1 Leto XIV. | Štev. 256	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25—67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46—Sl	Maribor, četrtek 17. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Prelenim v upravi ali oo ooitl M din. Dostavljen na dom 16 din. tnlln* M din. POSTNI ČEKOVNI RACONi !!.«)•	Cena 1 din 1,- j
Boj za orientacijo Kremlja
Moskva središče diplomatske aktivnosti vseh sil, ki so zapletene v sedanjo vojno — Ponudba za preusmeritev teženj od Dardanel k Indijskemu oceanu ? — V Berlinu trdijo, da je S$SR bila obveščena o pošiljanju nemških čet v Romunijo — Turki demantirajo vesti o pogajanjih za zvezo s SSSR — Nov spor med SSSR in Veliko Britanijo
OBRHI, 17. oktobra. »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Londona: »Times« pravijo, da je treba pričakovati po vrnitvi nemškega in turškega poslanika ter prihodu novega japonskega poslanika v Moskvo okoli Kremlja veliko diplomatsko bitko. Glavna naloga von Schulenberga bo preprečiti vsako zbližanje med SSSR in Anglijo, dočhn se bo japonski poslanik trudil doseči, da ustavi SSSR vsako nadaljnjo pomoč Kitajski. »Times« vendar mislijo, da se Stalin ne bo oddaljil od dosedanje politike nevtralnosti. Kljub temu pričakujejo v Londonu, da bo SSSR le izpolnila svoje lojalne zavezniške dolžnosti do Turčije.
Za preusmeritev sovjetskih teženj
WASHINGTON, 17. okt. ZPV. Po nekih vesteh se v tukajšnjih diplomatskih krogih veruje, da je prinesel nemški veleposlanik von Schulenburg v Moskvo konkretne predloge za nadaljnje sodelovanje SSSR in sil osi. SSSR naj bi usmerila svoje težnje namesto proti Darda-nelom proti Indijskemu oceanu.
SSSR JE BILA OBVEŠČENA BERLIN, 17. okt. Unp. V Berlinu izjavljajo, da se more nanašati vest agencije Tass, da SSSR ni bila obveščena o pošiljanju nemških čet v Romunijo, samo na vest švedskega lista »Politiken«, ki je netočno prikazal dejanski položaj. V resnici Je bila SSSR obveščena s strani nemške vlade o pošiljatvi čet v Romunijo.
Z OSJO NAJBOLJŠI ODNOSA JI BERLIN, 17. okt. Stefani. Berlinski listi prinašajo na vidnem mestu demanti
agencije Tass, ki zanika vse tendenciozne vesti o pogajanjih med Sovjetsko zvezo in nekaterimi balkanskimi državami glede sklenitve pakta o vzajemni pomoči. Usk naglaša, da so odnošaji med Nemčijo in Sovjetsko zvezo korektni in prisrčni, tako da ima sovjetska Rusija pravilno stališče glede politike sil osi. Takšni odnošaji izključujejo vsako iniciativo, ki bi imela najmanjše obeležje ali znak nezaupanja.
TURKI ZANIKUJEJO POGAJANJA
CARIGRAD, 17. okt. Reuter. Uradni krogi v Ankari zanikujejo vesti, da se Sovjetska zveza pogaja s Turčijo o paktu za medsebojno pomoč. Angleški veleposlanik je imel razgovore s turškim zunanjim ministrom. Izjavil je, da Turčija ne smatra, da je situacija kritična, posebno še, ker se približuje zima, ki bo
prizadejala bolj druge balkanske države kakor pa Turčijo.
IN VENDAR KONFERENCE ANKARA, 17. okt. CBS. V turških krogih se posebno poudarja včerajšnji sestanek med predsednikom republike Izmetom Inonojem ter sovjetskim poslanikom Sergejem Aleksandrovičem Vino-gradovom. Sestanku je prisostvoval tudi poveljnik turške vojske maršal Fevzi Čakmak.
SOVJETSKA ATAŠEJA V LONDONU LONDON, 17. okt. Exchange Telegraph poroča, da je Sovjetska zveza poslala v London vojaško misijo. Za vojaškega atašeja je imenovan polkovnik Sklarov, letalstvo pa zastopa še posebej ataše Švecov. Oba atašeja sta že prispela v London. S tem je SSSR od leta 1937 dalje prvič zopet zastopana tudi z vojaškimi atašeji. Imenovanje atašejev pa ni treba tolmačiti, kakor ugotavlja agencija, kot kak preokret sovjetske politike nasproti Veliki Britaniji.
OHLADITEV ZARADI LADIJ , LONDON, 17. okt. Unp. Med Veliko Bri tanijo in Sovjetsko zvezo je prišlo do nove ohladitve odnošajev, ker so Angleži zasegli estonske in litvanske ladje, za katere pravijo Sovjeti, da pripadajo njim. Sovjetski veleposlanik Ivan Majski je ta-
Neprestano dovažanje novih čet
Že do včeraj je bilo v Romuniji 45.000 nemških vojakov — Ena divizija je bila prepeljana po zraku — Italijanski letalski častniki v Bukarešti — Privažanje letal in podmornic — Sovjeti potrjujejo in zanikujejo
CURIH, 17. oktobra. »Neue Zurcher Zeitung« poroča iz Bukarešte, da se dovažanje nemških čet v Romunijo nadaljuje dan in noč. Večina teh čet prihaja po vodni poti čez Oršovo in Giurgiu, ena cela divizija je pa bila prepeljana z letali. Prvič je bilo včeraj mogoče opaziti v Bukarešti tudi italijanske častnike v letalskih uniformah. Na uradnem mestu ne zanikujejo več vesti, da bo prispelo v Romunijo 10 nemških divizij. Izjavljajo, do bodo ostali ti vojaki v Romuniji neki določeni čas. Do včeraj je prispelo v Romunijo že okoli 45.000 mož.
OMEJITVE OSEBNEGA PROMETA BUKAREŠTA, 17. oktobra. Reuter. V Romuniji je bilo ustavljenih 65 osebnih Vlakov. Ta ukrep je bil storjen zaradi večjega povpraševanja v Nemčiji po romunskem petroleju ter zaradi večjih transportov nemškega materiala in vojakov v Romunijo.
LETALA IN PODMORNICE
BUKAREŠTA, 17. oktobra. CBS. Veliko število razstavljenih letal ter delov nem-
ških podmornic je prišlo v Romunijo. Pošiljke so namenjene na neko črnomorsko oporišče, kjer so že italijanske čefe.
ANGLEŽI USTAVILI TRGOVANJE
LONDON, 17. oktobra. Unp. Parlamentarni tajnik za zunanje zadeve Butler je v doljnem domu izjavil, da je Velika Britanija prekinila vse trgovinske odno-šaje z Romunijo takoj, ko je bila Romunija okupirana. Butler je s to izjavo odgovoril na vprašanje, če je že Romunija
Registriranje vojakov v USA
WASHINGTON, 17. okt. CBS. Okoli 1*250.000 mož se je včeraj vsako uro prijavljalo konskripcijskim uradom v USA.
16,404.000	mož med 21 .in 35. letom je bilo registriranih še pred 9. uro zvečer.
WASHINGTON, 17. okt. Unp. Registracija novih vojakov, ki se je v USA začela včeraj, je dosegla povsod nad vse Pričakovane uspehe. Oba predsedniška kandidata, Roosevelt in Willkie, sta pozvala mlade Američane, naj se odzovejo njihovemu klicu. Willkie je v radijskem sovoru dejal, da žrtvuje marsikateri glas Pri volitvah, ker zagovarja konskripcijo, vendar je naglasil, da ima Amerika še vedno svobodo, ki jo bo pa izgubila, če ie ne bo branila Popisovali so tudi po bolnišnicah, jetnikov pa niso. Bolniki, ki ^ijo doma, so se pustili registrirati po
svojh ženah. Računajo, da je bilo včeraj registriranih 16 milijonov mož. V Holly-woodu je bilo posebno zanimanje za re-
vključena v države, ki so prizadete z britansko blokado.
VESTI O SOVJETSKIH ČETAH BUKAREŠTA, 17. oktobra. Unp. Sovjetski krogi potrjujejo vesti, da gradi Sovjetska zveza obrambne utrdbe na romunski meji. Neki visoki uradnik sovjetskega poslaništva pa je zanikal tuje vesti, da bi imela Sovjetska zveza koncentriranih 12 divizij. Dejal je, da je res, da imajo sovjeti omejeno, toda normalno število obmejnih čet, ni pa res, da bi koncentrirali čete na romunski meji. SPREMEMBA VOJNIH MINISTRSTEV BUKAREŠTA, 17. okt. United Press.
S	posebnim sklepom sta bila ukinjena ministrstva za vojsko, za letalstvo, mornarico in oboroževanje. Na njih mesta bodo imenovani štirje državni podtajniki.
gistriranje filmskih zvezdnikov.
BERLIN, 17. okt. Unp. V uradnih krogih izjavljajo, da jih prav nič ne briga včerajšnja konskripcija v USAt Rekrutiranje Američanov je zadeva USA.
koj obvestil svojo vlado o teh zaplembah. Angleški veleposlanik v Moskvi sir Staf-ford Cripps je dobil imstrukcije, kako raz* pnavljati o tem vprašanju v Kremlju. —■ Kmalu po priključitvi Estonije, Latvije In Litve ik Sovjetski Zvezi v zadnjem avgo-stu, je angleška vlada zasegla 30 ladij, ki so pripadale omenjenim državam ter so bile v britanskih pristaniščih. Nadalj-nih deset ladij je bito zajetih po drugih angleških pristaniščih v svetu. Kapitani teh ladij so zadržali poveljnižtvo, vendar motajo čakati na britansko končno odločitev. Britanska vlada vprašuje sovjetsko, če hoče, da vrne moštvo teh ladij v njihove države.
ULMANSKI PRI VVELLESU
WASHINGTON, 17. okt. Reuter. Sovjetski poslanik Ulmanski je imel daljšo konferenco s pomočnikom zunanjega ministrstva Sumnerjem. Welesom. Ulmanski je po odhodu odklonil, vsakršno Izjavo. Mnenja pa so, da je bik) na konferenc) govora o poglobitvi medsebojnih odnošajev obeh velesil.
GOVORICE POTNIKOV
NEW YORK, 17. okt. CBS. Oboroženi angleški parnik »Northern Prince* je prf-spel v njujorško pristanišče s 100 potniki, ki pripovedujejo, da se v AngHji smatra, da bo šla Sovjetska zveza v vojno.
ska letališča.
WASHINGTON, 17. okt. Reuter. Roosevelt in zunanji minister HuH Sta kon-ferirala vsak zase z avstralskim posla« nikom v Washingtonu o razvoju dogod* kov na Daljnem vzhodu. Poslanik je M* vinarjem dejal, da je razpravljal z Rooseveltom o vseh vprašanjih, ki zanimajo Avstralijo. Odbil je pojasnilo, Se je bilo govora tudi o izkoriščanju Singapura po pomorskih silah USA.
Brezposelnost v Franclji
2ENEVA, 17. okt. DNB. Francoski prometni minister je po službenem potovanju v Marseille in Lyon sprejel predstavnike tiska in jim dejal, da je v Marseilla
35.00	Oljudi brez posla. To število stalno narašča, Vlada je določila 1,6 milijarde frankov za gradnjo cest in 700 milijonov frankov za gradnjo mostov, da tako pomaga brezposelnim do kruha. Program bo izveden v dveh, treh letih. V Marsett-leu bo razširjeno tudi pristanišče, marsejska trgovska zbornica je v ta namen že dala na razpolago 420 milijonov frankov, država je prispevata 200 milijonov frankov. Za javna dela v Lyonu je na razpolago 320 milijonov frankov, kredit bo postopno povečan na 500 milijonov frankov.	•
Ob odpretju burmanske ceste
RANGOON, Burma, 17. okt. Reuter. Kitajski podtajnik za zunanje zadeve Kueng je prispel v Rangoon v zvezi z odprtjem burmanske ceste. Dejal je, da večino vojnega materiala dobavlja Amerika, vendar tudi Velika Britanija navzlic težavam, ki jih ima, prav izdatno pomaga Cangkajšku. Kitjci prevzemajo največ topove, letala In protiletalske topove.
LASHIO, Burma, 17. okt. Unp; Včeraj so kitajski mehaniki prevzeli okoli 2000 ameriških avtomobilov in traktorjev. Ne
pričakuje se pa, da bi v kratkem prišla kakšna nova ladja z vojnim materialom za Cangkajšeka iz Amerike. Prav tako zatrjujejo, da vojni material, ki je koncentriran v Burmi, ne ao šel pred drugim tednom na pot.
HANOI, 17. okt. CBS. Japonska letala, ki imajo oporišča v Indoklni, so že pripravljena, da napadejo preko 1000 km dolgo burmansko cesto. Japonski general Ralširo Sumita je izjavil, da bodo japonska letala s pridom uporabljala indokitaj-
STRAŠEN VIHAR V INDIJI BOMBAY, 17. Okt. Reuter. V; torek Je divjal n id Bombayem največji vihar, kar jih pomni tukajšnja zgodovina. Vihar Je napravil v mestu taka razdejanja, da ao nekatere ulice morali zapre« za promet, Več ladij v pristanišču je bHo vrženih na obalo. Število žrtev je veliko.
RENDEL ODPOTOVAL V CARIGRAD
SOFIJA, 17. okt. DNB. Angleški posla, irik v Sofiji, Rendel je odpotoval v Carigrad.	'	•?
LE TRETJINO PREMOGA ZA DANSKO
KJEVENHAVEN, 17. okt. Tass. V -danskem radiu je bilo sporočeno, da bo pre» > jela Danska od junija letos do julija 1041 ; komaj tretjino potrebnega uvoza premor ga.
Nirneiia noč nad Londonom
Včeraj popoldne in v nocojšnji noči so bile nemške letalske akcije nad Anglijo zaradi megle manj intenzivne - Angleži so napadli razna oporišča, nemški konvoj in Dunkerque
VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO
BERLIN, 17. okt. DNB. Nemški glavni stan je izdal včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Angleško letalstvo, ki podnevi ne more napadati vojaških in gospodarskih ciljev v Nemčiji, je preteklo noč nadaljevalo s svojimi napadi na nevojaške objekte, predvsem pa na nemško civilno prebivalstvo. Tudi včeraj so bile v srednji in zahodni Nemčiji zadete stanovanjske hiše, kmečke hiše in bolnišnice, žrtve so samo med civilnim prebivalstvom. Napadi letalskih sil na važne vojaške dlje v južni in srednji Angliji so bili zaradi tega močno ojačeni, predvsem pa napadi na Lohdon. Močne eskadrilje lahkih bojnih letal so metale bombe težkih kalibrov na angleško prestolnico. Ponoči so se napadi pomnožili s poletom, eskadrilj težkih bombnikov. Veliko število težjih in najtežjih bomb je padlo na številne tovarne, prometne naprave in industrijo za prehrano ter na pristanišča na obeh straneh Temze. Veliki požari so nastali v Viktorija napravah ob Temzi inumlh umih umih dokih, v središču mesta in v pristaniščih Temze in so jih nemški letalci na povratku lahko videli še z one strani obale Ro-kavskega preliva, čeprav so angleški lov-
LONDON, 17. okt. Unp. Državni podtajnik za vojne zadeve, sir Anthony Eden, je prispel z letalom v Egipt, kjer bo imel konference s poveljnikom britanskih čet sirom Archiebaldom Wavellom. Eden si bo tudi ogledal življenje britanskih in zavezniških čet v Egiptu.
