V torek, četrtek in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 7 for. 50 kr. » pol leta . 3 „ 70 „ n četrt leta 2 „ — „ n mesec . . — „ 70 „ Po pošti: Za celo leto . 9 for. 50 kr. n pol leto . 4 „ 80 „ n četrt leta . 2 „ — „ n mesec . . — „ 90 „ jjSh Za navadno dtfAvpno vrsto se plačuje':’'1'*^ kr., kterasc enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. JSt« IVt V Celovcu v saboto 9. februarja 1867. TCCllJ MMM« Dajte Avstriji primeril« ustavo! III. V Londonu 24. januarja 18(>7. V Avstriji je deset različnih narodov, vsaj po jezikih in narečjih; nad temi je gospodoval blizo do sedaj le en priviligiran narod, in bil je despotizem. Sedaj pa temu moči pešajo in biti hočeta dva naroda gospodujoča; nastal bi tedaj dvojni despotizem, in ker dve vezi bolje vežete kakor ena, bi tudi ta način tu bolj veljal. Kako tedaj bi se mogel iz Avstrije de-j spotizem odpraviti, da ne bode niti v mono-dzrim — tako bi analogično centralizem imenoval — ne v dvalizmu tičal? Mislim, da ni druge pomoči kakor ta, da naj bi se osnoval dekalizem t. j. deset narodov, deset gospodarjev, pa nota bene ne eden nad drugim, temuč vsak nad sebo; tako bi nobeden nobenemu nič oponašati, in dokler je j Pri zdravi pameti, tudi nič zavidati ne imel. her pa ti posamezni narodi niso popolnoma sami svoji t. j. zase posebej neodvisni, temuč v medsebnej zvezi so in biti morajo, — v lej medsebni zvezi tedaj naj jim bode ena vlada, ktera medsebne in občne stvari vseh I posameznih' da tako rečem, le za svoje reči 1 gospodarjev, narodov obravnava. V taki vred-bi mogla bi biti zadovoljnost in moč! S tem dekalizmom pa ne menim druzega kakor I federalizem, in ta more se le v svobodni in Pravi konstituciji vresničiti. Divide et impera — drobi in gospoduj j — to je vedna navada vseh despotičnih vlad: Ponudijo se enemu narodu na videz veče Pravice ali privilegije kakor drugemu, da je h* prijazen namenom vladinim in jo v za----- . __________. ... ------------------ Besednik. -^?>scss3&- Druga dijaška beseda v Gorici v spomin Valentina Vodnika. ------eunt anni more fluentis aquae, nec quae praeteriit cursu revocaliitur uuda, nec quae praeteriit hora redire potest. x=Yy Spominjaje se lanske besede in Primerjaj e jo z letošnjo besedo bo sleherni *®kel, da se Ovidij moti; kajti dijaška mladina, nada boljše prihodnosti, ni pozabila *hti krasnega vspeha lanske veselice uiti Vsakdanjega klica: naprej, naprej! Vadila in Urila se je, v sebi oživljeni slovenski duh j>°jila, narodno zavest med drugimi zbujala j1} jo celo po stranskih krogih širila. Kako bi bila prezerla slovesni trenutek, spomin Rojstnega dne našega pesnika pervaka, Va-i *e,»tina Vodnika?Odbor se zbere, sestavi ttačert slovesnosti in poišče si potrebnih . °seb pa primernega prostora. Pohvaliti ga I Moramo, da je letos veselico preselil od sv. Petra v rajski Solkan, kjer so jej priljudni domačini preradi vrata odperli. Gotovo 8e bodo Solkanci leto in dan spominjali ponosnega ponašanja vsč dijaške mladine; pa tiranji drugih podpira. Kakor hitro je pa vlada na eni strani sv.j nam eh‘dosegla, obrne se in zatira drugo stran, kteri je malo greben zrastel, smehljaje se oni, ktero je poprej tlačila. Tako se vedno pleše, narodi ne previdijo, da iskaje v svoji sebičnosti le svoje lastne interese ne škodujejo samo drugim, temuč tudi samim sebi; ker svobodo drugim jemljejo, zgubijo jo tudi sami. V robstvu so po takem vsi. Sreča se toraj v Avstriji le tedaj pričakovati more, kedar se bodo narodi sprijaznili vsaj v tem, da se vsi za eno in isto stvar borijo, za svobodo, za pravo konštitucijo, za občne pravice in pravične vredbe. Federalizem v pomenu občne pravične konstitucije, prave naravske svobode more še Avstriji« osrečiti. A žalibo-že! koliko je upanja, da se bodo narodi av-strijanski za to borbo in za ta blagi namen, da za največe blago, ki ga človek na svetu ima, za svobodo občno sprijaznili in složno združili; vendar Pandora jc položila up na dno svoje škatle, — toraj upajmo! ---n . aangi—i — Avslrijansko “lesarstvo. Iz Dunaja. F. F. Dobri vspeh Slovencev in njih slovanskih bratov pri volitvah deželnih poslancev je Nemce res nekoliko prestrašil; zdaj vendar že tudi sami priznavajo, da smo drugi tiči, kakor so prej mislili, in da so posebno spodnji Štajerci dali Nemcem lep izgled prave složnosti, ki zasluži, da ga posnemajo. Poprek pa se sliši, da je treba jako paziti in na vsak način braniti, da ne kako bi se ne, saj so jo kot svojci svojce sprejeli. Hrabri junak gre v versti svojih to-varšev in neštevilne množice s staro tri-bojno zastavo do županijske meje dijakom naproti. Živila ! Slava ! doni iz sto in sto ust, ko sprejeti pozdravljajo slovansko zastavo, zarad ktere Solkan po vsem goriškem Slovenskem slovi. Pod skalovito Sveto goro se zakadi,--------možnarji pokajo. Počasi se bliža Solkanu zmiraj bolj naraščeča množica, slovenske pesmi prepevaje. Ko se na nebu zvezde zablišče, možnarji iz nova za-done, na strani vinorodnega Kronperga pa pleme domačega kresa občno veselje povišuje. Sčasoma se napolni dvorana v Dročevej hiši, v ktero nas je v slovanskih barvah razsvetljeni napis: „Goriški dijaci : Živijo VODNIK !