Payroll Savings Plan /
Eight million working people just like yourself are profiting by steady investment in Savings Bonds through the convenient Payroll Savings Plan. Why don't you join them? Just tell the people in your company pay office how much you want to save each payday and sign the card they give you. Then thut amount is put aside for you each payday. When
enough accumulates, yo« get an interest-earning Series E Bond.
I
For your future—and the future of America—sign up today for the Payroll Savings Plan or buy Bonds regularly at your bank. If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds that pay interest semiannually by United States Treasury check, ---1
J
Government daei not pay for thie advertmng. The Treasury Deportment thank$i % lor their patriotic donation, the Advertising Council and _ ___ Л
hlapov se formirajo oblaki, iz katerih pada dež ali sneg. Nekaj tega dežja seveda pade nazaj v morje, nekaj vodnih hlapov pa vetrovi odnašajo preko celin. Dotični hlapi, preobraženi v oblake in deževne kapljice, dajejo dež suhi zemlji. Kje pada dež, je v glavnem odvisno od prevladujočih vetrov, deloma pa tudi od visokih gora.
Znanstveniki pravijo, da se vodni hlapi, ki jih vetrovi dvigajo iznad morske površine, v primernih višinah izpremenijo v mikroskopične vodne kapljice, ki jih na zemlji poznamo kot dež. Baje je treba bilijone drobnih kapljic za eno samo pošteno deževno kapljo.
Značilno je, kot pravijo znanstveniki, da se mikroskopično majhne kapljice ne morejo združiti v pravo deževno kapljo, če ne najdejo nekakega solidnega jedra, okoli katerega se združijo. Ta jedra so silno majhni delci prahu in oglja, ki ga z zemeljske površine dvigajo v zrak viharji ali ga bruhajo ognjeniki; tudi drobni delci soli, ki jih razburjeni morski valovi mečejo v ozračje, morejo služiti tem svrham.
Dalje, kot pravijo znanstveniki, služijo za jedra deževnim Цар-Ijam tudi delci prahu, ki plovejo v vsemirju in ki zaidejo v zemeljsko ozračje na potovanju zemlje okoli sonca. Tudi teh vse-mirskih praškov se primejo
STANOVANJE S 5 SOBAMI
SE ODDA V NAJEM V COLLINWOODSKI • NASELBINI.
Pokličite po 4. uri popoldne. UT 1-1320
OPREMA ZA OBEDNICO
miza, omara in pet stolov, dobro ohranjena, se proda po nizki ceni.
Pokličite KE 1-5235
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 V/ATERLOO RD. KE 1-6681
drobne vodne kapljice ali ledeni kristali in z združenimi močmi narastejo v snežinke ali deževne kaplje. To je seveda zelo kratka in neznanstvena razlaga, pa za nas preproste ljudi vsaj nekoliko razumljiva.
Deževne kapljice ali snežinke padejo na zemljo (in seveda tudi v morje) in z njimi dobimo nazaj tudi solidne delce, ki so bili iz zemlje ali morja dvignjeni v ozračje, obenem pa tudi praške iz vsemirja, ki jih prej ni bilo na zemlji. Koliko čudežev je v "življenju" ene same deževne kaplje^ ali ene same snežinke!
—NEW ERA, glasilo ABZ
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10
11 točk razlike.)
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.39У7 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatiimu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel. Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
LEPO, VELIKO
opremljeno sobo se odda v najem. Si lahko kuhate in imate ugodnosti kot doma. Pri mirni odrasli družini.
Vpraša se na 6301 St. Clair Ave., zadaj, zgoraj UT 1-7467
POZOR!
stroje za kositi travo nabrusim in popravim, ne glede kakšnega izdelka so. Pridem iskati in nazaj pripeljem.
EDWARD CHESNIK 1133 ADDISON ROAD EN 1-0436 ■
ZA ZDRAVJE KUPITE SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico
Tivoli Imports
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Pokličite HEnderson 1-5236
Pošiljamo tudi po pošti Govorimo slovensko
ODDA SE STANOVANJE
ZA ENO DRUŽINO. 7 sob, popolnoma opremljeno.
V lepem kraju.
Vpraša se po 6. uri zvečer na 1026 DILLEWOOD RD. ali pokličite KE 1-0680 ali KE 1-5678
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
HISE NAPRODAJ
SEVERNO OD BULEVARJA
Na izbero imate 50 krasnih lotov, na katerih se prične graditi hiše še to pomlad. Dajte, da vam zgradimo bungalow hišo po vašemu okusu.
. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
Kontinentalni okus v stilu [novega sveta!
P.O.C. Pilsener pivo prekaša rekorde v prodaji s svojim "Pristnim 51 okusom!"
P.O.C. Pilsener pivo je najbolj popularno . . . xdaieka najbolj popularno
. . . izmed vseh vrst piva v tem kraju!
Pomislite kaj to pomeni; pivo, taKo izredno zadovoljivo . . . tako odlično v okusu . . . tako dobro in prijajoče . . . da ga imajo ljudje veliko rajše kot pa katerokoli drugo pivo, najsibo lokalno ali narodno.
ENAKOPRAVNOST
Ugajal vam bo kontinentalni značaj in lesk P.O.C. novega sveta. To je rezultat posebne pažnje pri izbiranju kakovosti surovih tva-rin Pilsener, ki jih rabimo . . . ječmena, koruze, importiranega in domačega hmelja. Posebna pažnja, v varovanju čistoče vode, ki jo rabimo. Posebna pažnja v mnogih in natančnih postopkov varenja, ki so potrebni, da se doseže končni Pristni 51 okus. In posebna pažnja pri dolgotrajnem omlaje-nju in dozorenju tistega finega okusa za vas.
Pijte P.O.C. Pilsener pivo in se veselite!
THE PILSENER BREWING CO.
Cleveland, Ohio
6tnaiitt 51 FItnt

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MICHEL Z S V A C O
KIAUEyi HIEZ
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje)
Ob polipetih je dospel v Meu-don. Sam ne vedoč zakaj, se je oglasil najprej pri 'Tatinski sraki.' Zaspan hlapec mu je odklenil vrata in hitel zbudit gospodinjo. Nikoleta je prišla, zavpila na ves glas in plosnila z rokami: Angouleme je smehljaje pogledal ženico, ki mu je bila vdana iz dna srca.
"Nu," je dejal, "zdi se, da vas moj poset preseneča, gospa Nikoleta?"
"Kako me ne bi, svetlost, saj ste bili vendar v Bastilji! Gotovo vas je kralj Ludvik pomilo-stil?"
"Ne," je rekel vojvoda mrklo, "ni me pomilostil, in kakor vse kaže, ne bo poslej niti pomiloščal, niti zapiral ljudi. Ali zdaj ne gre zame, Nikoleta. Prišel sem vas vprašat, kaj se je zgodilo novega v gradu, ko me ni bilo tu ..
"Počakajte, svetlost," je dejala Nikoleta vsa zbegana, "potrpi-te minuto."
In vzdignila je roke proti nebu ter pustila vojvodo samega v njegovi osuplosti.
"Dobri ženici se meša!" je za-mrmral Angouleme, čuteč, kako mu vstajajo v prsih hude slutnje. "Ona gotovo še ne ve, da se je Guise oklical za kralja! Naj boljše bo, da krenem naravnost v grad. In če Violette ni tam?" se je prekinil z grozo. "Če mi je bilo usojeno tudi to gorje?"
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS EQUIPMENT
EXTRA SPECIAL — Complete Small Sausage Machinery for small manufacturer.
Phone — Lombard 2815
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple and daugh ter 13, need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer St. Mary's of Angel Parish.
ARmitage 6-4146 after 4:30
RESPONSIBLE Couple, 1 child, (expectant parents), need 5-6 room unfurnished apartment ment at once. Good location Northwest. Moderate rental.
BElmont 5-6458
RESPONSIBLE I. C. Draftsman, wife, 2 children, need 2 or 3 bedroom unfurnished apartment. Good location. Vicinity I.e. Moderate rental.
PUllman 5-8910
BUSINESS OPPORTUNITY
GOLD MINE — MOTEL — Restaurant. Unlimited for a good food man. Accident forces sale. Only $23,000 down. 10 rooms in operation. 2 more 90% finished. New restaurant. Too large for a woman to handle.
Lombard 2815
ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP — Established 12 years same corner. Exceptional good deal. Leaving town. Call for appointment after 5 p. m.
Dickens 2-5656
TAVERN — Good location near Riverview, vicinity Belmont -Western - Clybourn. Well established business. Selling due to other interests. See to appre-
Lincoln 9-9449
GROCERY — Beverly Hills — Good business. Apartment in rear. Selling due to ill health. See to appreciate.