KAFIIRA, 17. okt. Reuter. Anthony Eden ne izgublja svojega časa v Egiptu. Bil je že v avdienci pri kralju Faruku, nato pa nadaljuje konference z Wavel-Iom.
CARIGRAD, 17. oktobra. ZPV. Po poročilih iz Kahire se pripravljajo Angleži v'Egiptu, pa. tudi v Palestini, z vso naglico na eventualne velike ofenzivne sunke s strani armad osi. Povsod se opaža mrzHčno premikanje čet. V Egipt je- priletel z letalom tudi angleški vojni minister sir Anthony Eden, ki se je takoj sešel s poveljnikom angleške vojske ge-
ci večkrat poizkusili izogniti se borbi z nemškimi letalskimi silami, so jih nemška letala večkrat napadla in jim prizadejala hude izgube. Podnevi in ponoči so bile bombardirane dalje mnoge industrijske naprave, skladišča tekočih goriv, letališča, železniške in pristaniške naprave, oboroževalna industrija in industrija za preskrbo v južni in srednji Angliji. Nadaljevali smo s polaganjem min v vodah pred angleškimi pristanišči, kakor tudi v angleških obrežnih vodah, ne da bi bile pri tem letalske sile ovirane. Z obale Ro-kavskega preliva je topništvo prisililo več sovražnikovih ladij, da so spremenile smer svoje plovbe. V včerajšnjih letalskih spopadih je izgubil sovražnik 32 lovskih letal, razen tega pa je protiletalsko topništvo zbilo še nadaljnjih pet. Skupno je torej sovražnik izgubil 37 letal. 7 naših letal se ni vrnilo domov/ Neka naša podmornica je potopila 5 sovražnikovih oboroženih trgovskih ladij, med njimi eno cistemsko ladjo s skupno 3L000 tonami. Neka druga podmornica je potopila neko ladjo z ,5300 tonami.
DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 17. okt. DNB. Včeraj popoldne so nemški bombniki uspešno napadli
neralom Wavellom. Prav tako se opaža neprestano privažanje novih čet po Sredozemskem morju in čez Indijski ocean in Rdeče morje.
TOKIO, 17. okt. DNB. Kapitan japonske ladje »Okišu Mare« je izjavil po prihodu v Kobe, da Se bila njegova ladja ob priliki prihoda v Bombay prisiljena ostati daleč izven pristanišča. Pristanišče je bilo zasuto z vojnim materialom in četami, ker so angleške ladje vkrcavale vojne potrebščine in indijske čete za prevoz v Afriko. V Karašiju niso pustili Angleži na ofialo niti enega japonskega mornarja.
ALGECIRAS, 17. okt. DNB. V gibral-tarski luki sta zasidrana dva velika angleška prevoz1/ parnika s četami, čete so sestavljene iz motoriziranih kolon z oklepnimi in tovornimi avtomobili. Ni znano ali bodo te čete ostale v Gibraltarju ali bodo poslane dalje.
letu vzdolž Rdečega morja je neki angleški lovec težko poškodoval italijanski bombnik.
ALEKSANDRIJA, 17. oktobra. Reuter. Italijanski letala so poskušala tekom noči zaman napasti angleško sredozemsko mornarico, ki se je pravkar vrnila z osemdnevnega križarenja po morju. Močno protiletalsko topništvo je prisililo Italijane, da so se umaknili. Nekaj po polnoči jc bil v Aleksandriji dan znak za alarm. Trajal je nekaj nad eno uro. To je bil prvi alarm po 23 dneh.
milijona na dan, ostalo pa stane poldrag milijon funtov šterlingov. To dokazuje, kako naglo se dviga naša bojna moč. Je pa gotovo, da bo v kratkem tudi ta vsota postala premajhna in jo bo treba povečati. Sedaj dovoljena milijarda bo porabljena šele v začetku prihodnjega leta.
LONDON, 17. okt. Reuter. Po več kot enourni debati je parlament sprejel soglasno eno milijardo funtov šterlingov kredita za nadaljnje potrebe vojske.
letališče pri Glosterju. En hangar je bil zadet, nastal je požar. Vsa letala so se vrnila.
BERLIN, 17. okt. DNB. Več angleških letal je skušalo ponoči preleteti Holandijo in prodreti v Nemčijo. Napad je bil odbit. Nad holandsko obalo je bilo sestreljeno eno angleško letalo.
DANAŠNJA ANGLEŠKA POROČILA
LONDON, 17. okt. Reuter. Samo nekaj industrijskih zgradb v severnozahodni An gliji je bilo zadetih od nemških bomb. Ne kaj požarov je bilo kmalu pogašenih. Bom be so padle tudi ob reki Mersey, ter na neko mesto v Midlandih, vendar je materialna škoda minimalna. Ubitih je bilo tudi zelo malo ljudi. Napadena je bila tudi južnovzhodna Anglija t«r Wales, kjer je bilo poškodovanih več hiš.
LONDON, 17. okt. Reuter. Naknadno se je izvedelo, da so bila v teku noči sestre-lejena še tri nemška letala nad Anglijo. Eno je padlo v Herthfordshireu, drugo v Walesu, tretje pa na plažo v nekem južnem kopališču.
LONDON, 17. okt. Reuter. Uradno sporočajo, da je prejšnji teden bilo sestreljenih 71 nemških letal. Od tega je bilo 461ov cev, 22 bombnikov ter 3 hidroplani. Angle
MADRID, 17. okt. DNB. V Gibraltar sta dospela v torek dva angleška transporta ladij z blizu 15.000- tonami blaga na krovu. Na krovih je bilo opaziti večje število tankov in tovornih avtomobilov. Ladje so vzele v luki vodo in premog ter posamič v poznih nočnih urah zapustile Gibraltar ter zaplule v,Sredozemsko morje. V torek je dospela v Gibraltar tudi velika angleška oklepnica »Renown« v spremstvu treh modernih rušilcev. Zunaj pristanišča je postalo zelo živahno, vojne ladje so razpostavljene po morju daleč vsaksebi, da bi ne bile cilj eventualnega zračnega napada. Ob 1.30 v noči na sredo se je pojavilo neko tuje letalo, protiletalski topovi so takoj stopili v akcijo.
V	Gibraltar je dospelo tudi več vodnih letal, ki bodo spremljala transporte in vojne ladje na njih daljni plovbi.
do popravljene meje sedanje Francije ter bo francoska država potisnjena v njene prave meje, ne bo nihče prišel in terjal milosti iz naših rok«.
Španski interesi za
lužno Ameriko:
MADRID, 17. okt. DNB. španski tisk se razburja zaradi iniciative Roosevelta v latinskih državah Južno Amerike, so zelo blizu Španiji. Tisk pozdravlja one države Južne Amerike, ki spremljajo z opreznost, jo akcijo USA.
GLADOVNA STAVKA IRCEV
AMSTERDAM, 17. okt. DNB. V Belfastu je sedem obsojen cev stopilo v gladovni štrajk. Jetniki trde, da ne pripadajo ilegalnim organizacijam ter da so jih po krivici zaprli.
REŠENI MORNARJI
NEW YORK, 17. okt. DNB. Cisternska ladja »Panama« je rešila 16 članov posadke belgijskega parnika »Kabalo«, ki se je potopil južnozahodno od Azorskih otokov.
MENTONČANI SE VRAČAJO
MILAN, 17. okt. DNB. Prebivalstvo Mentoua, ki je zapustilo mesto ob prihodu Italijanov, se je spet vrnilo na domove. Fašistične oblasti sodelujejo s prebivalci pri obnavljanju poškodovanih javnih naprav in poslopij.
NESREČA ŠPANSKEGA LETALA MADRID, 17. okt. DNB. Neko špansko
ško letalstvo je izgubilo v istem času 52 eltal, od teh je 44 lovcev ter 8 bombnikov. Vendar se je 27 pilotov rešilo.
MEGLA NAD LONDONOM
LONDON, 17. okt. Unp. Nad Londonom so nocoj ležali težki oblaki, ki so zelo otežkočali delo nemškim bombnikom. Oblaki so bili zelo nizko nad vso Anglijo. Neko nemško letalo je vrglo bombo na zaklonišče v Liverpoolu. Do polnoči je bilo bombardirano le majhno število londonskih distriktov. Tudi v teku včerajšnjega dneva je bilo le malo poletov nad Anglijo in sem pa tja se je oglašal baražni ogenj. Dva nemška bombnika sta bila sestreljena. V južno-vzhodni Angliji je padla bomba blizu neke umobolnice ter razbila okna.
ANGLEŠKE VOJNE OPERACIJE
LONDON, 17. oktobra. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki napadli nemška pomorska oporišča v Nemčiji ter eno oporišče v zasedenem ozemlju. V srednji Nemčiji so bile napadene petrolejske rafinerije.
LONDON, 17. oktobra. Reuter. Admi-raliteta javlja: Uničen je bil nemški transport treh tovornih ladij in dveh spremljajočih parmkov. Eden izmed parnikov je imel 7000 ton, drugi so bili manjši. Ena ladja je eksplodirala, preden se je potopila. Izven teh ladij je bil zadet od treh torpedov še neki drug 7000 tonski nemški parnik. Angleške vojne ladje so obstreljevale tudi Dunkerque.
Dva milijona Angležev brez strehe
AMSTERDAM, 17. okt. DNB. EHen Wi!kinson, druga tajnica v ministrstvu za državno obrambo je izjavila, da je blizu dva milijona Angležev brez strehe. Njih hiše so bile po zračnih napadih ali popolnoma razdejane, ali pa tako poškodovane, da ni mogoče več v njih bivati
PRED SPREMEMBO V BOLGARSKI VLADI
RIM, 17. okt. CBS. Fašistični krogi pričakujejo izpremembe v bolgarski vladi, ki naj bi se še bolj postavila na stran osi.
NOV ITALIJANSKI POSLANIK V ARGENTINI
BUENOS AIRES, 17. okt. Stefani. Novi italijanski poslanik v Argentini, Borsale-ri, je dospel z letalom iz Santiaga de Chile.
KOMISIJA ZA ZAŠČITO NEVTRALNOSTI
RIO DE JANEIRO, 17. okt. DNB. V začetku novembra bo zasedala v Riu de Janeiru interameriška komisija za zaščito nevtralnosti.
HITROST AMERIŠKIH LADIJ
FILADELFIJA, 17. okt. Reuter. Pomočnik ministra mornarice je izjavil, da bo s postavitvijo novih turbin na vojne ladje USA pridobila ameriška vojna mornarica toliko na hitrosti, da bo daleč presegla doslej najhitrejše vojne ladje sveta.
POGREB TOMA MIXA
GLENDALE, Kalifornija, 17. okt. CBS. Okoli 300 prijateljev 60 letnega filmskega igralca Toma Mixa, ki se je ubil pri avtomobilski nesreči v Arizoni, so majhno cerkvico, v kateri je bil pogreb, zasuli s cvetjem.
RAZVELJAVLJENJE KONFINACIJSKIH ODLOKOV CELJE, 17. oktobra. Včeraj so bile pred tukajšnjim Upravnim sodiščem razprave v zvezi z odloki o prisilnem bivanju. Sodišče je ugodilo tožbam v vseh osmih slučajih in sicer Francetu Benedičiču iz Jesenic, županu Venclju Perku iz Koroške Bele, Nacetu Kralju iz Koroške Bele, Jožetu Umku, Godcu in Čeču iz Trbovelj, Rudolfu Čačinoviču iz Rakičana in prof. Mirku Koširju iz Ljilbljane ter razveljavilo tozadevne odločbe banske uprave kot nezakonite. Tožitelje je zastopal dr. Ivo Štempihar iz Jesenic.
Mariborska napoved. Malo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 13.7, danes najnižja 3.4, opoldne 12.0 C.
Borza. C uri h, 17. oktobra. Devize: Pariz 9.92E’, London 17.07E, New | York 4.31 E, Milan 21.80, Madrid 40, Berlin 172.62, Stockholm 103, Buenos Aires 1101.25,
Z bojišč na Sredozemlju in v Afriki
LONDON, 17. oktobra. CBS. Admira-Hieta javlja, da je bala križarka »Liverpool« poškodovana v teku napada sovražnega letala, ki je nosilo s seboj torpedo. Križarka je bila poškodovana na vožnji v svoje Operacijsko oporišče v Sredozemlju. Križarka ima 9100 ton in je sedaj v pristanišču na varnem, žrtev ni bilo veliko. Tega poročila admiraliteta ni hotela prej izdati, dokler se ni izvedelo, da je srečno dospela' v pristanišče.
LONDON, 17. oktobra. Reuter. Pri napadih na Diredauo je bil zadet kolodvor in več drughi zgradb. Pri patruljnem po-
Ogromni angleški volni izdatki
LONDON, 17. okt. Reuter. V zvezi z novim kreditom milijarde funtov šterlingov, je imel finančni minister sir Kings-!ey Wood v parlamentu govor, v katerem je med drugim dejal: Velika Britanija porabi sedaj 9 mlHjooov funtov šterlingov na dan za vojne namene. V zadnjem času so se povečali vojni izdatki za pol milijona funtov šterlingov na dan.
V	zadnjih štirih tednih so znašali skupni vojni izdatki 64 mitjonov funtov šterlin-Bftv. Izdatki za vojsko znašajo 7 in pol
Knjiga o preganjanju Italijanov
RIM, 17. okt. Sefani. Ministrstvo narod ne kulture je izdalo knjigo o preganjanjih Italijanov v taboriščih Francije. V knjigi je vrsta fotografija, ki priča o terorju obla s,tev nad interniranci. Predgovor, ki ga Je
napisal minister za narodno kulturo, pravi med drugim, da »Italija ne hrepeni .po maščevanju. Zahtevamo le, da v tistih dneh, ko se bo priključilo Italiji njeno ( vojno letalo sc je zrcšPo na letilišče Villa prebivalstvo Izven sedanjih mej. in ko bo.[Nador, Pilot se j.e ubil
Angleške priprave v Sredozemlju
Sir Anthony Eden v Egiptu — Angleži privažajo iz Anglije in iz kolonij neprenehoma nove čete in bojjni material v Egipt in Palestino, da se pripravijo na eveniuaino ofenzivo sil osi
Angleži so odprli dovozno cesto iz Burme
Kritičen položaj na Jugu Azije — Ameriške vesti o Čankajškovi vojni napovedi Indoklni Dovoz angleških čet v Burmo — Velike kitajske priprave za obrambo ceste
VVASHINGTON, 17. oktobra. »Associated Press« javlja iz Rangoona v Burmi, da je Velika Britanija ob 15. uri srednjeevropskega časa ali o polnoči po burmanskem času odprla cesto preko Burme na Kitajsko. Cesta, ki vodi na dolžini _00 km po britskem področju,^ ima dva mostova, dolga 70 odnosno 90 m. Istočasno javljajo, da je maršal Cangkajšek napovedal vojno francoski Indokini, ker je dopustila vkorakanje japonskih čet. Francoski poslanik na Kitajskem je naglo odpotoval v Cungkmg, da bi interveniral zaradi nameravanega vkorakanja kitajskih čet v Indokino. Cesto bodo branile k tajske zračne sile. Kitajski tisk piše, da bo razpostavil Cangkajšek na vseh važnejših točkah ob njej protiletalske ba-terije, vec sto letal bo na razpolago za obrambo transportov. Angleži so spravili v severne pokrajine Burme močne kon-Mngente svojih čet iz Bengalije in Indije. V primeru, da bi hoteli japonski letalci bombardirati mostove na burmanskih ieh, utegne priti do novega spopada na jugu Azije ter kombiniranega vkorakanja Angležev m Kitajcev v Indokino.