“ vabil. Vse se gnjete in ljudstvo še lestvice pristavlja in na okna leze. Ura bije, sprednja vrata dvoranina se od-pro in pred nami se razstavi pevski zbor, štirnajst čverstih mladenčev iz raznih viših gimnazijskih razredov. Deloma krepki, deloma mili glasovi znane češko pesmi „Slovan" pozdravljajo zbrano množico. Nisem mislil, da bi bilo dijaško petje od lani toliko napredovalo: letos štirnajst pevcev , ko jih je lani komaj pet ali šest pelo. V resnici se zasluženo pohvalo sprejeto pesem morali so ponavljati. Za njo sledi govor. Učenec sedme šole razjasnuje po primernem vvodu v zbiljni besedi veliko pomenljivost današnjega shoda postanejo Slovani premočni, da si ne pridobijo enake veljave z Nemci, ali pa da jih nazadnje celo ne prekosijo. Tudi tukaj med dijaki danajskega vseučilišča je nastal v „akademični čitavnici11 te dni v tem obziru strašen prepir. Tako imenovani „akademischer Lese-verein“ šteje namreč okoli 430 udov različnih narodnosti, ki so dozdaj razun nekterih malenkosti lepo, mirno in složno se zbirajo čitali različne časnike, ter imeli enak namen, v obče se izobraževati, pa niso se bili vdeleževali nobenih političnih ali narodnih demoštracij. V zadnjem občnem zboru pa je predložil nemški g. podpredsednik, naj se prof. dr. Ungeru, ki je bil ravno nekje za deželnega poslanca izvoljen, v „imenu celega društva1* gratulacija pošlje. Ker pa to ni namen akademičnega društva in se prej o tem nič ni vedelo, in ker tudi dijaki druge narodnosti nimamo nobenega vzroka, vdeležiti se take reči, ker še nismo teh misli, kakor jih je dr. Unger v svojem govoru izrekel, zapustili smo vsi Slovani in še uekteri Ogri in Labi dvorano, Nemci pa so predlog z malo večino vendar sprejeli, in še potem le se vrnili k dnevnemu redu, namreč k po-trjenju novo izdolanib postav. Drugi den pa je bilo veliko prepira v društvu zavolj tega in posebno, ker je g. podpredsednik v tem predlogu in tudi pri drugih priložnostih očitno izrekel, da hoče napraviti društvo celo „nemško1* in da si bo na vsak način prizadeval, ta namen doseči. Veliko smo se naučili pri tem od visokoučenih nemških dijakov, ker mnogo neumnosti so nam povedali. — Tako je nek velikoustuož pa malo-umnež zelo resno trdil: „Vsak dijak, ki je in posebno kaže na mnogoverstne Vodnikove zasluge za našo literaturo. Vse to je storil ou iz golega, najčistejšega domoljubja ; kajti sprevidel je, da naroda duševna omika napredovala ne bode, dokler bodo omerzleni odpadniki pa tujci po tuje zanjo skerbeli, po očemsko jo tlačili in v peklenske spone kovali. Prav dobro se je govornik ponesel. — Po govoru zapoje kvartet hervaško „Gradič beli11, pri kterej je bilo večkrat znati, da so se je še premalo vadili. Sedaj stopi šestošolec na oder; deklamoval je Ternov-čevo pesem „Kralj Matijaž11. Resnobni značaj mladega govornika je prav vstvarjen za epične pesmi. Beseda je bila pojemu v vsem primerna, primerna povesti v narodnem duhu pisane pesmi; razločna pa krepka , počasi sicer naprej stopaje, kedar pa je bilo treba, se je tudi nekoliko podvizala. Vidno so se mlademu Ipavcu oči zasvetile, ko so po dvorani krepkejše se odmevali glasovi: kralj Matijaž maha in maha, dokler krog sebe na slovenskej zemlji vidi polno tujih vragov. Jako dopadala je tretja pesem „Klic na boj11, ki jo je pel celi pevski zbor. Za njo se versti šaloigra „Slep ni lep“. G. Mir. Vilhar, njen spisatelj, sam bil bi se čudil, da so goriški dijaci tako natanko posnemali kranjske značaje, ki so gledavcem toliko veselja, toliko smeha napravili. Vsi smo se spominjali Dežmana v Teržičipropadlega, ko seje na dunajskem vseučilišču vpisan, je zategadel „Nemec11, ker je dunajsko vseučilišče nemško11 — strašna logika! Marljivo se tedaj pogovarjamo, kako naj odvračamo vse napade ter branimo, da društvo ne dobi niti „narodno-političnega niti nemškega11 značaja, ampak ostane kakor dozdaj „kosmopolitično.11 Zato se bomo pri prihodnji seji tako številno kakor mogoče zbrali in bo ta gotovo jako živahna in glasna, ker se tudi Nemci močno pripravljajo, kakor slišimo, še z novimi predlogi. Bomo jih že zavrnili! Tudi iz tega se vidi, kdo da dela homatije in razoertije zavoljo — narodnosti. ---Sasgfe!