Hilltop 5-9108
Sedel je na klop, izkušaje se prepričati, da so strahovi prazni, in hkrati iščoč vzroka, da ne bi šel.
"Oh, gotovo je tam! Toda bolje storim, ako pošljem najprej krčmarico, da jo ona pripravi na mojo vrnitev: njen razum je tako šibak in morda ne bi prenesel nenadne sreče ..."
Tedaj pa so se odprla vrata in dvoje žensk je stopilo v izbo. Karla Angoulemskega je prešinil trepet mogočne, iskrene radosti. Vstal je, ves bled, ter iztegnil roke; še hip, in je stisnil na prsi Gizelo, svojo hčer, in Violetto, svojo soprogo! Krčmarica je stala zadaj, brišoč si oči s predpasnikom. Sledila je blažena ura, ki je izbrisala vse prebito gorje. Ko je minula prva ganjenost, se je začelo vpraševanje in pripovedovanje brez konca in kraja. Vojvoda je vročično razvijal načrte, kako se preselijo čimpreje v varnejši kraj. Cinq-Marsa ni omenil niti z besedo. Gizela sama pri sebi je v teh minutah nemara mislila na Capestanga, toda izdala se ni. Šele nazadnje je oče nekaj namignil o markizov! nezvestobi, rekoč:
"Potolaži mte, dete moje. Vse moje življenje bodi odslej posvečeno vama. Najdem ti uglednega in plemenitega ženina, ki bo vreden tvoje roke."
"Oče," je odvrnila Gizela, "dala sem ti besedo, da poročim samo tistega, ki bo dovolj pogumen, da se osveti Conciniju za naše skupno trpljenje!"
"To bodi moja skrb!" je deja^ Angouleme in stisnil zobe. "Maščevani bomo vsi, predvsem pa ona—tvoja mati! Uboga Violet-ta! Oh, morda se mi posreči, da ji z ljubeznijo in vdanostjo vrnem razum . . ."
DOMESTIC HELP
COMPETENT WOMAN for cooking - personal laundry - baby care. Own room. Stay. Refer ences. Top palary.
Lincoln 9-6780 Apt. 1104
HELP WANTED MALE
Box Factory
Scoring Machine Operator for
Paper Boxes Steady Work Good Salary
A. Stem & Co.
1143 W. CONGRESS MOnroe 6-2924
REAL ESTATE
ROOMING HOUSE — Uptown district. 10 units furnished. 4 room apartment for owner Building and furniture for sale Must settle estate.
uptown 8-0373
BEAUTIFUL 5 room brick ranch type home with 2 car garage. Surrounded by 100 large oaks with 5 or 25 acres of land. Full price $40,000.
Phone — Lemont 112
WISCONSIN FARM BARGAIN! Thorp, Wisconsin — 80 acres — 20 in plow, 60 pasture, woods, barn 25x50 ft. Modern home, glazed rear screened porch. Heatolator fireplace, concrete basement; shower; tubs. Delco oil heating and water system. School bus, milk route. Ideal for retirement plus income. Can raise vegetables, peas, string beans, cucumbers, etc. for quar-anted sale to nearby cannery. Best offer. Write or call owner A. Lucas, 4906 Hull St., Skokie, Illinois.
Phone ORchard 3-1207
"Poglejte jo, oče! Poglejte ji v oči!" je dejala Gizela.
Do tega trenutka je izprego-vorila Violetta le tuintam kako besedo. Držala se je skromno, malone plašno, kakor je bila že dolgo njena navada v prisotnosti ljubljenega moža. Vojvoda je prijel Violetta za roko ter ji pogledal v oči. In zdajci je jel trepetati.
Kakšen prevrat se je bil zgodil v Violettini glavi? Kaj je razbilo spone, ki so ji uklepale um ? Kdo ve! Karel Angoulemski je videl le to, da so dobile ženine oči spet tisto jasno prozornost, ki je znak duševnega zdravja; pred njim je stala Violetta nekdanjih srečnih dni! Z glasnim vzkrikom je padel vojvoda na kolena.
"Ozdravljena!" je zajecal, pokriva je njene roke s poljubi.
Violettai ga je nežno vzdignila k sebi. Nato se je ozrla v hčer, ki je molče plakala od vse te nepričakovane sreče, ter ji dejala s skrivnostnim, glasom:
"Zdaj odpustim zeliščarju Lo-renzu! . . ."