Z današnjim dnem je
EcKelle
enni
b^na/ig
prenehal veljati angleško japonski sporazum, po katerem je vlada Velike Britanije zaprla dovozno cesto skozi Burmo za čangkajškovo vojsko. —
Poslej se bodo vlekle Spet dolge kolone vojnega materiala iz pristanišča Rangoona na jugu tja k Mandaleiji in Lašju ter dalje po strmo speljani, moderni cesti preko gori v porečje Jangtse-tdanga. — Čangkajškova vojska bo dobila znova prepotrebna predstva za prepotrebna sredstva za pončem, ki so jih s svoji®1* akcijami na južnih obalah Kitajske popolnoma odrezali od morja.
Dejanje samo na sebi se ne vidi tako važno, kakor ^ je. Ne smemo namreč pozabiti, da je Japonska, že preko glave zadolžena z dolgotrajno vojno proti trdovratnim Kitajcem, stavila na kocko svojo poslednjo karto, odrezati čangkajška od morja.
Prav zaradi tega se je polastila otoka Hainana, zasedla vso južno obalo Kitajske in v zadnjem času udrla v Francosko Indokino. Spretno izkoriščajoč položaj v Evropi je prisilila Angleže, da so pristali na zaporo edino še preostale zveze
Čungkinga z morjem preko Burme	,	Zadnja	Indija,	ki	jo tvorijo na polotoku an-
j£daj je postal položaj cez noc drugačen. | gleška Burma z Malako, svobodni, pa z Ja-
ponci simpatizirajoči Siam in Franc. Indoki-na, je postala predmet križajočih se interesnih sfer Anglije, Japonske in Zedinjenih držav. Slednje so jasno izjavile, da se nikakor nočejo odpovedati velikim koristim, ki jih imajo s kapitalom, vloženim na kitajskih tleh. Zato so prav tako kakor Angleži zainteresirani na zmagi čangkajška, če hočejo dobiti nazaj težke milijone, ki so mu jih nudili v mate rialu in denarju.
Japonci so se zasidrali v Hanoiu in Franc, Indokini in napovedujejo, da bodo od tod preprečili vsak dovoz po burmanski cesti. Njih letala da so v stanu, kontrolirati cesto, toda tudi Kitajci se bodo opomogli in postavili Japoncem svoje zračne sile nasproti. Tako po staja neposredno zaledje najmočnejše angle ške pomorske trdnjave, Singapura prizorišče hudih trenj, kjer utegnejo tri glavne sile Tihe ga oceana likvidirati dolgoletne račune. — Burma je na jugu Azije najbolj na vzhod pomaknjena celinska posest angleškega imperija, od tod obvladajo Angleži s Singapurom vred ves položaj daleč na jug in v Oceanijo, Težko da bi se Japoncem posrečilo s pomočjo Siama zasidrati se v njegovih vodah in ostva-riti že star načrt, presekati polotok Malako severno od Singapura in ga obiti. Kajti brit-ska Malaka se razteza daleč na jug, v območje Singapura in skupno z ameriškimi pomorskimi silami so Angleži v stanu, držati v šahu nadaljnji pohod Japoncev. S te strani bo torej Japoncem nemogoče presekati dovoz iz Burme, v načrtih tja k Junanu jih bo spet zavirala Čangkajškova vojska, ki se bo lahko, na licu mesta opremljena, uspešneje stavila v bran.
Japonsko-kitajska vojna prehaja tako v novo fazo, v kateri bo Zadnja Indija, predvsem pa Burma igrala še vidno vlogo. Od tod tudi pomen te dežele, ki ima na 26!2.000 kma blizu 15 milijonov duš. Ima razsežne gozdove in daje mnogo olja, kovin in dragega kamenja. Prebivalstvo je precej napredno, s predstavniško zbornico 132 članov, v katero so lahko voljene tudi ženske.
Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodont
zobna pasta
Prebivalstvo Velike Nemčije tvori le 4.5»/o vseh ljudi na zemlji, nje prostor pa 0.5% vsega sveta. Med državami sveta je pa Nemčija po prebivalstvu na sedmem, po površini šele na 25. mestu. Glede gostote prebivalstva je Nemčija, ki nima kolonij, s 132 prebivalci na 1 km2 za Japonsko najbolj obljudena država sveta. Holandska z imeprijem in kolonijami ima gostoto prebivalstva 37, Španija 31, Anglija, USA in Italija 15, Belgija 10, Francija in Sovjetska Rusija pa 9 ljudi na 1 km2.
Bogate zaloge cina so odkrili v okolici Kosseirva ob Rdečem morju v Egiptu. Ra-čuniajo z letno produkcijo 15.000 ton. An-gelška vojna industrija, ki je iskala to prepotrebno rudo, je dobila novo možnost razmaha.
Tudi v Panamskem kanalu se poznajo vojne prilike. Lani je šlo skozi ta prekop ladij za 24.1 milijona ton, predlanskim še 27.2 milijona ton.
Nemci o odnošajih do Jugoslavije
V zvezi z raznimi vestmi, ki krožijo glede odnošajev Nemčije do Jugoslavije naglasa »Volkischer Beobachter«, da so vse te vesti brez temelja. Odnošaji med obema državama so normalni, ni nobenih znakov, po katerih bi se dalo skle-
pati, da je na eni ali drugi strani došio do izprememb. Nemčija in Sovjetska Rusija zastopata isto stališče kakor lani ob sporazumu in je tudi danes tak sporazum še vedno v veljavi. V odnošajih med njima se ni nič izpreinenito.
Po preizkušeni poti sporazuma
POMANJKANJE KORISTNIH SOCIALNIH PREOSNOV
Do danes noben del naše jugoslovanske sredin? ni bil sposoben izobllčiti iz sebe reior-	Vt	.°U. ,‘U?1
mističnega gibanja, ki bi eliminiralo razne na-	! razvijalo tako. Razboritost in hlad-
rodne kolovodje v menjalnem koraku plehkega, brezprogramskega taktiziranja ter uvedlo kake strukturalne preosnove, dovolj premišljene, da bi mogle koristiti v socialnem gospodarskem oziru širokim slojem. (Dr. ing. čr-tomir Nagode v 8.—9. štev. »Misli in dela«.)
V Beograd je prispel dr. Maček ter imel več važnih konferenc s Cvetkovičem. V prestolnici je tudi senator Vil-der, ki je konferiral z ministrom dr. Bu-disavljevičem in drugimi odličniki. »Hr-vatski Dnevnik« piše v zvezi z razvojem notranjih prilik, da »s© vse delo v vladi razvija sporazumno. Naše politično življenje ima določeno smer in se bo tudi
nokrvnost odločujočih činiteljev je dokaz, da vodijo računa o interesih državne skupnosti, med katere spada tudi zado-
voljstvo hrvatskega naroda. Vloga Hrvatov v razvoju političnega položaja jo jasna in hrvatski narod ve, da mu vprav sedanji čas| nalagajo edinstvo In največjo disciplino.«
65krat preko Atlantika so letela letala italijanskih družb »Lati« in »Ala Littoria«. Prva je v 1,300.000 km prepeljala 18.000 kg poštnih in 23.000 kg drugih pošiljk. Vodna letala »Ala Littoria« so preletela 12 milijonov km in prepeljala čez Ocean doslej 200.000 potnikov, 2,056.000 kg poštnih pošiljk.
Tudi na severu so racionalizirali prehrano, švedska je bila velik izvoznik svinjskega mesa, slanine in drugih izdelkov. Zdaj so porabo svinjskega mesa skrčili in odpade na osebo le 600 gramov mesa za tri tedne. Dobave restavracijam so skrčene za 50 odstotkov. Na Finskem se je izvoz mleka in mlečnih izdelkov zelo zmanjšal. V Helsinkih znaša dnevni delež mleka na osebo le še dva decilitra.
Rezerve čaja v severni Indiji so letos za 25 milijonov funtov večje od onih v lanskem letu. Tudi s Cejlona bo prišlo v Veliko Britanijo letos 10 milijonov ton čaja več kakor lani.
V prvi svetovni vojni je imela Nemčija 12.7 milijona ranjencev, četrt milijona osebja Rdečega križa je tedaj pripomoglo, da je 96% ranjencev spet postalo sposobnih za fronto. Pri tem je padlo 1784 nemških zdravnikov, 18.183 sanitetnih podčastnikov in mož, 620 bolniških strežnikov in 234 strežnic.
Letalo, v katerem pilot leži
Najnovejši tip lovskih letal »Air Cobra«
pošiljajo USA Veliki Britaniji. Motor razvija hitrost 640 km na uro, v letalu so štiri strojnice in en top.
Nove zlate rudnike ob ustju Lene in pri Kro-
potkinu so odkrili Rusi. Dvanajst rudnikov bo črpanih po najmodernejšem načinu za pridobivanje zlata.
Zanimiv izum nekega beograjskega konstruktorja
Beograjski konstruktor letal Dragoijub iešlin je zgradil nov tip letala, ki je prirejen taiko, da letalec v njem ne sedi, ampak leži. Izum se je Bešlinu posrečil že leta 1938, toda šele sedaj je neka tvomica po načrtu izdelala prvo letalo. Znani pilot Miloš Aleksič je z njim že izvedel nekaj poskusnih poletov, ki so se prav dobro obnesli.
Strokovnjaki pravijo, da je največja prednost novega letala v tem, ker se bo zlasti zmanjšalo število letalskih nesreč. Tip tega letala je primeren za vojna lovska letala, ki morajo biti silno okretna in tvegati včasih najbolj vrtoglave polete. Doslej se .je često zgodilo, da se je pilotu zaradi bliskovitih menjav hitrosti in položaja razlila v možgane kri. Pilotu pa, ci leži v letalu, se kaj takega ne more zgoditi. Nova letala bo tudi mogoče iz-< elovati s še povoljnejšo aerodinamično nijo, s čimer se bo povečala hitrost za najmanj 15%. Pilot Aleksič je po poiz-cusnih poletih izjavil, da je novo letalo izredno sposobno ter ga vodi pilot v ležečem stanju s pravo lahkoto. Lega na trebuhu je prav udobna ter niti malo ne utruja. Teža telesa je osredotočena po posebnem mehanizmu na ramena in lopatice. Skok s padalom omogoča posebna konstrukcija. Poskusi so pokazali, da je skok iz ležečega položaja lažji in pri-pravnejši, kot iz sedečega.
t
a
m
Pomanjkanje plemenitosti in iskrenega patriotizma
Nadaljnja porazna odkritja Andrča Mauroisa o vzrokih francoskega poraza
Nasprotstvo med Reynaudom in generalom Gamelinom je postajalo vedno večje. »General, ki se drži defenzive, izgublja vse zmage,« je dejal Reynaud, ki je bil tudi tvorec iniciative, naj zavezniki nemudoma polože mine na Norveškem ter prisilijo Belgijce, da se jasno postavijo na stran, Francije in Anglije.
General Gamelin je bil nasproten temu. »Čemu bi tudi gnali 25 belgijskih divizij v sovražni tabor«, je dejal. Angleški uspeh pri Narviku je bil triumf za Reynaudovo politiko in v parlamentu je prejel soglasno zaupnico. Ko sem pa malo kasneje povprašal nekega senatorja, kako da se je položaj tako naglo izpremenil, mi je s satanskim nasmehom dejal: »Vi ne poznate parlamentarnih zakulisnih iger. So sovražniki Reynauda, ki so se zelo prizadevali, da bi bilo glasovanje soglasno. Kajti, soglasje parlamenta pomeni neosebno, nacionalno, patriotično gesto, dočim bi velika večina za Reynauda pomenila zanj osebno zmago...
Naslednjega dne mi je Reynaud odkril mi-zerijo vojne opreme. Tanki so eksistirali samo na papirju, topovi in strojnice so ležale
maj sto.« Daladier je s svojo neaktivnostjo zavlekel vse potrebne reforme. Verujem pač, da on želi zmago Francije, predvsem hoče, da bi bil jaz poražen .. .c
Ta strahovita Reynaudova sodba je izpričala ves globoki prepad, ki je zijal med obema državnikoma Francije.
Odgovornost za polom norveške ekspedicije je skušal Reynaud vreči na druge. V sporu med njim in Daladierjem je moral posredovati sam Lebrun. Velika ofenziva Nemcev, ki je sledila 10. maja skozi Belgijo, predor pri Sedanu je sprožil v Parizu verlik poplah. Meščani so se deloma oddahnili, ko se je val fronte zasukal k morju. Reynaud je prvi izmed ministrov prišel k sebi ter se odločil za korak,_ ki ga je že dolgo čakal. Odstavil je Daladirja iz vojnega ministrstva in ga sam prevzel. Generala Gamelina je obtožit krivde za poraz, zato mora iti. Za njegovo mesto so bili trije kanidati: general -Nogues, borec iz Afrike, inteligentni Hitzinger in odlični vojskovodja general Giraud. Slednjega so Nemci kmalu nato zajeli, za to se je Reynaud odločil za Weyganda. Da bi se na vladi še bolj okrepil, je vzel vanjo tudi maršala Pe-
mad&ai ('»MrvAičci/	v neredu še med staro šaro po skladiščih, taina. Izmed šestih maršalov junaške Fran-
MARSAL -ANGKAJŠEK	Nemci so imeli 200 ali še več divizij, mi ko-lcije je bil razen Franchet d’Espereya živ še
Petain. Ta naj bi s svojim ugledom okrepil vlado. Toda, Reynaud se je zmotil: Petain je sam poskrbel za naslednika in sodnika...
Nesrečni spor med Reynaudom in Daladierjem se je končal 6. junija, ko je slednji iz-stopil kot zunanji minister iz vlade. General Gamelin se je umaknil v neko mirno hišo na vrtu ob Fochevi aveniji v Parizu. Tu je vsak dan kot preprost civilist tipkal spomine ter ime! edino skrb, ali se bo Weygandu posrečilo. ustaviti sovražnika in rešiti domovino..
