Poštnina platen* v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, zft V* leta 90 Din, za ‘/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani V Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Lfetfc XV.	_____	V	Ljubljani,	v	soboto,	30.	aprila	1932.	štev.	50.
Epidemija nezaupanja
Sedanja gospodarska kriza ne bi bila niti polovico tako huda, če se ne bi polastila naše javnosti prava epidemija nezaupanja. Vsled te bolezni ne zaupa več vlagatelj svojega denarja denarnim zavodom, vsled te epidemije zastajajo obrati, ker si ljudje iz strahu pred ju-trajšnjim dhem ne upajo investirati denarja v nova podjetja, vsled tega splošnega nezaupanja pada vsepovsodi kredit in se širi malodušje, ki onemogoča vsak polet v gospodarstvu. Izvir vsega zla je v tem nezaupanju, ki pomeni potenciranje vseh hudih posledic gospodarske krize. Odprava tega nezaupanja je zato začetek konca gospodarske krize, vsled česar mora tudi biti boj proti epidemiji nezaupanja prva naloga vlade in vse javnosti.
Ce analiziramo sedanjo krizo zaupanja, potem vidimo, da se je nezaupanje rodilo predvsem iz dveh vzrokov. Na eni strani so razne govorice in alarmantne vesti silno zbegale javnost in ustvarile ozračje, da je mogla pričeti razsajati epidemija nezaupanja. Na drugi strani pa je nejasnost naše bodoče oficijalne in neoficijalne gospodarske politike ubila optimizem med ljudmi, da je pesimizem tudi najbolj podjetnim možem čisto zvezal roke. Mesto da bi pomnožena delavnost krizo omilila, jo je splošna pasivnost le še nujno povečala.
Nikakor ni težko vse te razne govorice in vesti zatreti, ker ni treba drugega, ko postaviti jih pod kontrolo javnosti in takoj bo postala jasna vsa njih neosnovanost. S tem pa je tudi že odpravljena vsa nevarnost, ki je v teh govoricah. Pod kontrolo javnosti pa pridejo te govorice, kadar o njih časopisi Pišejo in kadar morejo razkriti vso njih Praznoto. Zato je treba časopisju dovoliti, da vse te govorice zabeleži, da jih razgali in čim bolj gorostasna je katera vest, tem preje in tem ostreje jo mora položiti časopis na secirno mizo. Da more časopisje tem uspešnejše vršiti svoj boj proti nezaupanje povzročujočim vestem, pa je treba tudi poskrbeti, da bodo ljudje časopisju tem bolj zaupali. Zato ne gre, če^ bi v času hude gospodarske krize priobčevali listi samo vseskozi ugodne vesti, ker upravičeno bi ljudje temu pretirano optimističnemu opisovanju položaja odrekli svoje zaupanje. Za-
lo	treba dovoliti časopisu, da sporoča tudi neugodna dejstva, ki pa jih mora vsak vedeti in ki tudi niso nobena tajnost, ker so vsled tujih časopisov itak vsej naši javnosti znana. Gre le za način, kako se javnosti sporoče tudi neugodna dejstva in samo v tera pogledu bi morala uplivati cenzura. Zlonamernost v poročanju je treba na vsak način preprečiti, dobro voljo pa nikdar ne zatirati, ker je dobra volja vedno konstruktivna.
V	času gospodarske krize občutijo ljudje vsako napako v upravnem aparatu mnogo silnejše, ko sicer. Pri vsem napredku, ki ga je dosegel naš upravni aparat, vendar vsi vemo, da še zdaleka ni idealen in da bi bil še na vseh koncih in krajih potreben zboljšanja. Da pa pride do tega zboljšanja, je treba ljudem dovoliti, da z dobronamerno kritiko opozore na napake in da pokažejo, kako je mogoče te napake odpraviti. Brez kritike ni mogoč noben napredek, ker kritika je ko zdrav pomladanski veter, ki očisti ozračje in onemogoči gnilobo. Ta kritika pa je tudi najboljši ventil za vse nezadovoljstvo, ki v času gospodarskih težav osvaja človeka in že iz tega vzroka je treba kritiko dovoliti. Seveda pa mislimo le na dobronamerno in ne na zlonamerno kritiko.