«-.- Slovenske dežele. Iz Celovca. (Nemška in madjarska zmaga.) Naši Nemci so doživeli že sveti raj na tem svetu. Ni dolgo, kar so lazili okoli vsi pobiti in klaverni, kakor pravi vitezi „žalostne podobe". Ba glej! na enkrat se vse zasuče in spremeni! Volitve grej o jim na Dunaju, v Gornje-avstrijanskem, na Soh-nograškem, v Predarljskem kaj srečno izpod rok, na Koroškem so Slovence celo tako po-djali, da tretjina koroških ]trebivalcev nima nobenega zastopnika v deželnem zboru: Pa vse eno, da so se volitve le končale v „nemškem in liberalnem duhu11! Zdaj pa še to, da grof Belcredi, kterega bi bila, ta stranka rada v žlici vode vtopila, pojde in pridejo menda vsi novi ministri, pa menda vsi v njih duhu in po njih volji, — da spet dolnjo oži deržavni zbor, [to kterem zdihujejo kakor jelen po merzlej vodi. To je pa vendar preveč sreče in veselja na enkrat! Bojimo se, da jim bode okrogla sreča skorej spet lierbct pokazala. Teh misli pa nismo le mi, timveč tudi politično omikani in resnično liberalni Nemci. Tako piše dr. Šuzelka v svojej „Reformi" o tej stranki: „Sie (to je nemško-liberalna stranka) betrachten Oestorreich als ihre Domane und die Vol-ker Oesterreichs als ihre Leibeigenen und Nutzthiere. Aber das Mass ist voli! In der demniichstigen Periode unserer Gešchiehte kann tur diesse Partei kein hervorragender Platz mehr sein, oder es miisstc Oestorreich aus der Geschichte vershwinden. Gonnen wir also diesen „Verfassungstreuen" die Freude hrabri Teržičan šalil z vsiljeno „sveto omiko", iz ktere tujščine, kot pravi , si še irhastih hlač narediti ne more Zagrinjalo sc spusti, pa kmalo se zopet vzdigne. Na novem pozorišču sodnik hodi gor in dol. Samogovor njegov, poln jedernatih misli, je predolg, timveč ker se v njem djanje dosti ne razvija. Kar se prizor oživi; velik suh berič (znati je, da jo še le novinec ali ga pa vsaka muha tako hitro razjezi) s hripo-vim glasom izroči modremu sodniku zatoženega Ribničana, kterega Teržičan in Piv-čan kot priči spremljata; pred njimi stoji bedast Korošec Wunder, ki še ne ve, koliko let je star. Djanje se zopet krepkeje razvija. Pravični sodnik, pravi uzor vsem sodnikom, uljud-iio izprašuje Nemca ali potujčonega Korošca po nemški, Slovence pa po slovenski; Černe, pridni pisar sodnijski, pa piše’na sodnikovo povelje vse zapisnike v materinščini, kar se žalibože! po slovenskih pokrajinah le redko kje posnema. Premodri sodnik krepko po-vdarja, da jo „bindiš" ravno tisti slovenski jezik, ki ga Ribničan le drugače zateguje. Pravda je lahko in hitro razsojena. Kot Rajbenčan se svojimi podesetaki smo tudi gledavci bili prav zadovoljni z vsemi igravci. Po češki pesmi „Radostno potovanje", ki jo je pevski zbor kaj dobro pel, govoril je eden izmed pevcev konečni govor. Razpravljal je znamenitost duševne izobražono- — 70 - iiber iliren augenblicklichen Sieg; sie freuen sich ja so kindlich und kindisch, sie freuen sich sogar dariiber, dass man sich in Berlin und Miinchen mit ihuen freutl Sie verkiinden triumphirend, dass durcli ihre Einmuthigkeit die Regierung bereits erschiittert und zur fobruaristischen Busse und Besserung bekehrt sei. Wir hal ton das fiir cin Wahlmanover, welches die Wiililer noch mehr fur das Dogma der Zwanziger-konferenz fanatisiren soil. Wenn os aber wirklich walir sein solite, dass die Regierung dieser Opposition nachgebcn konnte, dann wiirde dieser Sieg der Dentsch-Oesterreicher, wir wiederholen es aus vollster Ueberzeu-gung, fur Oesterreich cine verderblichere Niederlage sein, als selbst die bei Kbnig-griitz, dann wiirden, Preussen und Russland liber Oesterreich triumphiren, und das unter-einander theilen, was jetzt in unseliger Ver-bleudung die Deutsclien und Magyareu unter sich theilen woiien. Wir sprechen diese Warnung noch eiu-malil aus und waschen unsere Hande. Das Schicksal muss sich erl'ullen". — Tako Nemec-Šuzelka, — mi pa leto še pristavljamo, da bojo stoli v ožem deržav-nem zboru stali še bolj prazni, kakor so -nekdaj bili: Nemci sami in edini bojo tam majorizali vse takraj litvanske dežele! Kako dolgo pa to pojde? Bach je v tem duhu gospodaril 10 let, — Schmerling 5 — 6 let, — Belcredi i ‘/? leta, — kako dolgo bode pa Beust? češki časniki prerokujejo, da bode ta ptujec komaj nekaj mesecev sedel na ministerskem stolu. Bomo ja videli in se vnovič prepričali, daje le pravičnost do vseh narodov za Avstrijo tista pot, ki jo pelje k miru, k sreči, k moči, k svobodi