Tudi I. 1914 je imela Francija, dva sprta državnika na odločilnih mestih: Clemenceaua in Poincarea. Poincare je Clemenceaua sovražil, toda je loyalno sodeloval z njim. Mnogo več plemenitosti in iskrenega patriotizma je bilo v srcih tedanjih mož. Petain se je tedaj disciplinirano podredil ukazom Fo-cha, bili so možje na svojem mestu. Zdaj je pa bila Franclja politično tako razkosana in zasovražena, da je padla politična morala globoko pod znosno mero, osebno sovraštvo ni imelo mej. Vse to je v zvezi z vojaško nepripravljenostjo moralo privesti do zloma. Prepir ministrov in pomanjkanje avtoritativnega vojskovodje je vzelo vojski iz rok poslednje šance.
Novica
Obvezno zavarovanje proti uimam
že dolgo časa je na dnevnem redu zavarovanje proti toči. Toda tako zavarovanje je preveč enostransko. Ako pogledamo zadnja desetletja nazaj, vidimo, da toča popolnoma uniči kvečjemu vsakih deset ali 15 let. Druge nezgode so v marsikaterih krajih še nevarnejše. Leta 192S-29. je zima prizadela ne samo posamezne kraje, ampak vso državo. — Zadnja zima 1939-40 je bila po preteku desetih let še hujša. V Halozah je pozebla ena tretjina vinogradov in veliko tako, da trta letos niti ne poganja, nego je popolnoma suha. Pozebel je tudi stari les tako, da je mrtev. Kar pa je pognalo iz starega lesa, pa nima nobenega sadu, nego je samo v toliko pomoč vinogradniku, da si ohrani nekaj trte. Posamezni vinogradi, ki so v nižjih legah ali je pa vihar odpihal ves sneg s trte, so popolnoma pozebli.
Sadna drevesa so v nižjih legah po-
zebla, novi nasadi mladih dreves pa popolnoma. Poznam sadjarja, ki je posadil lani 150 žlahtnih drevesc in vse mu je vzela zima! So kmetovalci, ki imajo svoja polja v bližini večjih rek in potokov. — Lani meseca maja se je voda radi nepre stanega deževja razlila po tem ozemlju. Uničila je ne samo vse posevke in nasade: krompir, koruzo, fižol itd., nego je odnesla plodno že gnojno zemljo. Letos so se poplave nadaljevale.
Leta 1936. je nastopila tako huda pe-ronospora, da večina vinugracftffKov ni pridelala kljub škropljenju ničesar, bila je takozvana peronospora pecljev. Poznam vinogradnika, ki je štirikrat pa je dobil na sedmih oralih 300 litsev
vinskega mošta.   In to je zasegro vse
vinograde ljutomerskih ter drugih slovenskih vinbgradnih okolišev.
So pa še druge nezgode, kot prevelika suša in podobno. Zavarovanec zoper to-
čo bo piačeval visoke premije, njegov trud pa bo uničen od kake druge navedene ali nenavedene nezgode. Brez dohodka bo moral plačati še zavarovalnino zoper točo. Tako bi imel v tem slučaju dvojno točo.
Umestno bi torej bilo, da bi merodajni sporazumno z zastopstvom agrarnih krogov začeli proučevati načrt o zavarovanju vseh poljedelskih proizvodov. Kot baza za letni donos bi se morala vzeti srednje dobra letina. Na ta način bi dobili. koliko bi moralo zrasti na hektaru in razlika bi se zavarovanemu posestniku morala povrniti v gotovini po vsakokratni tržni ceni.
Edino tako obvezno zavarovanje bi bilo v korist kmečkemu prebivalstvu, ker bi bilo na ta način zaščiteno s svojim 'avfinpvanjcm, ki bi ga plačalo pri dav-
: kih, zopei ese nezgode.
Iv. Vč.
Jesen prihafa — ženili se bomo
ŠEGE IN TEŽAVE MLADOPOROČENCEV V PREKMURJU
Jesen prihaja. V doljnem Prekmurju je to po stari navadi čas ženitve. Predolgo in široko bi bilo opisati navade in vraže prejšnjih časov. Ko je ajda bila pokošena in so se pokazali prvi ajdovi snopi, si se moral oženiti. Ohranila se je navada, da hodi nevesta prvi teden po oklicu od hiše do hiše prosjačit rž, pšenico in koruzo. Tudi to navado so že nekateri začeli opuščati. Opuščajo tudi tridnevno »gostuvanje« (gostijo). Kajti pri tem je mnogo gospodarjev zabredlo v dolgove. Mlajši ljudje na te vraže in navade nič več ne dajo. Sedaj traja gostija ponavadi le en dan in noč. Tudi k poroki so že mnogi šli popoldne in ne več predpoldne.
V	zimskem času je bila predpoldanska poroka zelo nevarna, posebno za nevesto, ki je navadno belo ter premalo oblečena. Pri vsem tem sta morala biti po-ročenca tešča vse dopoldne. Sedaj pa se že naše neveste toplo oblečejo in k poroki gredo popoldne. Obhajilo pa opravita novopoTOčenca lahko pri rani maši. Imamo zabeleženih iz prejšnjih časov mnogo slučajev, da se je nevesta ravno na poročni dan prehladila in je potem nosila posledice celo življenje, ki je večkrat bilo zelo kratko. Da so pri nas ljudje končno le enkrat začeli opuščati te stare navade, ki so jim dostikrat samo v škodo se imamo zahvaliti naši domači inteligenci, ki je z njimi prelomila. Žalibog so pa tisti, ki so se oprijeli prvi tega dela, bili preganjani in obrekovani. Poroke naj bodo popoldne, ker sit človek le dru-
gače izgleda. Klepetulje nevesto opravljajo ko gre od poroke, češ da je bleda in ni lepa. Kako pa naj bo lepa, ko je v zimskem času stala slabo oblečena in lačna po cele ure v cerkvi.
Mnogo naših ljudi pa se je poročilo v Franciji in Nemčiji. Z obupom čakajo dneva, ko se bodo morali vrniti domov. Vojna jim je prekrižala lepe nade. Hoteli so si toliko zaslužiti, da bi si postavili skromen dom. Sedaj je to vse splahnelo.
Vrniti pa se bodo morali. Odšel je eden, vrnila pa se bosta dva. Tudi doma je mnogim nemogoče stopiti v zakon. Čakali so boljše čase in dočakali slabše. Draginja narašča z dneva v dan in sedaj se bo uresničilo mnenje onih, ki pravijo, da se revežem ni treba ženiti. Vse hvale vredno pa je tudi to, da naši ljudje več ne sklepajo zakonov lahkomiselno in prezgodaj. Nastopiti bo pa treba proti špekulantom in izkoriščevalcem stiske naših ljudi, drugače bo spet moral dvajsetletni fant za kos kruha drugemu krave pasti. -ac.
Rudarji so dosegli
zvišanje mezd
Med Trboveljsko premogokopno družbo in delavskimi zastopniki je bil dosežen sporazum, ki v glavnem ustreza zahtevam, ki so jih postavili rudarji ra delavci stranskih obratov. Predvsem je družba pristala na zvišanje temeljnih mezd v vseh kategorijah povprečno za
10	do 21 odstotkov in sicer z veljavnostjo že od 1. oktobra, tako da zdaj znašajo v I. kategoriji din 56.25, v 11. kategoriji din 50, v III. kategoriji din 46, v IV. kategoriji din 44 in v kategoriji din 34 na dan. Istotako so zvišane' mezde v apnenicah in kamnolomih in sicer v 1. kat. na 48, v II. na 46. v III. na 44 in v IV. na 34 din. Tarifa za akordno delo in funkcijske doklade se tudi zviša za 10 odstotkov.
Družba je razen tega ustregla več ali manj tudi drugim željam delavstva, zadevajoče razne dopolnitve kolektivne pogodbe, deputate in druge ugodnosti, tako da so se pogajanja vsekakor končala z zadovoljivim rezultatom.
Beograd bodoče središče Balkana
Beograjska občina je pozvala združenje industrijalcev, da izdela načrt za industrijska področja bodočega Beograda. Po zamisli industrijcev bodo večinoma tam, ko so že danes, samo dograditi bo treba prometne zveze, vodovod in pod. Največ važnosti pa polagajo na veliko pristanišče. Novo, ki ga gradijo sedaj pod Kaliniegdanom, ima samo začasen značaj. Pristanišče na Donavi bi bilo namenjeno mednarodnemu prometu, savsko pa notranjemu. Pristanišča bi morala dobiti najboljšo železniško zvezo, tako da bi lahko tovore prenašali naravnost iz ladij v vagone. Industrijci poudarjajo, da ima Beograd veliko bodočnost posebno sedaj, ko je Donava zvezana s prekopom
o Soboškim pomočnikom bo v soboto zvečer predaval pri V u č a k u (hotel Krona) dr, Reisman iz Maribora o delovnem pravu.
z Odro in po njej s Severnim morjem. Beograd ima po njihovem mnenju vse pogoje, da , postane največje trgovsko središče Balkana.
UVOZ SUROVIN IZ PREKOMORSKIH DRŽAV
Pristojni krogi so resno vzeli v pretres možnost uvoza surovin za našo industrijo iz prekomorskih držav, zlasti iz Južne Amerike. Sedaj proučujejo vprašanje »postave rednih prometnih linij z lukami Južne Amerike.
ZAGREBŠKI TRGOVCI PRIJAVILI OKOIJ MILIJON KG MOKE
Na poziv oblasti so zagrebški trgovci prijavili svoje zaloge živil. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da so trgovci prijavili med drugim tudi nad milijon kg moke, 26.333 kg riža, 603.940 kg surovo iu 9.914 kg pražene kave, 9.525 kg čaja in 211.070 kg mila.
Z NOŽEM V GLAVI Sli Z VLAKOM V BOLNIŠNICO
Z nožem, ki mu ga je do ročaja zabodel v glavo Dušan Slavič pred neko gostilno v Novski, je pripotoval z vlakom v bolnišnico v Sisku 38 letni Dragotin Cučie. Zdravniki se čudijo, da je ostal do* prihoda v bolnišnico živ. Kljub uspeli operaciji, pri kateri so mu komaj izdrli nož, je Cučičevo stanje brezupno.
Zagreb v hrvaškem gospodarstvu
Gospodarska pozicija Zagreba kot hr-vatske metropole stalno narašča in je da nes nedvomno prevladujoča. To dokazujejo tudi številke, ki jih je objavil »Hr-vatski dnevnik«. Od 1. 1910. do 1938. se je povečalo število industrijskih, obrtnih, prometnih in trgovskih podjetij od 3.510 na 11.956. Samo v industriji se je dvignilo število podjetij od 42 na 252! Na Zagreb je odpadlo na področje zagrebških gospodarskih zbornic 65%> vseh podjetij in sicer industrijskih 70%, trgovskih, kreditnih in prometnih pa čez 67%. Do-čim se je dvignil od zadnjega štetja delež
Zagreba na celokupnem prebivalstvu bivše savske in primorske banovine ‘od 3.75% na 6.06%, je porasel delež Zagreba v prebivalstvu, ki je zaposleno v pridobitnih panogah od 14% na več kot 23%. Danes je zaposlenih v pridobitnih panogah čez polovico vsega prebivalstva. Nad 80% vsega poslovanja zasebnih in samoupravnih denarnih zavodov odpada na zavode s sedežem v Zagrebu. Gospodarski pomen hrvatske metropole dvigajo tudi sedeži raznih gospodarskih ustanov: borza, Zagrebški Zbor, Hrvatski Radiša, Gospodarska sloga in podobne.
RUB\ M. A VRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
11
— No, saj ne morem reči, da bi mi bilo žal, — je rekel čez hip. — To je najpametneje, kar ti je moglo šiniti v glavo, dragi moj fant!
Polagoma je Jimmy odtrgal pogled s stropa ter nehote obrnil oči na omarico, kjer je še pred kratkim bila slika Cyn-thije.
— Misliš? — je nevljudno vprašal. — Da, ti je nisi imel ni-koli rad.
— Že... toda ne kot tvojo ženo... Verjemi mi, da mnogo bolj sodi k Henso-nu Mortlaku, kar sem sl vedno mislil. Ta jo bo krotil na uzdi, ti pa bi kaj takega ne zmogel.
Jimmy, ki se je z lakti opiral na rob omare, se je naglo obrnil.
—Mortlake? Kaj ima vendar on opravljati pri tej zadevi? — je ogorčeno vprašal Jimmy. _ Za vraga, čemu ga le vlačiš v to stvar? Z Mortlakom nima vsa reč nič skupnega, ko ona ... da ona ...
Sangster ga je pazljivo pogledal. .
— Cul sem nekaj... Zakaj mi ne poveš vsega? — je vprašal.
jimmy se je obrnil k oknu. Presunljivega Sangšterjevega pogleda ni mogel vzdržati.
— Ona je vendar omožena, — je dejal
z bolestnim glasom. — Sicer/sem vedel, dia je omožena. Tega vendar ni skrivala. On jo je že pred leti zapustil... pretekli teden pa se je vrnil. Ona je domnevala, da je mrtev.
Sangster se je zamislil ter nepremično zrl v kamin, kjer je prasketal ogenj. Pričel je tiho požvižgavati.
  Prenehaj! — mu je Jimmy nejevoljno dejal.'
Sangster je skočil iz naslonjača. Dejal je suho: — In oni. Ali si ga sploh videl?
— Ne, nisem ga videl. Če pa bi ga že kje srečal, bi mu polomil vse kosti, temu ničvrednežu, — je dejal Jimmy in pristopil k Sangsterju.
—Glej, glej, naš golob je lahko vesel, da je ostal na strehi. Prijatelj, nikar si tega ne ženi k srcu.
Jimmy je spet stopil k oknu. Tiho je stal, obrnjen s hrbtom proti Sangsterju.
—Ce bi te kdo kaj vprašal, bodi, prosim, tako dober, *pa mu povej resnico, — je poprosil Sangsterja.
  Ne morem prenesti, da bi si kdo
mislil, da je ta nesramnež Mortlake ...
In se je prekinil.
— Povedal jim bom resnico, — je mirno rekel Sangster.
Kaj boš počel zvečer, Jimmy? Danes sem prost...
Jimmy se je obrnil.
  Neke svoje znance sem povabil v
gledališče. Stari prijatelji, saj veš. Pred nekaj večeri sem se z njimi slučajno srečal. Ali sem ti že kdaj kaj pripovedoval o Wyattovih?
— Seveda! Pripovedoval si mi že o njih. To so oni iz Upton House. Pa še kolikokrat si mi že o njih pravil, in sicer koj sprva, ko sva se bila komaj spoznala. Koliko let je že tega, Jimmy?
— Sam Bog ve, — je dejal Jimmy nekako potrto. — No, saj veš, za danes zvečer sem dobil vstopnico za ložo. Kristina je vsa nora na gledališče. Ali se znabiti še spominjaš Kristine?
— Da; imena se še spominjam. Ali ni bila to tvoja prva ljubezen?
— Da, ko smo še bili otroci!
— Tako je torej s to zadevo. Kar povabi me!
— Le pojdi z nami, prijatelj!