Napočil je dan; ura v Meu-donskem zvoniku je pravkar bila sedem. Violetta in Gizela sta se odpravljali v grad: saj je tre-balo le prekoračiti cesto. Baš ko je vojvoda ponudil soprogi roko, pa ga je ustavila hči z vprašanjem:
"Oče! Povedali ste nama, kako ste prišli iz Bastilje; zamolčali pa ste, kdo je bil vaš rešitelj ..."
Vojvodov obraz se je zmračil. Kolikokrat in s kolikšno bridkostjo si je ponavljal v jetniški celici, da ljubi njegova hči Capestanga! In vselej se je zaklel iz-nova, da Gizela ne sme postati žena spletkarja in širokoustnega pustolovca, dokler on živi! Ali naj ji zdaj prizna, da ga je rešil prav ta siromašni bahač? Nikdar!
"Da," se je oglasila tudi Violetta, "povej nam% junakovo ime, da ga zahvalim na kolenih: saj mi je vrnil tebe, Karel moj!"
Vojvoda je prebledel. Njegov pogled je obletel po vrsti hčer in ženo. Videl ju je, kako težko čakata besede. Že mu je bila na jeziku; toda uporno je stresel z glavo, j
"Njegovo ime?" je dejal zamolklo. "Morda pozneje—danes ne!"
Violetta je osupnila: zakaj govori Karel z nekakšnim skritim sovraštvom o možu, ki mu dolguje svojo prosost? Gizela pa je
trepeta je zaprla oči. Pred njeno domišljijo je vstala jasna slika mladeniča, ki se je vrgel takrat v meudonskem gozdu z levjo hrabrostjo med njo in njene napadalce.
"To je on!" je zamrmala v svojem srcu. "Capestang je rešil mojega očeta!"
Vojvoda je velel gospe Nikole-ti, naj da zapreči potno kočijo, ki je bila že od nekdaj spravljena v gostilni za vsak slučaj. Domenjeno je bilo, da se odpeljejo ob osmih zjutraj; trebalo je le še vzeti v gradu nekaj dragocenih papirjev in zaklad, ki je bil tam zakopan. Vojvoda, Violetta in Gizela so stopili na cesto.
Omeniti moramo, da so se prebivalci gradu le redko posluževali velikih sprednjih vrat; prihajali in odhajali so navadno skozi park, da se je zdelo poslopje tem bolj zapuščeno. Danes pa je krenila Gizela kakor slučajno proti glavnemu vhodu. Ta vrata so imela svojo skrivnost, kar ni bilo nič redkega v tistih nemirnih časih. Ako si pritisnil zunaj na enega izmed mnogih medenih okraskov, so se odprla sama od sebe, in skrita vzmet jih je zaprla za teboj, kakor hitro si prestopil prag.
v blag spomin
ob četrti obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Anton Kersman
Zatisnil je svoje mile oči dne 27. aprila 1951.
Štiri leta je poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te ves ta čas Sladko spavaj, ljubljeni!
žalujoča soproga in otroci
Cleveland,. Ohio,
dne 27. aprila 1955.
J OS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	, Tel.: IVanho« 1-3118
QUALITY AT A PRICE—EASY T^NJS
STAKICH FURNITURE CO.
lAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1*8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M.-tc) 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. '— Wednesday 9 [A.MJ toi 12 Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Nič hudega ne sluteč je šla Gizela naprej, da ne bi motila očeta in matere, ki sta ji sledila zadaj, držeč se za roke in šepeta je o svoji obnovljeni sreči. Baš ko je hotela pritisniti na zaporni gumb, pa je začula za svojim hrbtom hrup in tik nato dvoje, troje obupnih krikov. Obrnila se je in zamrla v nepopisni grozi.
Iz vseh hiš v okolici gostilne so se zgrinjali možje z golimi meči v rokah! Bilo jih je več kot dvajset; navalili so naglo in molče kakor temne pošasti. Preden
je utegnila Gizela vzklikniti ali premekniti se z mesta, so zgrabili vojvodo Angoulemskega, zvezali ga, zamašili mu usta in ga vrgli v kočijo, ki so jo bili oči-vidno pripeljali s seboj! Enako se je zgodilo z Violetto; nato so zaprli kočijo, osem ali deset ja-hačev jo je obkolilo, in Louvig-nac—edini, ki je še živel izmed Concinijevih morilcev!—je zaja-hal na čelo. Voznik je švistinil z bičem, konji so se spustili v skok, in kočija je izginila v divjem diru, baštedaj, ko je Gizela z brez-
umnim krikom razprostrla ro* ke, da bi planila k nesrečnima
roditeljema ...