in k slavi! Zal nam pa je vendar, da se toliko zlatega časa zgublja in nam število penzij oni ranih ministrov toliko narašča! Slovenjigradeni 4 svečana. — r. (Šola.) Ako je omika narodu podstava njegove bla-govitnosti in omike — in kdo bi to tajil? — od kod pride vendar, da se v naših ljudskih šolah tako malo za to narodno omiko in posebno v naši šoli skor trohe ne zgodi? Ne da bi zabavljati hotel tem, ki so v resnici za našo glavno šolo veliko storili, t. j. v. č duhovščini, kteri se moramo zahvaliti, da se je že pred več leti 4. razred ustanovil, — hočem na kratko pomanjkljivosti te učilnice pretresti glede na prislovico, ki sti, ki je s telesnim blagostanjem v ozki zvezi. Na zgodovino se naslanjaje je pripovedoval, ktere v slovanskej kervi vkoroni-njene razmere so zavirale vzajemno gibanje narodnega življenja slovenskega rodu in ktera nemila osoda je v poslednjem tisočletji zavest slovenskega naroda morila. S hvaležnostjo se spominja Vodnika, ki jo je zbujati začel, ne pozabi tudi njegovega pod-piravca , slavnega C o j z a. Oba nam naj bota v blagem spominu, v lep zgled! Gladko je tekla govorniku beseda. Niti tu, niti pri pervem govoru, niti v deklamaciji ni bilo zaslediti one presiljene navdušenosti, ktero je bil sporočevaveo lanske dijaške besede omenil. Res da tudi tretjemu govorniku skorej nobene napake očitati ne morem, ako bi ga ne opomnil, da bile bi njegove besede še globokeje v serca segale, ko bi bil nektere stavke z bolj krepkim glasom po-vdarjal. Ali bi bilo napčno povdarjati besede, ktere rodoljuba na skeleče rane spominjajo, tu pa tam na sovražne moči kažejo, ki občni razvitek zavirajo in zatirajo? Nehote človek terdneje stopi, kri se hitreje pretaka-----------in — — in poslušavec bi sam pomagal navdušenemu govorniku ljute sovražnike zaverniti. Tedaj o pravem času in na pravem mestu tudi mirnemu govorniku ne sme manjkati primerne navdušenosti. Ta je ona znamenita Demostenova iinoxQimg, taka zmagujoča, da jo njegov pravi, da svoje lastne pogreške spoznati, j« prva stopinja k poboljšanju. Znano je, kako radi se naši meščani šopirijo, da imajo glavno šolo, da morejo šolo in učitelje plačevati i. t. d.; ali kdor tukaj živi,y ve, kaj se za šolo zgodi. Šolska hiša, od zunaj bolj podobna kmečkemu skednju kakor hiši, šteje se k najsla-bejšim učilnicam lavantinske škofije; izbe so ali temne in ozke, ali tako vlažne, da se po zimi rosa po stenah cedi, kakor bi bil izvirek v zidu. Staniča prvega in drugega razreda je ozka in dolga, in ima 6 oken, skozi ktera, kjer nimajo zatvornic, celo poletje neusmiljeno solnco peče. Čuda, da se žel zavolj občnega ' zdravja v tej reči nič ne zgodi. Kar notranje reči te šole zadeva, morem zdaj le toliko reči, da se ne bom nič čudil, če bomo skorej povsod ves „kredit" zgubili. V 18 mesecih smo imeli 4 podučitelje za prvi in drugi razred (v obeh razredih uči samo en učitelj). Kako bi bilo mogoče, tako naglo otrokom učitelja in učitelju otrok navaditi se, in vendar vsakdo ve, da le takrat nauk napreduje, ako ga učitelj osebnosti otroškega duha priliči. Kako je to mogoče tam, kjer se tako pogosto učitelji pre-minjajo?! — K temu zadržuje nauk v šoli še nem-škutarski duh naših meščanov, kterega so žalibog tudi v šolo zatrosili. Slovenjegračani žive med Slovenci, in sicer večidel od Slovencev in vendar bi jih radi, ko bi bilo mogoče, na kaplji vodo popili! Kakor tukaj ni nikjer drugod med Slovenci izključivna nem-škutarija. In kakor bi tudi radi učitelji z» domači narod delali, tako težavno jim je to, ker so jim po tem takem roke zavezano. Upati pa je vendar, da bo tudi v naš kraj in v našo šolo oživljajoče solnce narodne pravice naše prisijalo, da se bo v naši šolski hiši domači jezik pisal in govoril in ljudem našim dalo, kar jim gre po božji ii* svetovni postavi. Izpod zaliodnjc strani Pohorja 28 jan. (Vesela zmaga, naš poslanec, in tovarši njegovi; nova vojaška postav«! in okrajno zastopništvo.) Važna do-godba naše slavne zmage (glej dopis i 't Šoštanja v 11. listu „Slovenca") jo vredna v zlate bukve zapisana biti. Ko smo se bolj oddaljeni volilci že zvečer pred volitvijo vj Slov. Gradcu snidli in se pogovarjali o vo- največi nasprotnik Eskin presodnim Rod-cem rekel: „Kaj, ko bi ga vi samega sli'i šali" 1 II koncu nas pevski zbor iz zbiljnih misli zbudi z „Budnico ilirsko". Kratka sicer pa kaj lepa pesem! Bo končanej besedi se dvorana z beršli-nom ozaljšana spremeni v gostoljubno sobano. Hitro smo bili z vsem postreženi. Na mladih licih se kaže priserčno veselje, kteroj so pevci sredi sobane z innogoverstniiu’ pesmami poviševali. Bo