Jimmy je bil nekoliko potolažen. — Gospa Wyattova ti bo gotovo všeč, saj je ena izmed najbolj ljubeznivih žen na vsem svetu ...
— Pa Kristina?
— Tudi ona je prikupna, le mlada je
še, hudo mlada,   je dejal Jitnmy Chal-
loner s posebnim poudarkom, kot bi hotel prijatelju naglasiti, da je najmanj za dvanajst let starejši od Kristine.
5
Sangster proži roko v pomoč
 Tako ste torej z Jimmyjem preživeli
svojo mladost, — je rekel Artur‘Sangster.
Pravkar je po prvem dejanju padel zastor. In jarka luč je zajela gledališče. — Sangster je mogel šele sedaj videti Kristini v obraz. Všeč mu je bila, toda rahlo ga je zaskrbelo zakaj neki je tako otožna in zamišljena.
Z ljubeznivim nasmehom se je obrnil k njej. — Da, Jimmy je rekel, da je še otrok, toda pozabil je pristaviti, da je naravnost sladak otrok, — si je mislil Sangster, ko je opazoval Kristinin profil in ustnice.
šele njegov glas jo je zbudil iz zasanjanosti. Tiho je vzdihnila ter se naslonila nazaj.
  Da, ko sva še bila otroka, sva se
skupno igrala.
— Toda dolgo je že tega, kaj? — je na pol v šali pristavil Sangster.
Važno mu je pritrdila.
— Zdi se mi, da so pretekli že celi ve-kovi od takrat, — je rekla. Mimo njega se je ozrla proti Jimmyju, ki je živahno raz-govarjala z materjo. — Ko bi sedel poleg mene, — je zahrepenela. Sangster je že ljubezniv, toda ... In Kristina je jedva zadržala vzdih, ki se je dvignil iz srca.
 Jimmy mi je zelo mnogo pripovedoval o vas, — je znova pričel Sangster. — Zdi se mi kot bi vas poznal že leta in leta.
 O nas vam je pripovedoval, — se je
vzradostila. Z žarečimi očmi je pogledala Jimvja, nato pa spet Sangsterja. — In kai vam je pravil? — je še drhteč pristavila.
CeJfe
Otvoritev sezone v mestnem gledališču
V	torek zvečer so otvorili sezono v mestnem gledališču Ljubljančani z Ja-načkovo opero »Jenufa«. Opero je režiral g. Debevec, orkester je vodil g. Niko Štritof. Glavno vlogo je pela gdč. Hey-balova kot Jenufa, ki je dosegla lep uspeh. Lep uspeh so v svojih vlogah dosegli tudi gdč. Karlovčeva kot cerkovnica in g. Gostič v veliki vlogi Lace in g. Janko
v	mali vlogi mlinarja. Tudi ostale vloge so bile rešene povoljno tako -g. Marčec kot Števa, ga. Ivančičeva kot Karolka, pa tudi ga. Španova, Poliževa, Polajnarjeva, Barbičeva ter g. Zupan so z uspehom sodelovali. Predstava je publiki ugajala in ni štedila z burnimi aplavzi igralcem. Gledališče je bik) popolnoma razprodano.
/
SMRTNA NESREČA V RUDNIKU
V	premogovniku prostosledca Korošca v Črešnjevcih pri Frankolovem se je zgodila te dni težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Na v rudniku zaposlenega 45 letnega rudarja Antona Žnidarja se je pri kopanju vsula plast zemlje in ga pokopala pod seboj. Ko so ga rešili, je kazal še znake življenja, vendar je dobil tako hude notranje poškodbe, da je kmalu nato umrl.
c Diplomiran je bil na zagrebški pravni fakulteti kap. I. ki. v pok. Franjo Toš, ki jc 9 let služboval v Celju. Letos maja je bil na svojo prošnjo upokojen ter se bo naselil v Ljubljani.
c Sokolsko društvo Celje-matica bo priredilo tečaj za ritmične plese, za narodna kola in podobno s sodelovanjem orkestra. Prva vaja bo v soboto, 19. t. m* ob 20. v telovadnici v mestni ljudski šoli. Obisk bo dovoljen samo, članom in članicam Sokolskega društva.
c Premeščen je k orožniški četi v Celje orožniški poročnik Evgen Štancer iz Logatca.
e Preložena mezdna pogajanja. Na mestnem poglavarstvu so se vršila mezdna pogajanja med krojaškimi mojstri in pomočniki. Zastopniki pomočnikov so predali mojstrom osnutek kolektivne pogodbe in mezd. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek popoidne. Tudi mezdna pogajanja med čevljarskimi mojstri in pomočniki so bila preložena.
c Pasja steklina sc je zopet pojavila. Mestno poglavarstvo celjsko razglaša: Ker
so se pojavili ponovni slučaji pasje stekline v Celju in bližnji okolici, se opozarjajo lastniki psov, da se strogo držijo navodil razglasa mestnega poglavarstva z dne 18. septembra t. 1. Neprijavljeni psi in psi, ki niso zavarovani tako, kot je v citiranem razglasu predvideno, se bodo brezpogojno pokončali, njih lastnike pa bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 113 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni.
c Licenciranje bikov in merjascev bo 23.
t. m., ob 8. v St. Juriju pri Celju, ob 11. v Slivnici, ob 13. na Teharjih, povsod na sejmišču. 24. t. m. bo licenciranje ob 8. v Vojniku, ob 14. v Žalcu, povsod na sejmišču, 25. t. m. pa bo licenciranje ob 8. v Groblji pri gostilni Sadnik, ob 13. na Vranskem m ob 15. v Braslovčah, v zadnjih treh krajih povsod na sejmiščih.
c Žetev smrti. V Kersnikovi ulici je umrla soproga višjega davčnega inšpektorja Marija Grah, na Sr. Hudinji 61 letna zasebnica Neža Kračun, Da Hribu sv. Jožefa 75 letni Gajšek Vincenc, višji sodni oficial v pok., v javni bolnišnici pa 81 letna zasebnica Barbara Cakš iz Lave_ pri Celju. Žalujočim rodbinam naše sožalje.
c Z nožem je zabodel v neki gostilni v Klad j u pri Laškem v ledvice neznani nasilnež 23 letnega delavca Franca JJežma-na iz Kladja, katerega so težko^ poškodovanega odpremili v celjsko bolnišnico.
c Razne nesreče. 40 letna žena ključavničarja Liza Kreuh iz Štor je padla in si zlomila nogo. — 39 letni dninar Ivan Šegula si je pri padcu na cesti v Medlogu zlomil nogo. — 16 letnega zlatarskega vajenca 'Antona Sirka iz Platinovccv pri Št. Vidu pri Grobelnem je ugriznil pes v nogo. Vsi se Zdravijo v celjski boteišnicb
Ljubljana
Zborovanje slovenskega učiteljstva
Danes dopoldne se je v Delavski zbornici pričela deseta letna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za dravsko banovino. Pred tem je bila v Učiteljski tiskarni seja upravnega
in nadzorrfega odbora. Na skupščini so se zbrali delegati vseh okrajnih društev. Dravska sekcija J>UU šteje 3108 članov in članic, kar predstavlja veliko večino vsega slovenskega učiteljstva.
a Sokol Ljubljana-Moste jc imel svoj občni zbor ,na katerem se jc pokazal razveseljiv napredek društva. Na zboru je bil sprejet predlog za zgraditev lesene telovadnice in za prodajo stare stavbe, v kateri jc zdaj kino Moste. Tako lx>do Moste, ki imajo leseno farno cerkev, dobile še leseni Sokolski dom.
a Umrla jc gospa Marija Škodlarjeva, mati našega novinarskega tovariša in slikarja Frana Skodlarja. Pokojna je bila rodom Poljakinja in vdova po orožniškem častniku. Dosegla je starost 70 let.
a Upokojena je višja poštna konlrolorka 6. skup. Angela Maruzzi pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
a Nov Ust je pričel izhajali v Ljubljani. Imenuje se „Avgust Jenko, glasilo jugoslovanske nacionalistične mladine." Izdaja ga Ivan Paučnik, odgovorni urednik je Ivan Verbič. List bo izhajal mesečno.
a Dravska skavtska župa ho imela svojo 18. redno letno skupščino v nedeljo, 20.
t. m., ob 10. dopoldne v veliki sejni dvo-vani ljubljanskega magistrata. Na predvečer pa bo ob 20. uri v Skavtskem domu posvet vseh zastopnikov edinic ih vodij.
a Pisarna vsesvetske akcije nas prosi za objavo, da je začela poslovati danes v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu in bo odprta vsak dan od 8. do 12. in od'
13.	do 18. ure. Pisarna bo izdajala nakaznice za mestne vence in sveče in sicer po 100 din za veliki venec s svilenimi (rakovi v mestnih barvah, po 50 din za srednji venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah, po 20 din za mali venec z belimi, trakovi in zelenim napisom, po 36 din pa za zavitek s 6 visokimi ali nizkimi enakimi nagrobnimi svečami. 2Ja! (manjše zneske se bodo izdajala posebna potrdila za toliko sveč, kolikorkrat po din 6 znaša vsota. Člani iii članice Vrhovnega socialnega sveta in sodelujočih dobrodelnih organizacij pa bodo prodajali nakaznice te dni tudi po ljubljanskih hišah.
PfUj
IZREDNA SKUPŠČINA ROKODELSKIH OBRTOV V PTUJU
Kot drugod so bila tudi v Ptuju razpuščena obrtna združenja. V nedeljo, 27. oktobra se bo vršilo izredno zborovanje ptujskih obrtnikov v prosvetni dvorani »Mladike". To zborovanje bo vsekakor živahno, saj bo poročala vrsta predsednikov, tajnikov in. blagajnikov ukinjenih združenj. Dalje bodo sklepali o pnpnoženju ukinjenih združenj in o novih pravilih1. Končno si bodo izvolili skupnega predsednika. Obrtniki se že vneto pripravljajo na G izreden dan.
p Pomanjkanje olja in riža. Tukaj je veliko pomanjkanje olja in riža. Redke so trgovine, ki imajo to nujno življenjsko potrebščino in še to le v neznatni količini.
p Iz živinskega sejma. Na sejem 15. okt. je bilo prignanih volov 76 (35 prodanih) od G—8*75 din; krav 297 (130) od 4'50-7'25 din; bikov 35 (18) od 6—8 din; juncev 40 (3) od 6—9'50 din; telic 91 (44) od 6—9 din; konj 95 (22) od 500 do 7000 din in žrebet 8 (5) od 800 do 3000 din.
p Zelene buče. Radi obilnega deževja in pomanjkanja toplote letos niso utegnile dozoreli buče. Pridelek olja bo zato zelo malenkosten.
p Brezposelni, ki se obračajo na mestno občino za brezposelno podporo, naj se zglasc ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 12. ure.
L Darujte po 2 din za zgraditev Proti-rkuloznega dispanzerja v Ptuju v spomin kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
p Znaki pomanjkanja. Na podeželju so tatvine pridelkov na dnevnem redu. Redko kdaj je bilo slišati o tatvinah pridatkov z njiv. Tovrstne tatvine so letos postale vsakdanje. Sedaj največ trpi koruza. Mnogi tarnajo, da so jim ponoči tatovi potrgali koruzo, na katero so letos stavili največ upa. Radi tega ljudstvo hiti s pospravljanjem pridelkov, čeprav še ni vse dozorelo.
p Dvoletni študijski dopust jc dobilo od ministra za prosveto pet vaških, Ijud-skošolskih učiteljev iz ptujskega okraja, in sicer Zora Lampreht iz Sv. Miklavža, Hilda Skaza iz Velike Nedelje, Avgust Kopriva iz Polenšaka, Viktor Švajger iz Sv. Bolfenka, Alojz Pihler iz Sv. Urbana ter Pavle Šegula iz Sv. Marjete. Vsi bodo nadaljevali svoje študije na Višji pedagoški šoli v Beogradu odn. v Zagrebu. — V ptujskem okraju primanjkuje že precej učiteljstva, sedaj bo primanjkljaj, posebno na nekaterih šolah, še občujnejši, zato apeliramo na prosvetne oblasti, da takoj dodele potrebno število učnih moči iz onih mestnih šol, kjer se radi majhnega števila otrok lahko mnogi številčno prešibki razredi združijo.
o Ker Je predrago prodajal slanino, je
kaznovalo načelstvo v Dolnji Lendavi po uredbi o kontroli cen Bohar Franca iz Lendave z zaporom 15 dni in 5000 din globe.
o Trezin sejem, ki je največji v Soboti, je bil letos zelo slabo obiskan. Pokazalo se jc, da v Prekmurju že primanjkuje živine, saj je bilo prignanih ne nekaj nad tristo repov. Prodanih je bilo 201 in med temi 169 krav in telic, ki so imele v primeri z ostalimi leti zelo dobro ocno od 6'50—7 din. Ostalo so pa bili manjši biki, katerih cene so se gibale med 6—8 din kg žive teže. Prignanih je bilo tudi nekaj konj toda nobeden ni bil prodan. — Na tem sejmu je neznani žepar ukradel Brta-lanovi Vilmi iz Pctanjcc 400 din in to med tem, ko je hotela plačati čevlje.
o Čudovito neznanje slovenske geografije je pokazal neznan poročevalec v zadnji številki ljubljanske revije „Auto in šport", ki pravi, da je bil 22. sept. blagoslovljen petanjski most na Dravi. Ker to trdi kar dvakrat ne more biti pomota ampak temeljilo nepoznan je krajev in rek.
o Stare kovanec po 1 din lahko še zamenjate do 20. t. m. pri Narodni banki, Poštni hranilnici, pri blagajnah davčnih uprav in drugih državnih ustanov. Prav tako lahko zamenjale še do 31. t. m. ko-vanoe po 20 din.
o Napredoval jc za veterinarskega svetnika v 5. skup. Josip Jundič, višji veterinarski pristav v Kočevju.
o Slinovka in parkljevka se jc pojavila v brežiškem okraju. Zaradi lega so do nadaljnjega prepovedani živinski sejmi v Brežicah, Zdolah, Vidmu, Dobovi, Kapelah in Pišecah.
o Zlobna roka je zanetila kozolec posestnika Karla Mateka v Novi cerkvi. Rešili so komaj voz fižola, vse drugo jc postalo plen plamenov. Zavarovahiina je malenkostna. Pogoreli gospodar si je hotel v kratkem sezidali poleg kozolca še hišo.
o Odlikovana je bila z redom sv. Save 5 .stopnje Ivana Logarjeva, upraviteljica na dvorazredni ljudski šoli na Trsteniku.
o Kamenje se je vsulo v kamnolomu v Trzinu na 331etnegša delavca Jožeta Košaka, ki so ga močno potolčenega sprejeli v ljubljanski bolnišnici.
o Pri prekladanju hlodov je padel pod voz 17 letni posestnikov sin Štefan Požonec iz Kobilja pri Murski Soboti.
o Roko si je zlomila posestnica Verona Gpmilarjeva iz Tropovec pri Murski Soboti, ko je padla pri čiščenju stropa v hiši.
o	Grajski kino v Soboti predvaja do sobote velefilm „Bel‘ami“.
n Narcdba o omejitvi prometa z motornimi vozili določa, da dobi, ki prestopek prijavi pristojnim mestnim upravam ali upravnim oblastvom druge stopnje, eno tretjino odmerjene kazni kot nagrado. Nagrada se izplača takoj, čim je kazen pravomočna.
n. Uredbo o razdolžitvi srednjih slojev bomo baje kmalu dobili. O tem je bilo sklicanih že nekaj konferenc, ki so deloma rodile tudi konkretne predloge. Uredba naj bi obsegala vse dolgove od 10.000 do 300.000 in sicer dolgove do leta 1931.
n Poštna pristojbina za odpremo časopisov je z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon znižana, za revije pa ostane v veljavi dosedanja poštna pristojbina.
najmodernejši, tehnično najpopolnejši 4-elektronskl super sprejemnik
RADIH d. z o. x. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica i3 ANTON BREMEC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11
n Anketa o vprašanju obvezne zdravniške službe na vasi vodi ministrstvo soci-ciakie politike pod predsedstvom dr. Bu-disavljeviča. Predlagani so bili že (udi konkretni predlogi Jemala pa bo sklicana posebna konferenca, ki naj vprašanje dokončno reši.
n. Nenavadno višino je dosegla koruza v
sremski vasi Sikirevci. Na polju Mate Zečevi-da je eno steblo zraslo v višino 5.20 m. Na njem sta bila dva storža, od katerih je eden tehtal 2.8 kg. Zanimivo koruzo bodo razstavljali na poljedelskih razstavah.