"V Louvre!" je zarjul Louvig* nac.
In to ni bilo vse. Gizela je videla, da se ji bliža krdelo, ki ga vodi mož, režeč se od bledega, strahotnega zmagoslavja ...
"Concini!" je zaječala in naslonila k vratom, kakor bi s® ji zibala tla pod nogami.
(Dalje prihodnjič)	-i
NAZNANILO IN ZAHVALA
ob osmi obletnici odkar je umrla naša ljubljena mati in
stara mama
Terezija Žele
Zatisnila je svoje blage oči 27. aprila 1947.
Mamo preblaga, kje si zdaj Ti,
Tvoja ljubezen, Tvoje oči?
V grobu zdaj Tvoje truplo trohni, v rajskih višavah se duh veseli,
Mama predraga, šla si od nas,
vsi Te pogrešamo vedno vsak čas.
žalujoči:
LOUIS in JOSEPH, sinova JOSEPHINE poročena HIRTER, in
JUSTINE poročena GIROD. hčeri sinahi, zela, vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1955.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem ter znancem, da je umrla naša dobra soproga in skrbna mati, stara mati, hči in sestra
1905
1955
ANTONIA FABJANČIČ
rojena BAN
Blagopokojnica je preminila nanagloma, zadeta od srčne hibe, dne 20. marca 1955. Civilni pogreb se je vršil dne 24. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Highland Park pokopališče, kjer smo položili njeno truplo k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
Pokojnica je bila rojena v vasi Slivje, fara Brezovica na Primorskem. Ob smrti ji je bilo 49 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti pokojne. Bilo nam je v tolažbo in dokaz, da ste jo spoštovali.
Najlepša hvala vsem, ki so pokojnici v spomin darovali v dobrodelne namene ali v gotovini.
Enako lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na mirodvor, ter članom društev, ki so nosili krsto.
Našo posebno zahvalo izrekamo sledečim, ki so prišli iz Sharon, Pa., na pogreb ter za cvetlice: Mr. Anton Valentinčič, Mr. in Mrs. Joseph Codina, Mr. in Mrs. Anton Trontel, Mr. in Mrs. Tom Dimoff, Mr. in Mrs. Joseph Shine ter Mr. in Mrs. Joseph Cvelbar.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vsestransko pomoč v naši britkosti kot tudi za lepo urejen pogreb. Srčna hvala Mr. Joseph Banu, tajniku društva Ribnica št. 12 S.D.Z. in Mr. Johnu Krebel, tajniku društva Naprej št. 5 S.N.P.J., katerih društev je pokojnica bila članica, za ganljiva govora ob krsti v pogrebnem zavodu in ob odprtem grobu pokojnici v slovo. Najlepša hvala tudi pevcem pevskega zbora Zarja za zapete žalostinke ob krsti v pogrebnem zavodu.
Še enkrat bodo izrečena naša topla zahvala vsem, ki so nam stali ob strani in nam bili v pomoč na en ali drugi način, ko nas je zadela kruta usoda, ki nam je iztrgala drago pokojnico. Hvala lepa tudi vsem, ki so izrazilj svoje sočutje, pismeno ali osebno.
Preljubljena soproga, mati, stara mati, hči in sestra! Tako nenadoma in nepričakovano si morala od svojih dragih, ki si jih tako ljubila in ki so Tebe ljubili! Ne moremo doumeti, da Te res ni več med živimi, a zaman Te iščejo naše oči, zaman prisluhnemo, da bi slišali Tvoje stopinje. Kruta je smrt, kar vzame, nič več nazaj ne da. Ostavila si nas žalostne, pogrešamo Te a spomin na Te si ohranimo v naših srcih do konca dni.
Počivaj v miru—snivaj sladko večni sen!
Žalujoči:
JOSEPH FABJANČIČ, soprog MRS. LILLIAN OSTERS in MRS. RUTH TISHLER, hčeri DEBBIE, vnukinja MRS. MARY BAN, mati ROSE BAN in MRS. STELLA MAHNIČ, sestri V starem kraju pa brat JOSEPH VALENčIč in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 27. aprila 1955.
J