pervej napitnici presV-cesarju napiti napil je gimnazijski vodja postavljenemu pesniku V o d n i k u, zaslugo-polnomu vodniku slovenskega naroda. Slav«! živio se odmeva iz sto in sto ust. Vesel) pesmi se iz nova razlegajo po sobani, gibanje je zmiraj bolj živahno, sladko solkansko vinoe, dobra domača kapljica, je hitro razgrelo mlada serca. Le prenaglo mine ur* za uro, polnoč se bliža in treba se je odpravljati domu. Še enkrat se ozre razger; njena tribojna zastava po krasnej. dvoran' in mladina zapusti ž njo gostoljubno hiša „Naprej zastava Slave" prepevaje. Zadnj* možnarji donijo med visokimi skalnatim’ hribi in naznanjajo zbrani množici in vsem Solkancem konec velečastno slovesnosti v spomin Vodnika Slovenca. *la naj slavni dež. odbor brez dolzega obotavljanja ustavi to nepotrebno plačo, kajti ako vlada brez tolmača izhajati ne more, naj ga pa sama plačuje iz deržavne blagaj-nice, ker to ni krivda dežele, da vladini uradniki večidel ne urnejo niti v besedi niti v pismu književnega slovenskega jezika. Še mnogo družili vprašanj na razne strani bi imel novoizvoljeni dež. zbor v porazum-ljenji z odborom staviti. Toda prepuščamo ta posel njemu, in v drugi vrsti bolj izurjenemu peresu nego je naše. — 1/. Ljubljane. —a— (Novi okrajni predstojniki. Vladini svetniki.) Hitro naj vam naznanim imena tistih mož, ki bodo zdaj po prenarejeni vredbi politične uprave okrajni predstojniki na Kranjskem. Ti-le so: G. Jožef pl. Schiwitzhofen okrajni predstojnik v Kamniku, g. Janez Pajk v Ljubljani, g. Jožef Derbitsch v Kranju, g. Avg. pl. Fladung v Kočevju, g. Anton Ogrinz v Ložu, g. Ant. Globočnik v Postojni, g. Jož. Ek el v Novem mestu, g. L. vitez lloffern na Krškem, g. Avg. W u r z-I) a c h pl. Tanenberški v Radolici, g. Aleks grof Auersperg v Litiji , in Itudoll grof Chorinsky v Črnomlju. — l’ri c. kr. na-mestniji v Ljubljani so pa postali vladini svetidki: vitez Bosizio (je ob enem tudi dvorni svetnik) g. Jož. Rotil, dr. Anton S e h d ppl, (ki ostane še poročevalec zem-Ijiščno- odvezne in poravnalne komisije) in g. Anton Laschan. — G. Janez Hočevar je imenovan za vladinega tajnika pri dež. namestniji. — Toliko v naglici. Ker so to večidel dobro znana imena, je težko kaj prida pričakovati zastran samouprave. 1/. Dobrepolja. N. (Še nekaj o volit vi!) O volitvi sem že povedal, kako da se je za nas srečno končala. Ali brez vsega strahu vendar nismo bili. ker ravno, ko smo k volitvi šli, dobili smo vabilo od nemšku-tarske stranke nasvetovana moža voliti, namreč Kromerja in Benediktarja, izmed kterili drugi še celo slovenski ne razume. Pa lepa hvala za tacega poslanca, — le sami ga obdržite, mi no potrebujemo več nemških, ampak slovenskih poslancev. Potem nam tudi ni bilo neznano, kakšnih misli da so nekteri Kočevarji in da se tudi še med drugimi volilci ljulika in pleve nahajajo; vendar med nami ga ni bilo nobenega, ki bi bil kteremu drugemu svoj glas dal, kakor Svetcu in P. Kozlerju. Med Ribničani pa so bili trije, ki so na vso moč delali za nemška kandidata. Nek Pauzer, rojen čeli, in g. Stupica iz Sodražice sta se posebno napenjala, ali vse je bilo zastonj. Posebno pa moram tudi pohvaliti okrajnega predstojnika Koširja in lajmoštra Sežuna, ki so celo pri volitvi po latinski nekega kočevskega fajmoštra K. ošteli, zakaj da je glasoval za nemškutarskega poslanca. Polovica Kočevarjev je vendar k narodni stranki pristopila in tako nam je bilo mogoče, da smo nemškutarje zmagali. Pričakujemo pa zana-prej vendar boljših časov, ker bomo narodni zbor imeli. Pred vsem nam je treba slov. uradnij, ker nemških ne potrebujemo več! Ptuj e dežele. Italija. Enekrati je že počil glas, da bi italska vlada rada, da naj bi se kraljevič-naslednik s kako avstrijsko cesaričino oženil, vendar pa ne s tem namenom, da bi potem obe državi v kako ožo zvezo stopile. Temu se tudi ustavlja časnik „Italic" ter pravi, da gre pred vsem za zvezo s Prusom skrbeti in delhti, ker ta bode še Italiji potrebna. — Po takem se Avstrija nima res inč dobrega nadjati! — Za glavnega ali višega konsula v Trstu in za a v s tri j s k e luke je izvoljen nek plemenitaš, Bruno z imenom, ki bode gotovo dobro znal vodo na laški mlin obračati ! — Turčija. Vlada je v veliki zadregi, ker nima deuarja in je tudi že uradnikom in vojakom plačo za 30"/u znižati morala. — V Carigradu se Turki in Grki kaj pisano gledajo, tako da so se že sem in tje do dobrega* sprijeli in do krvi pretepali —Vlada misli tiskarno postavo popolnoma vzdigniti, da jej ne bo nihče nič očitati ali pa svetovati imel. — V Tesali ji je 12000 turških vojakov, v Epiru pa 12 batalijonov redne vojske, ki se bode pa tudi še pomnožila, — pa bo javeljne kaj pomagalo, če bo Bog pomagal pa sreča junaška! Angleška. 