Dnevnice poštnih uslužbencev
Novi pravilnik določa poštnim uslužbencem za spremljanje in prevažanje pošte sledeče dnevnice:	pri ambulantnih
poštah dobijo uradniki 40.— din, uradniški pripravniki 50 din, zvaničniki,
uslužbenci in dnevničarji pa 45.—■ din dne vno, slednjič dobijo pri odpravljanju neposrednih »zatvorov« din 35.— na dan. Uslužbenci, ki odpremljajo pošto v tujino ter se tam niude preko 3 ure,' dobe dnevnico zvišano za 3%. Dnevnice se računajo pri ambulantni službi od nastopa službe pred potovanjem pa do trenutka, ko služba prestane po končanem potovanju. Ta čas določi za vsako ambulantno pošto pristojno ravnateljstvo, odnosno upravnik pošte, čas za dnevnice usluž-
bencev, ki spremljajo neposredne »zatvo-re«, se računa pol ure pred odhodom in pol ure po vrnitvi s potovanja. Uslužbencu pripada za vsakih 24 ur cela dnevnica, tudi za ostanek preko 12, toda pod. 24 ur dobi celo dnevnico, za ostanek 12 ur ali manj dobi pol dnevnice, če potovanje traja več ko 6, a manj po 12 ur, mu pripada pol dnevnice, za manj ko 6, a več ko 3 ure četrt dnevnice. Za potovanja do
3	ur se dnevnica ne plača. Ne priznajo pa se uslužbencem pri prevažanju in spremljanju pošte na železnici, ladjah in po su-hozemnih poteh stroški za osebni prevoz, za prenos prtljage in stroški za kilome-tražo.
Svojega moža je poročila s prijateljico
Pred_ 45 leti sta se poročila v vasi Gnji-lane zidar Ramo Ibraimovič ter njegova žena Sina. Zakon je bil izredno srečen. Tekom let pa je vendar žena opazila, da mož močno trpi zaradi lega, ker mu iti, rodila otrok, ki jih je jako ljubil. Sina je bila^ pripravljena za svojega moža na vsako žrtev ter se jc po dolgem razmišljanju odločila ,predlagali možu, da naj sc poroči z njeno najboljšo prijaleljicoFcri-do. Prepričana je bila, da lx>do otroci v novem zakonu vrnili možu duševni mir in dobro voljo.
Ramo jc zastrmel, ko je slišal predlog svoje žene. Dolgo se je obotavljal, največ ga je skrbelo, kaj bodo rekli njegovi sosedi, končno pa se je ob misli na deeo le odločil za ženin načrt. Težko delo še je čakalo njegovo ženo, da je pregovorila svojo prijateljico Ferido, vendar ji je tudi to uspelo.
Tako je v hiši zidarja Rama Ibraimoviea po 13 letih ;«pet zaigrala godba pri gostiji. Med pitjem in petjem so gosti na razne načine komentirali to čudno svatbo. Ramo pa je med obema svojima ženama ^poskakoval ter plesal kolo, čeprav je do-
bro vedel, da ga njegovi sosedi zasmehljivo gledajo.
Zopet je minilo let odni. V Ramovi hiši sta prijokala skoro istočasno na svet dva novorojenčka, eden šinin, drugi Feridin. Sina in Ferida uisla kazali niti najmanjših znakov ljubosumnosti, temveč sta tekmovali, kako bi najbolje ustregli skupnemu možu. Sosedi so zavidali srečno trojico, Ramo sam pa jc h ji najsrečnejši človek, zlasti ko sla mu obe ženi pozneje rodili še več obok, saj sta -tekmovali v tem, katera bo možu z otroci napravila več veselja. Nobena izmed obeh ni delala med otroki razlike, obe sla ravnali z vsemi otroki kot s svojimi.
Ramovi prvorojenci so sedaj odrasli Jer mu pridno pomagajo. Šinin prvorojenec se je te dni oženil Dva dni in dve noči je trajala gostija. Šina in Ferida sta zaplesali kolo ter obe pozdravili kot tašči novo snaho. Največji praznik pa je hi! to za Rama samega. Šina je s sinovo poroko doživela svoj tretji najlepši dan v življenju, prvi je bil, ko se je omožila, drugi pa, ko ji je uspelo poročiti š-vojega moža z najboljšo prijateljioo.
LUDVIK XVII.
StraTi 6.
»Večernih«
Zanimivosti
Kemiki rešujejo življenjsko uganko Ludvika XVII.
Življenjska usoda prestolonaslednika Ludvika XVII. Dauphina je ostala vse do danes nerešena. Kot sin tragične kraljice Marije Antoinette in kralja Ludvika XVI.
DAUPHIN
bi moral zasesti francoski prestol. Toda revolucija je pomedla z monarhijo. Marija Antoinetta in Ludvik XVI. sta padla pod giljotino (1793 in 1795). Sin Dauphin je ostal sirota brez staršev. Kot nebogljenega otroka ga je revolucija zasledovala, da »zatre zadnje seme tiranije«. Dečka je dobil v vzgojo nek čevljar. Toda rečeno je bilo, da je kmalu po tragični smrti staršev tudi sin umrl. Ker pa za to ni bilo nobenih dokazov, so se v kas-
nejših desetletjih pojavljali najrazličnejši pretendenti na francoski prestol ter terjali pravico do krone, češ da so Dauphini.
Pred nedavnim je dobila Akademija znanosti v Clermont-Ferrandu v roke koder las, ki naj bi bil z glave pravega Dauphina. Pri nekem trgovcu v Thiersu so namreč našli kaseto z napisom »J. A. Gohin« in grbom družine Damont, v kateri je bil koder las, ob njem pa sporočilo »Lasje Nj. Veličanstva kralja Ludvika XVII., podarjeni gospodu Damont«.
V	nadaljevanju pravi priloženi tekst, da je dobil Damont koder las od dr. Pelle-tana, ki ga je sam lastnoročno odrezal z glave mrtvega Dauphina, ko je bil poklican, da uradno ugotovi smrt Dauphi-
na. Poleg tega pa je pripisanih še več imen zdravnikov, ki so bili navzoči pri pregledu mrtvega Dauphina.
Akademija znanosti je poslala v Thiers posebno komisijo, ki naj preišče dokumente in koder las. Strokovnjaki so koder primerjali z drugim kodrom, spravljenim v nekem muzeju, ter ugotovili veliko podobnost. Vendar pa hoče priti Akademija znanosti tej uganki do dna. Odkriti koder bo kemičnp in mikrosko-pično preiskan. Če se bo pokazalo, da je koder res z glave Dauphina, bo s tern dokazano, da je Dauphin umrl v ječi Temple ter da so svojčas pokopali na pokopališču St. Marguerite resničnega Dauphina.
Skrbi glede pranja perila
Nemški drž. odbor za narodno-gospo-darsko propagando je pričel z obširno akcijo, ki ima namen nuditi' sleherni gospodinji pouk v pravilnem pranju perila. Gospodinje se morajo namreč naučiti tudi smotrnega ravnanja pri pranju perila. Akcija se vodi pod geslom: »Štedi svoje perilo!« Odbor navaja v posebni spomenici, da predstavlja perilo, ki ga imajo nemške gospodinje v pralnicah, ogromno vrednost 7 milijard mark. Od te vsote je šlo že pred vojno, ko je bilo na razpolago dovolj dobrih pralnih sredstev, pri pranju perila v izgubo najmanj 400 do 500 milijonov mark letno. Ta izguba
mora biti’ v vojnem času znižana na najmanjšo mero. Akcija je zato pričela poučevati gospodinje v pravilnem pranju, uporabi razpoložljivih pralnih sredstev, likanju itd. V službi akcije je tisk, radio, predavanja, potujoči poučevalni odbori in podobno. Vse trgovine so dobile nalog, da morajo med gospodinje deliti posebne brošure in knjige, ki govorijo o pravilnem in štedljivem pranju ter o pravilni uporabi raznih pralnih sredstev. Vsaka gospodinja se mora naučiti tako prati, da bo pri pranju čim manj poškodovala tkanine ter tako ohranjevala perilo in obleke čim delj uporabne.
Blazna ljubezen 70 letnega kiparja Motorizirani zdravniki
UKRADEL JE TRUPLO SVOJE LJUBICE, GA BALZAMIRAL TER IMEL
LET V SVOJI DELOVNI SOBI
Policija v Key Westu v Floridi je pred nedavnim aretirala 70 letnega kiparja Karla Tanzlerja pl. Kossel. Mož je bil obtožen, da je pred sedmimi leti izkopal truplo svoje pokojne ljubice Elene Hoojo, ga ukradel s pokopališča in nato doma v svoji delavnici balzamiral z voskom in neko zvrstjo papirja. Balzamiranje mu je tako imenitno uspelo, da je bila 22 letna mrtva ljubica videti kot živa. Oblekel jo je v modro svileno obleko, v lase pa ji je zataknil rdečo voščeno rožo. In tako je celih sedem let vse svoje proste ure prebil ob mrtvem telesu ljubljenega dekleta, Zanimivo je, da je imel kipar za ta
svoj posel napol dovoljenje od dekletovih staršev. Ti so mu namreč dovolili ekshumacijo z namenom, da prenese truplo v neko vprav zanjo pripravljeno grobnico. Kipar pa je šel dalje ter na spreten način ukradel truplo, česar pri prenosu nihče ni opazil. Truplo je prenesel v svoje stanovanje, dočim so bili dekletovi starši prepričani, da leži v no-
vi	grobnici, ki so jo tudi skozi vsa leta 'krasili ter prižigali na njej sveče. Kipar je svojo tajnost skrival sedem let, dokler •ni prišla slednjič na dan ter je policija moža zaprla.
V	japonskih pokrajinah, kjer primanjkuje stalnih zdravnikov, je vlada organizirala tkzv. »motorizirane zdravnike«. V posebnih velikih avtomobilih je urejena popolna klinika, ki ima celo rentgenski aparat. Člana te klinike sta zdravnik in strežnica. Avtomobil je neprestano na poti ter obiskuje vas za vasjo. Zdravnik nudi bolnikom potrebno pomoč in zdravila; kjer pa je potrebno izvrši tudi operacijo. Največja skrb velja otrokom izpod 6 let starosti, ki' jih »motorizirani zdravnik« redno pregleduje ter daje staršem razne nasvete.
Novinarski dežnik
V	Ameriki so novinarji gospodje, evropski novinarji se z njimi še primerjati ne morejo. Poleg vseh mogočih udobnosti, ki jim služijo pri delu in lovu na novice in senzacije, so ameriški novinarji dobili sedaj še svoj dežnik posebne vrste. Novinarji, ki morajo biti vsepovsod, vse videti ter v vse »vtakniti svoj nos«, poslej ne bodo več imeli težav z nediscipli-nirhnim občinstvom, pa tudi dežja se jim ne bo treba bati. Z dežnikom posebne konstrukcije so ddbili svojega najboljšega pomočnika. Na videz je dežnik kot vsak navaden dežnik. Odpreš ga in se z njim zavaruješ pred dežjem. Ta dežnik pa ima na konici' periskop in daljnogled. Na držaju pa je vdelan objektiv, v katerem novinar opazuje dogajanje okoli sebe. Pod objektivom pa je celo mikrofon. Pod takim dežnikom novinar nemoteno opazuje dogodek obenem pa kar diktira v mikrofon poročilo, ki ga posebna priprava beleži. Poročila pravijo, da se je ta novi izum zelo dobro obnesel ter je z njim »oborožena« že večina ameriških novinarjev-reporterjev.
Kaznovani mesarji
Z draginjo in špekulacijo imajo križe in težave povsod. Ponekod vlada glede špekulacije precejšnja obzirnost, drugod jo neusmiljeno in točno preganjajo. Pr o tir draginjske odbore imajo seveda povsod. Razlikujejo se menda le v tem, da imajo ponekod polno roke dela, ponekod pa spijo spanje pravičnega. Ko Lakole zasledujemo vsak dan češko časopisje, vidimo, da sp tudi na Češkem težave z draginjo, špekulacijo in navijalei cen. Toda preseneča nas dejstvo, da so gori glede lega strašno strogi ter vsakomur, ki bi so hotel okoristiti na račun svojega bližnjega ter izrabiti njegovo stisko, takoj postrižejo peruti. Posebno „piko“ imajo na mesarje in prckajevalce. Tako navaja „Cesko Slovo“ od 9. t. m. daljšo vrsto mesarjev, ki so bili kaznovani radi navijanja cen. Med drugim navajamo sledeče: Josef Se-kera, mesar v Prerovu, kaznovan z 20.000 kronami globe, v slučaju neizterljivosti 20 dni zapora; dalje Franlišek Pulec, mesar in prekajevalec v Brnu, 10.000 Kč globe ali 10 dni zapora; Leopold Bock, mesar in prekajevalec v Brnu, 8.000 Kč kazni ali 8 dni zapora. Zaradi podražitve sadja je bila kaznovana branjevka Berta Habanova v Brnu s 5.000 Kč globe. Itd. itd.
Spomnite se CMDS
18.000 src na desni strani
Normalno ima človek srce na levi strani. So pa tudi izjeme, ko imajo poedinci srce na desni strani prsnega koša. To razliko je na zanimiv način pokazal zdravniški pregled v Nemčiji. V nekaterih okrajih je (bilo v celoti rentgenizirano vse prebivalstvo. Ob tej priliki je bilo iz po-
snetkov ugotovljeno, da pride na 5000 ljudi eden, ki ima srce na desni strani. Če se ta procentni račun potem raztegne, kot zanimivo navaja tozadevna statistika, na celo Nemčijo, bi našli nad 18.000 ljudi, ki imajo srce na desni strani.
Varujte se jeze in skrbi!
Na nedavnem zasedanju ameriške psi-hopatološke zveze so se zdravniki v glavnem bavili z vprašanjem, v koliki meri vplivata jeza in skrb na zdravstveno stanje človeka. Mnogi zdravniki so z opazovanji svojih pacientov ugotovili, da je mnogih bolezni, tako n. pr. astme, raznih kožnih, želodčnih in srčnih bolezni, krivo duševno razpoloženje bolnika. Bolezen »želodčna nervoza« bi se mogla bolj upravičeno nazivati »duševne želodčne motnje«, kajti živci so kot vzrok tej bolezni šele sekundarnega značaja,. Pravtako je treba iskati vzroke izčrpa-
Gospa: — Dragi moj, škoda da nismo dobili nikogar, ki M nama doma zalival rože.
nosti, nespečnosti ter slabosti vseh vrst v duševnem stanju pacienta. Pri marsikateri zakrknjeni bolezni je treba poiskati vzroke povsem kje drugje kot je bi! doslej običaj. Ob zaključku zasedanja so zdravniki soglasno ugotovili na podlagi debate in praktičnih izsledkov, da sta jeza in skrb dve nevarni kali mnogim boleznim. Radi tega zasedanje priporoča
zdravnikom, da v svoji bodoči praksi ne postavljajo dianoz, ne da bi bolezen globlje raziskali ter povprašali pacienta tudi po njegovem duševnem razpoloženju. Ce pa to ne bi bilo mogoče, naj skušajo iz okolja, v katerem pacient živi, dognati njegovo verjetno duševno stanje.
INCOGMTO
V	slovečem parku Sanssouci je srečal nekoč Friderik Veliki mlajšega gospoda v civilu, v katerem je prepoznal nekega svojega častnika. Ker je svojim častnikom prepovedal nositi civilno obleko, je takoj stopil k mladeniču ter ga pobaral:	,
»Kdo je on?«
»Oficir Njegovega Veličanstva, toda incognito!«
Duhoviti odgovor je bil baje kralju tako všeč, da mu je odgovoril smeje:
»Dobro, toda pazi naj, da ga kralj ue .zasači!«
Posledice angleškega bombardiranja
Podoba po nekem angleškem letalskem napadu na Bremen. Med drugim so bombe zadele tudi neko zasebno hišo ter jo precej porušile. Poseben oddelek pomožne službe Bče pod razvalinami človeške žrtve.
Maribor
Naše obmejno učiteljstvo je zborovalo
Minulo soboto se je z-bralo k rednemu občnemu zboru članstvo Okrajnega učiteljskega društva Maribor levi breg. Občni zbor je bil v krčevinski šoli, ki ga je vodil društveni predsednik g. Vauda Mirko, ki se je pred prehodom na dnevni red spomnil umrle učiteljice Franje Ko-nečnikove iz Selnice.
Predsedniško poročilo je v obširnih izvajanjih prikazalo jasno sliko lanskega društvenega delovanja in sodelovanja učiteljskih zborov posameznih šol. Taj-
niško poročilo je podala učiteljica gdč. Rečnik Ivanka, blagajniško pa šolski upravitelj g. Horvat Božidar. Nato so poročali poverjeniki za sledeče ustanove: Učit. dom, Učit. Samopomoč, Odsek učiteljic, Učiteljsko tiskamo, Obmejno-šolski odsek, Slov. šol. matico in Mladinsko matico. V imenu nadzornega odbora je poročal in predlagal razrešnico društveni upravi šol. upravitelj g. Košut-n i k Roman. Razrešnica je bila z glasnim pritrjevanjem sprejeta.
Društvo bosta prihodnje leto pri banovinski in državni skupščini JUU zastopala g. Vauda Mirko kot predsednik in g. Andrejčič Ivan kot delegat. V stanovsko razsodišče so bili izvoljeni isti člani kakor lani. Tudi je bil sprejet proračun v lanskem iznosu.
Društveni predsednik je sklenil občni zbor z zahvalo za sijajno udeležbo in izdatno sodelovanje članstva pri društvenem delovanju tekom minulega upravnega leta.
Kakšna bo palača Vzajemne zavarovalnice
Te dni je župan dr. Juvan podpisal gradbeno dovoljenje za palačo Vzajemne zavarovalnice na veliki vogalni parceli ob državnem mostu na levem bregu Drave. .
Proračun znaša okoli 8 milijonov dinarjev. Zgradba bo v fronti na Glavni trg od Bergove hiše do transformatorja ob mostu, ki se bo porušil, dolga 25 m. Ob mosLu v smeri proli sv. Magdaleni pa bo fronta palače merila 50 m. Na Glavni trg in ob mostu bo palača imela štiri nadstropja ter še klet v dveh etažah. Dvoriščni trakt tik Bergove hiše do Dravske ulice bo imel dvoje nadstropij za stanovanja ter klet-fte, oz. skladiščne prostore, ki bodo tudi enonadstropni. Pritličje na Glavni trg, kakor tudi ob mostu, bo prirejeno samo za trgovske, poslovne in obrtne lokale. Ograja državnega mosta °d. prvega svetilnika do trafike na Glavnem trgu, bo porušfena ter se bo trotoar z glavnega mosta do palače razširil za 10 m, tako da bo širina tro-
toarja znašala od drž. mosla do palače nad 12 m. Pod tem trotoarjem bo veliko stopnjišče z dvema vhodoma proti Dravi. Sedanji električni transformator bo zgrajen v podzemnih prostorih palače. Prvo nadstropje glavnega trakta na Glavni trg in ob mostu bo prirejeno za pisarne Vzajemne zavarovalnice in Karitas ter za razne druge pisarne. Drugo in četrto nadstropje bo določeno za stanovanja, kakor tudi trakt ob Bergovi hiši proti Dravi. V pritličju na kraju trakta ob mosLu v smeri proti sv. Magdaleni bodo prirejeni moderni restavracijski prostori, z veliko jedilnico in veliko teraso na Dravo. Podzemni prostori bodo primerni za moderna skladišča in tleti. Trgovski in obrtni lokali v pritličju bodo imeli posebno lepo sliko, ker načrti predvidevajo navzgor okrogla vrata in okrogla okna. Zidovje bo obloženo s posebnim kamenjem, tako da bo zunanja slika nove palače prav pestra.
Neprevidnost vzrok kolesarskih tatvin
Zadnje dni je v Mariboru toliko tatvin koles, da je potrebno tudi v tej zadevi spregovoriti nekaj besed. Zanimivo je ugotoviti, kakšna kolesa kradejo, ali zaklenjena ali nezaklenjena. Na podlagi prijav s policije ugotavljamo, da kradejo tatovi pred vsem nezaklenjena kolesa in le majhen odstotek zaklenjenih koles Postane žrtev kolesarskih tatov. Jasno ie, da zlikavci izrabijo vsako priliko in da so kolesarji v veliki meri krivi vedno bolj se množečih tatvin, če puščajo svoja vozila nezavarovana in odklenjena na ulicah, v vežah in na dvoriščih, če bi bila kolesa zaklenjena, bi bilo 90 odstotkov manj tatvin in 'kolesarji bi si prihranili jezo ter stroške.
Iz sodnih razprav je znano, da so se
kolesarski tatovi izrecno izgovarjali na neprevidnost kolesarjev, češ, dobili so nezaklenjeno kolo pred gostilno, lastnik je bil natreskan, prilika je bila in — kolo je zmanjkalo. Gotovo je tudi, da je v Mariboru na delu organizirana družba, ki se peča predvsem s kolesarskimi tatvinami. Tatvine koles se bodo zato še množile, kar bo šlo seveda v glavnem na račun neprevidnosti in malomarnosti lastnikov koles. Zato naj kolesarji v lastnem interesu kolesa vselej zaklenejo, če ne gre drugače, vsaj z drobno verižico in navadno ključavnico. Doživeli bodo mnogo manj razočaranj na račun ljudske poštenosti, prenehale pa bodo tudi neprestane kolesarske tatvine, -»g.
kjer so pričeli zidati lepe enonadstropne vile. Občina Studenci je zregulirala novo Makarjevo ulico, tako da je lep dohod po tej ulici proti Studencem. Na oglu Radvanjske in Makarjeve ulice so zgladili lepo, hotelu podobno, vogalno hišo. Tako rase tu novo naselje, ki bo počasi pravo mariborsko predmestje.
m. Odlikovan je bil za delovanje na prosvetnem polju z redom sv. Save V. stop. krčevinski šolski upravitelj g. Stanko Lavrič.
m. Premeščen' je h katastrski upravi v Mariboru Josip Kleinmayer, višji katastrski geometer 6. skup. v Bosanskem Grahovem.
m. Poročili so se v Mariboru: Gros Andrej, sodni uradnik, in Praznik Marija; Jakšfi Anton, strojni ključavničar in Valand Ana; Mata j Anton, posestnik in Ciglar Jožefa; Turk Ivan, tov. delavec in Dasko Pavla; Kaučič Vincenc, poljski delavec in Senekovič Alojzija; Petrovič Ignacij, odvetnik, in Matko Ana; Dietinger Ferdinand, tov. kovač, in Štraus Alojzija; Gabrovec Rudolf, kovač, in Šloser Antonija; Flis Franc, železničar, in Jug Elizabeta.
Moderne verižice ;zeb;~
M. J Ig er lev sin. Gosposka ulica 15
Obrtno gibanje v Mariboru
Septembra je mestni obrtni referent 'zdaf le-le nove obrti r Adanič Franc, pečar, Miklošičeva ul. 2; Zupanc Angela, obrt čiščenja oken, Gosposka ul. 2; Gergič Jote, trgovina z naftinimi derivati na drobno s pristavkom „Noftoil“, Aleksandrova c. <5; Durjava Elza, krojači ca perila, Tržaška p- 6; Tovornik Ljudmila, krojačica ženskih •n otroških oblek, Tyrševa ul. 11; Javna trgovska- družba Pečuh Franc in Vogrinec Avgust pod imenom Pečuh & Vogrinec s pristavkom „Ceški magazin", trgovina z manufakturo na drobno, Barvarska ul. 1; Ilanžekovič Franjo, trgovina z modnim bla-
fom na drobno, Meljska c. 3; Brodnik ‘rane, restavracija, hotel „Zamorc“, Go-
sposka ul. 3; jGlaser Robert, precizni mehanik, Gosposka ul.-3; Polak Martin, gostilna, Aleksandrova c. 79.
Istočasno so bile izbrisane naslednje obrtne pravicc: Novak Matevž, čevljar, Vojašniški trg 7; Kuhtič Franjo, precizni mehanik, Gosposka ul. 3; Burazin Peter, trgovina z mešanim blagom na drobno, Barvarska 1; Ledvinka Danilo, trgovina z mešanim blagom na drobno, Koroška 26; Tičar Slavko, izvošček po naročilu, Jez-darska ul. 19; Žagar Jakob, trgovina s čevljarskimi potrebščinami, Ulica 10. oktobra 4; Par Antonija, por. Ajlec, krojaštvo ženskih oblek, Vetrinjska 22.
MAKSIMALNE CENE ZA SVINJSKO
MESO SLANINO, SALO IN MAST
Na osnovi določila čl. 2. uredbe o kontroli cen na malo ter .pooblastila bana dravske banovine v Ljubljani določa okrajni načelnik za področje okrajnega Načelstva Maribor desni breg sledeče najvišje cene za meso prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino. Cena za 1 kg takega svinjskega mesa, slanino in •nast sme znašati največ: za hrbet din 22, za ostale dele din 21, za slanino in salo din 24.—, za mast din 26.—, glava din 10.—, črevesna mast din 16.—, ledvice, srce, možgani din 18, jetra din 16.-Pljuča din 10.—.
Prekrški te odločbe se kaznujejo v smislu določila z denarno kaznijo do 5000
din ali s 30 dni zapora. Te cene so stopile v veljavo 12 t. m. Za ostale vrste mesa veljajo še nadalje cene določene z odredbo bana dravske banovine v Ljubljani od 18. septembra.
SKUPNA NABAVA ŠKROPIVA ZA ŠKROPLJENJE
Da pospeši banska uprava zatiranje sadnih škodljivcev, posebno pa kaparja San Joze-ja, je razpisala skupno nabavo škropiva za zimsko škropljenje. Na razpolago je arborin in mixdrin po ceni din 4.50 za kg, za količine pod 50 kg. Posebno za sadjarje onih srezov, kjer je obvezno škropljenje proti kaparju, to je za oba mariborska,. ljutomerski, ptujski in mursko-soboški, je to zelo ugodna prilika. Prijave za naročila sprejemajo občine. Cena je sorazmerno zelo nizka, saj stane mix(Jrin v nadrobni prodaji kilogram 13 din.
ZA VOJAŠNICO KRALJA PETRA RASTE NOVO NASELJE
V	zadnjem času je za vojašnico Kralja Petra zelo živahna stavbena sezona. Gospod Scherbaum je razparceliral svoja dva velika travnika proti Studencem,
m. Seja mariborskega mestnega sveta bo
v petek, 25. t. m., ob 18. v mestni posvetovalnici.
m. Za restavracijo »Grajska klet« je dobila
mestna občina šest ponudb, med katerimi je tudi nekaj izven Maribora.
m Osebna vesi. Za suplenla na mariborskem učiteljišču je imenovan akademski slikar g. Kaučič Maks. G. Kaučič bo na tein zavodu nadaljeval delo svojega učitelja pokojnega g. profesorja Gvajca.
ni Drevi ob 2#. predava v Ljudski univerzi v Mariboru odlični poznavalec naših planin g. inž. France Avčin o potovanju od Šar planine do Koraba.
m. Za izvoz namiznih jabolk v Nemčijo je določena cena 32 mark, franko jugoslovansko-nemška meja. Izvozniki morajo pri sklepanju kupčij navesti, ali prodajajo pakirana ali ne-pakirana jabolka, ali pozna jesenska ali zimska. V Nemčiji je za namizna jabolka predpisan premer 6 cm.
m Občina Studenci pri Mariboru poziva vse one lastnike koles, ki so dobili te dni' pozive, da se nemudoma javijo v občinski pisarni, v nasprotnem slučaju se bo uvedlo proli njim kazensko postopanje.
m Katoliška mladina ponovi v nedeljo, 20. t. m., ob 17. Nušičevo veseloigro v 3 dejanjih „Ujež“. Med odmori igra orkester.
m Tiskovine za kontrolne knjige trgov-cev-detajlistov je založilo Združenje trgovcev za mesto Maribor, na kar se opozarjajo trgovci, ki so prejeli od združenja zadevno okrožnico.
m. Prst si je odsekala na desnici 27 letna služkinja Rokavec Ema iz Maribora. Zdravi se v bolnišnici.
itoUm iu sesUotH mmji pomoč!
Na pragu letošnje zime se spomnimo posebno našega obmejnega prebivalstva ob Dravi, Muri in na Kočevskem.