5. t. m. se je državni zbor ali parlament odprl. V prestolnem govoru se naznanja poslancem , da ima vlada z vsem svetom mir, — samo nekaj malega bo še treba storiti, in sicer v zadevah Irske, Amerike, volitnega reda, in kaj je taci h malenkosti več ! V Londonu 26. jan. J.8G7. T. (Huda zima. Nesreče. Vreme.) Angleška je podobna zdaj prav letošnji zimi, tako v političnem kakor v vsakdanjem življenji. Dolgo že boje Angleži take zime niso imeli kakor je letošnja, ako ravno se ptujcu ta nič kaj huda ne dozdeva, in res bi tudi sama po selu nič kaj huda ne bila, da bi tukaj le toliko nadlog ne bilo, ktere zima tako grozno na svetlo prisili, kakor pri nas včasi volkove. Bil je hud mraz tukaj skozi 14 dni, pa kdor je največo nadlogo, ki si jo človek med ljudmi misliti more, videti hotel, ta jo je doživel v Londonu, v največem in naj bogatejšem mestu na svetu. Ne bodem je tukaj popisoval; omenim pa le to, da od jutra do noči so cele trume ljudi po ulicah tulile; ker ne samo slabi ljudje, ki težko delati ne morejo, temuč tisoč in tisoč močnih in mladih, to je delavcev vsake vrste, kterim je mraz delo zaprl, je tako beračilo. Najgroznije prikazni pa so bile v vzhodnjem delu Londona. Pa tako ni bilo samo v Londonu, temuč tudi po vseh mestih na Angleškem, kakor se od vseh strani piše. V nekterih krajih bila je celo viharna vstaja teh beračev za vsakdanji kruh, kterega so z vsakdanjim delom zgubili. — Ta vse drugo je bilo na ledu po vrtih londonskih; tam se je dričalo ali drsalo moških in ženskih brez števila, in to ne samo po dnevu, temuč tudi po noči z baklami. Kaj tacega še nikjer drugod videl nisem. Vendar tudi tam ni bilo brez nesreče. 14. januarja ob 4 popoldne vlomi se v „Regent-Barku" led in pogrezne se blizo 200 ljudi. Okoli 50 se jih na mestu vtopi, drugi so se kako tako oteli in mnogo rešiteljev nesrečnim vtopljencem se je pokazalo prav angleškega poguma. Strašna je bila ta prikazen, — pa drugi dan drsali so se veselo kakor poprej in še bolje, ker mraz je led bolj utrdil. Tako je po angleški! — Sneg in mraz je tudi zelo komunikacijo zadrževal, tako v Londonu kakor drugod. Po Tamizi brodovi niso mogli plavati kakor navadno in na železnicah so se hlaponi zastavljali. Po ulicah je bil prve dni sneg, zadnje pa tako polzko, da niti „omnibusi“ niti drugi kočijaži niso varno voziti mogli; dogodilo se je zato pri vsem tem mnogo nesreč: ljudi in konj je mnogo popadalo in si roke ah noge polomilo. — /daj pa je spet toplo vreme, in sicer je nastopila ta sprememba v eni noči, kar še nisem nikdar doživel. Severna Amerika. Nek vladin list v Vašingtonu piše, da, če se ne bode „kongres11 spametoval, stopi izvršivna oblast na noge in oboroža vse svoje privržence. Predsednik, tako pravi dalje, ne bode pozabil prisege svoje in je pripravljen ustavo braniti. Vojska na kopnem in na morju bode na njegovi strani. Mehiko. „Memorial Dipl.“ piše o cesarju Maksu to-le : „Njeg. Veličanstvo je za daljno vojskovanje, če mu narod da take pripomočke, da bi ž njimi kaj zdatnega dosegel. Menda jim hoče s tem reči, da še ni nič zgubljenega, ako so vsi trdne volje, domovini čast rešiti, če je jo tudi že toliko ne-sreč zadelo." Morebiti se zdaj zanašajo na j kake homatije v severnih amerikanskih državah, kjer so si predsednik in poslanci j hudo v laseh. Vendar pa ne gre po naših ! mislih na to nič upanja staviti; kajti vedno bolj za gotovo se naznanja, da je vse i zastonj! Razne novice. * Hrvaško namestništvo je z oglasom 30. jan. I. 1. darilo za glasovitcga razbojnika Jož. Ud mali i ć a povišalo na 2000 gld. ltazun tega dobi še tisti, kdor ga zasači, 700 gld., ki sojih privatne j osebe z vrgle. — Čudno je res, da mu vkljub vsem \ prizadevam še ne morejo do živega. Zanaprej bo vendar treba s takimi hudodelci po ječali varnejše postopati! * „Klagenfurterični" dopisnik iz Ljubljane si kaj zelo glavo ubija, kdo bode deželnega glavarja j namestnik in kteri možje pridejo v dež. odbor, češ, ! ker se pri volitvah kar nič ni gledalo na „talent" in | znanje, ampak le na narodnost. Res da gre pametno voliti, nad čemur pa kar nič ne dvomimo, ker vemo, da imajo narodni naši možaki glavo in srce na pravem kraju. V Celovcu kaj pa da gremo lahko mirno spat, ker se vsedejo stari gospodje na svoje stare sedeže, če tudi ves svet ve, da niso „lumina mundi" in da jim je le mastna služba čez vse! * Ravno ta dopisnik tudi zelo obžaluje, da grofa Auersperga — Zelenkoviča ne bo več v dež. zboru in sklepa