10. november 1940
naj bo zato namenjen narodni meji, zlasti pa njeni mladini, z geslom:
Mal položi dar — domu na altar! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
m Občina Pobrežje pri Mariboru poziva vse vojne invalide, vdove, sirote, roditelje, brate in sestre padlih, umrlih, ali pogrešanih vojakov iz svetovne vojne, da se nemudoma in to najpozneje do 17. t. m. zglase v občinskem uradu radi sestave seznama vojnih invalidov, vojnih vdov, sirot ■ ih ostalih vojnih žrtev. Pisarna bo odprta tudi popoldne.
m Nesreča pri nakladanju sodov. Pri nakladanju sodov na avtomobil je padla
18 letnemu delavcu iz Zgornje Kungote lopata pod . kolesa. Ko jo ie hotel dvigniti, ga je ročaj lopate ■ s tako silo zadel v obraz, da mu je presekal brado in ustnice.
m. Z zidarskega odra je padel po nesreči
19 letni zidarski delavec Horvat Vinko iz Maribora, ki so ga s težkimi notranjimi poškodbami prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m. Lizol je izpila v samomorilnem namenu 21 letna natakarica Korošec Hedvika iz Pobrežja. Na posledicah zastrupljenja je umrla. Vzrok samomora ni znan.
m. Pri padcu na cesti si je poškodovala desno nogo 461etna viničarjeva žena Ivana Golenko iz Sv. Jurija v Slov. gor. Zdravi se v bolnišnici.
m. Stružnica je zmečakala prstanec na desnici 30 letnemu kovinskemu strugarju Bogomira Dolinšku iz Maribora.
m Levo nogo sl je poškodovala pri padcu na cesti 2 letna posestniška hčerka Roj Marija od Sv. Jurija v Slov. gor.
m Ko se je vračal skozi gozd iz službe^ jc neznanec ustrelil na 19 letnega Stanka Voršiča, zidarja v Sv. Martinu pri Vur-bergu. Zadel ga je v roko, tako da jo moral v mariborsko bolnišnico.
m Dva plašča ukradena. Iz neke dvorane na Aleksandrovi oesli sta bila sinoči ukradena dva plašča iz balonske svile dijakoma Arnoldu Pristemiku in Srdanu Repiču.
m Nočna lekarniška služba: od 12. do vključno 18. t. m. lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pn Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
Nerodno gledelUie
četrtek. 17. okt, ob 20.: „Cyrano de Bergerac . Red A.
Petek, 18. okt.: zaprto.
Sobota, 19. okt., ob 20.: „Nenavaden človek". Premiera.
Premiera Senečičeve igre »Nenavaden človek", tragikomičnega dogodka v Šestih slikah, v J. Kovičevi režiji, se vrši v soboto, 19. t m. K premieri jc vabljen tudi avtor, čigar delo je bilo na večjih odrih ,posebno pa v Pragi z velikim uspehom sprejeto.
Kino
_ * Grajski kino. Danes prvič veliki ruski film „Peter Velikt“. Je film o stvaritelju velike Rusije. Višek slovanske umetnosti.
* Kino Union. Od danes do vključno nedelje »Fantom jahač" II. del. Kdo ie lajinstveni jahač? Odgovor sledi v tem filmu. Napetosti in senzacije.
* Esplanade-kino. Odlični zabavni, veseli, glasbeni dunajski velefilm „Dunaj mesto ljubezni" z Hans Moser-om in Paul H6r-biger-om.
Prevelike razervne zaloge
povzročajo draginjo
Po § 26. Zakona o tisku Vam pošiljamo naslednji popravek, ki se tiče v »Večer-niku« štev. 228 dne 8. oktobra 1940 na
4	strani objavljenega članka pod naslovom: »Prevelike rezervne zaloge povzročajo draginjo«.
Neresnično je, da bi ukrep mestnega tržnega nadzorstva imel za posledico zvišanje cen krompirju na din 1.60 kg, oblastveni ukrep glede določitve cen krompirju s strani mestnega tržnega nadzorstva je nasprotno povzročil, da so se cene krompirju znižale na din 1.60 kg. Ukrep mestnega tržnega nadzorstva je bil ustmeno izdan dne 14. IX. 1940 zato, ker je bila do tedaj tržna cena krompirju din 12,— merica, kg pa do din 2.—. Ta ukrep je bil izdan v smislu tržnega reda samo za ta dan, iz vzroka, ker so bile tega dne cene krompirju različne ter je bila podana možnost, da ta okolnost vpliva ta dan na ceno krompirja. S tem se je ponovno preprečilo, da bi se krompir in to industrijski za uživanje, slabše kva-
litete, prodajal po isti ceni, kakor krompir boljše kvalitete.
V	podkrepitev potrebe izdanja tega ukrepa služi okolnost, da je po njegovem izdan ju in razglasitvi krompir naravnost izginil z mariborskega trga, iz česar Izhaja, da so MH prodajalci pripravljeni prodajati krompir za brezprimemo višje cene, ker bi se sicer, ako bi držale trditve inkriminiranega članka z dne 8. X., pozivu odnosno ukrepu mestnega tržnega nadzorstva rade volje odzvali in krompir pripeljali na trg ta ga prodajali po trditvi pisca v navedenem članku po višji ceni.
Neposreden povod za oblastveno določitev cene krompirju na din 1.60 za kg za dan 14. sept je bila okolnost, da je ’ bila dobavna cena krompirja pri večjih količinah na nakladalnih postajah Rače-Fram in Pragersko franko vagon Rače-Fram odnosno Pragersko din 1.50 za kg krompirja kvalitete »kresnik«. Predsednik: dr. Jovan.
NA JPOPOLhlE J ŠE HARMONiKE ’SVETA
GENERALNO ZASTOPSTVO.
Prodaja v
Mariboru
in sinova
lurčičeve 8
ZAGBEB. NIKOUCEVA 1Q
SfiOrt
Priprave za sestavo juniorske reprezentance
riborske enajsLorice bosla v nedeljo, 20. oktobra, v predtekmi k ligaškemu srečanju Maribor—Ljubljana nastopila dva izbrana teama mariborskih juniorjev, iz katerih bo potem v odsotnosti kapetan MN1’ izbral izvršilni odbor MNP enajstorico, ki bo zastopala marilx>rske juniorje v Ljubljani. Pričakovati je, da bo tudi nekaterim našim juniorjem dana čast, da bodo smeli obleči slovenski reprezentativni dres.
V Zagrebu bo 3. novembra nastopila slovenska juniorska reprezentanca proti hrvatski v predigri k meddržavnemu srečanju Jugoslavija—Nemčija na igrišču Con-cordije. Da bi se sestavila čim močnejša slovenska reprezentanca, je SNZ določila ua nedeljo, 27. oktobra, v Ljubljani medmestno juniorsko tekmo Ljubljana—Maribor, ki bo soodločilna pn sestavi slovenskega teama. V svrho določitve ma-
Table-teniško prvenstvo mesta Maribora
Slovenska table-teniška zveza bo priredila v Mariboru I. veliki propagandni ta-ble-teniški turnir za prvenstvo mesta Maribora ppd pokroviteljstvom predsednika mestne občine dr. Alojzija Juvana. Turnir bo v telovadnici meščanske šole v Krekovi ulici 27. oktobra od 19. do 23. za moštva ter 28. oktobra od 8. do 12. ter od
14.	do zaključka. Pravico sodelovanja imajo vsi klubi in igralci, ki so včlanjeni v STTZ, dame in novinci(-ke) pa se lahko prijavijo brez ozira no to, ali so včlanjeni v kakSnem klubu ali ne. Prijave sprejema STTZ, Ljubljana, Društvena ul. 6 do 25. oktobra in na kraju prireditve do začetka turnirja.
Vse partije se bodo odigrale s Hanno-Extra Prima žogicami po Cistern pokalnem
sistemu na dve dobljeni igri. Moštvo tvorita dva igralca in en par po sistemu za Davisov pokal. Prijavnina v posameznih skupinah je sledeča: moštva 12 din, gospodje 5 din, dame 5 din, juniorji 5 din, double in mixed double po 10 din, novinci (-ke) 5 din. Za zmagovalce mošLev, gospodov in juniorjev so razpisani lepi trajni pokali, za slabše plasirane v teh in za zmagovalce v drugih skupinah pa plakete, odnosno diplome.
Za table-tenis vlada v zadnjem času zopet poživljeno zanimanje v Mariboru, saj sta ISSK Maribor in SK Železničar ustanovila ping-pong odseka s precejšnjim številom članstva, tako da smemo ne glede na obisk zunanjih gostov računati s številno udeležbo na tem propagandnem turnirju.
Prve povratno tekme v ligi
Dokler bo dopuščalo jesensko vreme, se bo še letos razvijal pomladanski del ligaškega prvenstva. V nedeljo, 20. okt., bodo prve povratne tekme: Maribor— Ljubljana (0:4) v Mariboru, Kranj— železničar (2:1) v Kranju, Amater—Olimp (2 :1) v Trbovljah ter Mars—Bratstvo (2:3) na Jesenicah. V oklepajih so jesenski rezultati.
PRVENSTVENI SPORED V MNP
V	Mariborski nogometni podzvezi se. bo v nedeljo nadaljevalo prvorazredno prvenstvo s tekmo Lendava—Ptuj v Dolnji
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oilulb Stan* vsaka beseda 50 por. najmanjša pristojbina za le oglase le din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In lenltovanjskl oglasi din 1.— po besedi. Na]. manlšl znesek za te oglase le dlo 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo mala din a— Znesek aa male oglase se plaCnle takoj pri naročilo. ozirom« ga le vposlati v pismu skupaj a naročilom sli pa po ooStnl položnici na 'čekovni račun it. H.409. — Za vse pismene odgovora glede mallb oglasov as mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO DOBI
SLUŽKINJO
zanesljivo, veščo kuhe. sprejmem k otroku. VDrašati pri Štuhec, Stolna 3.	18978-2
UČENKO
za damsko tatnburaško kamelo se išče. Plača 300 din. sta novanje in hrana. Ponudbe s sliko. Kat/elnik Vasi6 Milo* rad. Beojcrad, Hartvigova Mb 18991-2
STANOVANJE ODDA
TRISOBNO STANOVANJE kopalnica in dr. oddam s 1.
dec. Maistrova 16, vrata 7-18988-5
SEM
&
&
noG*n
LEPA SOBA
in kuhinja se odda s 1. novem brom. Vodnikova 65, Studen ci	18979-5
PREHRANA
Sprejmem
NA HRANO
Cena mesečno din 350.—. Mi mika Holzapfel, šivilja, Koroška 56.	18977-7
SOBO ODDA
Lepo čisto
OPREMLJENO SOBO oddam enemu aU dvema *o*
spodoma. Naslov v ojtl. odd »Večernika«. ________18982-8
LOKAL
LOKAL
za obrtnika oddam; Stritarje va ulica 5. vogal Jerovškove (Maedalenske)	18985-10
POSEST
PARCELO
Vi
prodam. Vprašati M. Kranic, Sp. Radvanjska c. 3-a.
18975-11
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
Hišni posestniki ln najemniku preglejte VaSe peči ln štedilnike. predno nastopi zima. Vsa (ttčarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer sl lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust 5212-13
Redilo ža svinje
. preizkušeni prašek za svinje, , ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim.
1	paket 8.—, 1 kg 25.—, po pošti s povzetjem
15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga:	Lekarna
pri Zamorcu, Maribor, 'Gosposka 12.
mali oglasi v_Večerniku“
Lendavi, mariborske tekme Slavija—Slo-venjgradee ne bo, ker je podzveza izrekla nad SK Slovenjgradcem kazenski suspenz, ker ne upošteva njenih sklepov in se nc odziva pozivom, Rezervno jesensko prvenstvo je zaključeno,, juniorska tekma Železničar—Maribor pa je preložena.
s. Drugo srečanje hrvatskih In madžarskih teniških reprezentativcev je organizirala va raždinska Slavija v Varaždinu. V prvih sing lih je Asboth premagal Pallado 7:5, 7:5, Pun-Čec pa Gaboryja 6:4, 6:4. Odigrali bodo še dva singla in double,v soboto in nedeljo pa bodo naši in madžarski igralci gostovali v Osijeku.
II * •! .	pri	naših	šnsereri*
lotil   ....................
MALO POSESTVO
za 18.000 din nar/rodaj. Resni kupci vprašajo; Stritarjeva
ul. 7, Doiajš. ____
ŽENSKI KOTIČEK
PRODAM
dobro ohranjeni dve kratki hubertus suknji. Tržaška cesta 65, Klemenčič. 18990-18
ŽIVALI
Kupim
3 KLETKE za domače kunce. Klemenčič, Pobrežje. Sokobka 2.
18981-24
RAZNO
VAŽNO ZA VSAKOGAR! Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pri prvovrstnem pečarsketn podjetju-Stalno velika zaloga najnovejših modelov pečj, štedilnikov In stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor. Tvrševa ulica 12.
18118-28
IZGUBLJENO
Od
ROŠNJE DO SV. JANŽA
so se izeubili zgornji deli štedilnika (kuble). Najditelja naprošamo, da lih odda poštarju proti dobri nagradi.
18992-27
knjigarna Tiskovne zadruge v Cankarjevi 1 sprejema nove naročnike »Večernika« in male oglase.
Zahvala
Vsem, ki ste počastili spomin našega pokojnika, gosp.
Krambergerja Moizila
čin. drž. železnice v pok. — pešad. kapitana L ki. v rezervi
z venci in cvetjem, z zadnjo tužno pesmijo in godbo »Drave«, s toplimi tovariškimi besedami ob grobu, z molitvijo, kakor s spremstvom k poslednjemu počitku, izreka užaloščena rodbina najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo kr. vojaški komandi za tako častno udeležbo na zadnji poti nepozabnega.
Maribor, dne 17. oktobra 1940.
Rodbine Kramberger, Ramelli.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni oče, stari oče in tast, gospod
Gajšek Vincenc
višji sodni ofidal v pokoju
danes ob 12. uri, v 75. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 18. oktobra, ob 17., iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju.
Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 19. oktobra, ob 7. zjutraj, v cerkvi sv. Jožefa.
Celje, dne 16. oktobra 1940.
Vinko in Karel, sinova; Vincencija por. Molan, Virgilija. hčerki; Franc Molan, zet; Silvana, vnukinja — in ostalo sorodstvo.
Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, umrla naša nepozabna soproga, mati, stara mati, svakinja, teta,
gospa
Marija Grah
Pogreb predrage pokojnice bo v četrtek, 17. oktobra, ob 16. uri 5z hiše žalosti, Kersnikova 46, na okoliško pokopališče.
Celje, dne 16. oktobra 1940.
Žalujoči ostali:
Grah Drago, višji davčni inšpektor, soprog; Ristič Marija, soproga kapetana I. klase, hčerka; Ristič Mladen, kapetan I. klase, zet; Ristič Drago, vnuk.
 --------—------.'rvniBoiniuivAB •> Ma-ihnn, Tisk« Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se