z rokami, kaj da bo zdaj I Naj se le potolaži, — vsi pametni in previdni Kranjci bodo to zgubo prav lahko utrpeli ker g. grof, da-si tudi ga imenuje „biser iu kinč“ kranjskega dež. zbora, ni značajen politikar. Tacih pa nam nikjer ni več j treba I Sicer pa ostane še Dežman, in za burke vga- t njati iu narod slovenski zasramovati, je še tega preveč. * Meseca januarja se je v celovškej bolnišnici zdravilo GG!). Od teh so jih izpustili 30G, uinerlo pa jih je 28, tedaj jih je še na koncu meseca jan. ostalo 335 v bolnišnici. * V goriški dež. zbor je izvoljenih šest vrlih Slovanov. Slava! * „Primorec" piše, da sta izvoljena poslanca za istrski zbor, gg. S a r d o č in dr. Lion, Slovana. Slava! Najnovejše. Minister Beleredi je odstopil In prejel veliki križ sv. Štefana. — Baron Beust je imenovan predsednik ministerstva in bode začasno tudi državni in policijski minister. — Deželni zbori so sklicani na 18. februarja. Dunajska borsa 8. februarja 1867. 5% metalike....................................61.75 5% nacijonal................................ . 71.30 1860 derž. posoj...............................87.90 Bankine akc(je................................ 744.— Kreditne......................................177.30 London........................................128.75 Novi zlati......................................6.09 Srebro........................................127.25 Dunajska borsa 6. februarja: Cesarski cekini......................... 6.05 6.06 Krone...................................—.---------.— Napoleondorji (20 frankov)..............10.25 10.26 Suvrcndorji.............................—.-------- Ruski imperijali.................... ■ . 10.50 10.55 Zavezni tolarji...................... 1.89 1.90 Srebro (ažijo) ...................... 126.25 126.7a Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Klcinmayor. Odgovorni opravnik R. Bertschinger. — 71 — litvi, bili smo obdani po vseh kotili od nem-škutarskih prismojencev in Loningerjeve straže. Mi smo lepo delali za gospoda Meško-ta; ker pa po skrbnem prizadevanji bi žalostnem prepričanji ni bilo mogoče priporočenemu gospodu večine glasov pridobiti, bili smo primorani v naglosti kandidata prekrstiti. Le en glas je bil naenkrat : gosp. Jož. Rak, p. d. Viziak, občinski predstojnik Velenjski, naj bo naš poslanec! S tem obudi se nam vnovič korajža, zložno so upremo in v naše največe veselje na nemški meji Slovenci zmagamo. Slava volilcem! Naš domoljubni gosp. Viziak, zdaj deželni poslanec, je že davno vnet za pohujšanje kmetovskih težav, za »nižanje davkov, za sadjo — in vinorejo, za učilnice i. t. d., ako ravno je zdaj že mnogo skušan od nam nasprotnih nemškutarjev, ki mu s svojim mogočnim prilizovanjem svetujejo, naj bi se rajši poslanstva odpovedal, kakor pa da bi pomagal s svojimi rodoljubnimi tovarši nasprotnike zatirati, če ravno trpi marsiktero grenko, vendar se mi vsi njegovi rodoljubni volilci na njegovo pravičnost in zvestobo toliko bolj zanašamo, zato ker bo imel to-yarše, kakoršnih smo mnogo mi zatirani Štajerski Slovenci po sami Božji milosti dobili. Slovenci, kaj hočemo najpred naše poslance prositi? Potreb je na kupe in kar nas ravno zdaj najbolj teži, to je neugodna »vojaška postava", ktera vkljub vsemu hudemu stiskanju neusmiljeno lunetovske sinove v vojaščino sili. To bo treba na vse strani dobro premisliti, — in ravno zavolj tega mislim, da hoče vlada tako dolgo ž njo čakati, dokler se v kakem državnem zboru do dobrega ne prevdari. Druga neodloživna potreba je ta, da bi se prenaredila tesna volitvena postava za okrajna zastopstva, v ktera so tako ozka vrata za kmeta, da bo težko pravih poštenjakov vanje spraviti, če ostane vse, kakor je zdaj, bodo v teli zastopstvih samo graj-ščaki in nekteri „purger moj stri11, — število uradnikov se pa tudi ne bo nič zmanjšalo, in tako bo borni kmetič novo butaro brez kake pravice dobil! Sploh pa h koncu še izrekam željo, uaj bi se zdaj slov. časnikom pridno od vseh strani dopisovalo! J. V—d. Od Mlirc !f! (Nekaj o ustavni svobodi). Prve stopinje na ustavna tla smo, hvala Bogu! Slovenci tokrat do malega vsi srečno storili. Bili smo prvič složni v volitvah; smo drugič izvolili iskrene rodoljube in tretjič srečno skoro vse odrinili, kteri so bili od so slepo, splašeno ali sebično z močnejšim sovražnikom potegnili, da bi si junaški boj in krvavi trud prihranili, vencev pa dober kup morebiti več nabrali. Zavrgli smo jih in tako nasprotnikom najostrejše orožje iz rok izbili. Narodna zavest in složnost je pridobila prvo zmago, prava ustavna bo dala drugo. Ustava je po pravem odprava in poravnava krivic, ktere je prejšna sila, zvijača in nespamet storila in množila. Krivic je pri nas na vse strani toliko bilo, da so presvitli cesar sam ustavo za edino rešitev spoznali hi razglasili, narodi pa jo presvescli sprejeli. 6 let se je po vseh deželah naše države zborovalo in spet se bode, naj bi se stare krivice in blagostanske ovire odpravile in trdna palača preblage svobode za celo državo postavila. Sveto pravico, milo svobodo si živo in iskreno želi vsak človek, vsak narod, za njo se vsak umen in vesten poganja, ker je k sreči potrebna ko ribi voda. Zate-ga del toliko kriča in truda, kavsa in boja zanjo po vseh zborih! In vendar ne izumijo, ne iztuhtajo in ne zmorejo premnogi ni nažrta za hišo svobode vsem narodom dovolj prostorno, vložno in pravično; ne kamna temeljnega, trdega nezmajljivega in nepre-kucljivega za svoje posebnice. Zakaj pa ne? Premalo še so k iskušenim svobodnim Švaj-carjem, Amerikancem in še kam drugam v tiste lepe junake nas in za nas, pa šolo hodili. Amerikanci vedo: „Ako Gospod hiše ne stavi, delajo delavci zastonj" — in začenjajo zatoraj vsak zbor z molitvijo v imenu božjem. — Tega še pri nas ne dospejo. Mnogo še se jih tudi preslabo zaveda tistega zlatega jedra, tistega večnega pravila in merila vso svobode, ktero je roka Vse-gamogočnega v vsako srce zapisala: „Kar hočeš, naj bi se tebi storilo, to stori tudi drugemu". To pravilo, ker je božje, sega čez vse meje in narodnosti, kakor solnce božje, ktero razsvetuje in greje vesoljno zemljo. Pravico, dobroto, svetost tega merila čuti in časti vsak, ki je vreden imena človek in vreden blagodarov svobode. Na van tega preblagega načela in svoje časti človeške so (zraven nizih vzrokov) v svetej zavesti amerikanski zavezniki za meč zgrabili in 4 leta ogromno, prekrvavo in predrago vojsko vojskovali zoper južnike, da bi blizo 5 milijonov ne sorodnikov, temuč inostran-cev, črncev, pak pred Bogom bratov oteli jarma grde sužnosti. To je čast in slava, svoboda in omika! — In komaj jim je država sužnost stresla, se že oberoč loti katoliška cerkev nevednih golih siromakov, jih podpira in uči v svojili šolah, naj bi jih vseh darov svobode udeležila. Stotero ver je v Ameriki; vse so navadno sužnost prezirale, odobravale, še celo hvalile, edina katoliška jo je vselej načelno zavdarjala in zdaj ska-zuje rešencem djanski vsa dobra dela telesne in dušne milosrčnosti, da se jej vsakod slava prepeva, druge pa rudečica zaliva in skoro silama k tekmenskej posnemi priganja. To je svoboda! Živa svoboda rodi svobodo, ker iz življenja izvira življenje, iz pravičnosti pravica, iz ljubezni ljubezen! — Vse drugače ravnajo, da ne rečem zbori pa premnogi zborniki ali poslanci avstrijan-sld. Namesto da bi tudi sosedom in pred Bogom bratom k blagodaru srečne svobode pomagali, hočejo ga jim le vzeti; namesto da bi se pobratili, hočejo le gospodovati; mesto da bi jih podpirali, jih le zatiravajo; namesto da hi častili edino veljavno pravilo vse svobode: „Kar nočeš, da se tebi ne stori, to tudi ti drugemu ne delaj “ — ga spregledujejo, in še preblago varhinjo vse vesoljne svobode, ktera to načelo vselej neoskrunjeno uči in brani, sv. cerkev, črnijo in žalijo. — Zakaj take spake in zmote pri tolikem kriku in napuhu svobode in žeje po njej? Zato, ker je mnogim predaleč do jedra prave omike in vede, ktero zares svobodoljubni Turgenev tako popisuje: „Prežlahtna omika je prisrčna pravičnost, spodobnost in spoštljivost časti (vrednosti) človeške. Prava omika, na tenko premišljena, se po teh čednostih loči od na šemljene sirovosti, bodisi kolikor mogoče olišpana, poglajena, bliščeča in leskeča" *). Ne umijo ne svobode, ne prostosti. Napuh jim modruje, sila kraljuje, zavid zboruje ne pa luč in ljubezen verna — božja. C’est une civilisation barbare! Iz Ljubljane. Dr. (Nekoliko vprašanj, ktere naj hi na dotičnem mestu stavil novoizvoljeni dež. zbor, ali panjogov namestnik, regenerirani dež. odbor kranjski.) Izmed važnejših vprašanj, ktera bode prihodnji deželni zbor pretresovati in v smislu narodnega napredka reševati moral, prederznemo se tudi mi že sedaj njegovo pozornost na sledeče napake obračati: L Kako spolnuje glediščni ravnatelj g. Zollner ono točko pogoja dež. odbora, ktera ga zavezuje v gotovih rokih slov. predstave v deželnem gledališču dajati? Ali je res vredno in potrebno, da slovenska dežela (t. j. prosti kmetič) plačuje v edino korist vse-zveličavni nemški kulturi na leto 2000 gld. podpore iz dež. zaklada, in iz zaklada dež. stanov mnogovrstne manjše stroške za do- *) „La plus precieuse civilisation est In sentiment