Že samo s temi ukrepi pa bo ustvarjena podlaga za optimizem, ki je za odpravo gospodarske krize neobhodno potreben. A treba je storiti za nastanek optimizma še nekaj več. Predvsem morajo odgovorni činitelji jasno in odločno
povedati, kakšna je njihova gospodarska politika, da bodo ljudje vedeli pri čem da so in da se bodo znali ravnati. In če se pojavi kakšna neugodna in neosno-vana govorica, jo morajo odločajoči državniki kar takoj in avtoritativno demantirati,. Prav tako pa je potrebno, da vlada vestno upošteva vse nasvete in želje gospodarskih krogov, zlasti še, ker so ti vedno dokazali, da se v polni meri zavedajo odgovornosti, ki so jo prevzeli z vsakim svojim nasvetom in z vsako svojo pritožbo. Priti mora do ozkega in gradilnega sodelovanja med gospodarskimi sloji in odgovornimi činitelji v državi, ker le s takšnim skupnim delom je mogoče popolnoma premagati krizo.
Zlasti pa se ne bi smelo nikdar zgoditi, da se postavljajo gospodarski krogi pred gotova dejstva in da se tudi najbolj dalekosežni ukrepi izdajajo brez soglasja in brez posvetovanja z zastopniki našega gospodarstva. Sodelovanje mora biti resnično in popolno, ker drugače bo le premnogokrat prepozno.
Če je že nastalo nezaupanje, ni bilo prav nič potrebno, da se je razraslo v pravo epidemijo. Pa tudi te epidemije bo kaj hitro konec, če se bodo odpravili vzroki, ki so povzročili to nezaupanje. In da ni to prav nič težkega, smo dokazali, upamo pa tudi, da bo ta dokaz upoštevan in takoj bo manj nezaupanja in malodušnosti.
Odpis davčnih zaostankov
V eni zadnjih številk smo priobčili navodilo za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov.
Ker nam posamezniki javljajo, da jim predpisi o odpisu niso docela jasni, posebno so v dvomih, kako naj se ugotovi znesek, katerega se sme odpisati, pojasnjujemo, da se odpis nanaša na davčne zaostanke, ki so obstojali koncem leta 1928, vendar pa je <xlpis vezan na ugotovitev, ali je prošnja glede na prosilčevo gospodarsko stanje upravičena.
Za določitev davčnega odpisa se ugotovi najpreje davčni zaostanek koncem leta
1928. Od tega zaostanka se odštejejo plačila davčnega zaostanka v kronskih pri-znanicah. Plačila na račun davkov v letih
1929, 1930 in 1931 se vzamejo kot plačila za d o tič n a leta in zmanjšujejo davčni prejipis za ta leta, dočim se plačila za tekoče davke smatrajo za plačila dolga iz prejšnjih let. Odpis ne more nikdar znašati manj nego znaša dejanski davčni predpis za leto 1931.
*	* •
RAZDELITEV KONTINGENTA ŽIVINE ZA PRVI TEDEN MAJA.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovne poroča, da je strokovni odbor nadzorstvenega urada za izvoz živine razdelil kontingent živine in svinj za teden od 1. do Z. maja t. I. Prijavljeno je za Dunaj St, Marx 3500 komadov debelih svinj, 359 mesnatih svinj, 371 volov, 1952 meterskih stotov govejega mesa, 1582 met. stotov svinjskega mesa, 1252 met. stotov drobovja in 640 komadov zaklanih telet. Od tega je bilo določeno za Dunaj St. Marx 2369 komadov debelih svinj, 310 komadov mesnatih svinj, '100 volov, 152 met. stotov govejega mesa, 522 metrskih stotov svinjskega mesa, 1252 stotov drobovja, 500 komadov zaklanih telet. Opozarjajo se izvozni-čarji, zadrugarji in pridelovalci, da pazijo posebno na kvaliteto živine in svinj, namenjenih za izvoz na Dunaj: Odpovedi prijavljene živine se vpoštevajo le, če so vložene osem dni pred prijavljenim tednom.	i	■
• • *
UVOZNE PREPOVEDI V AVSTRIJI
Glavni odbor Narodnega sveta je dne 29. t. m. popoldne pričel razpravljati o uvoznih prepovedih, ki jih namerava uvesti vlada v zaščito domače industrije in trgovine. Če bo odbor odobril obširno listo blaga, ko je ga uvoz bo omejen ali sploh zabranjen, bodo prepovedi stopile takoj v veljavo. Vlada je namreč zahtevala, naj odbor to zadevo reši čim prej, ker so začeli trgovci na debelo uvažati razno blago, ko-jega uvoz bo v bodoče prepovedan. V zadnjih dneh je zlasti narasel uvoz luksuznega blaga, kojega uvoz nameravajo popolnoma preptrvedati.
ako se ne odpove velja automatično še en mesec naprej.
lz. raznih vprašanj, ki nam dohajajo, sklepamo, da se naše gospodarstvo za novi dogovor živo zanima. Zato smo smatrali za potrebno, da ga priobčimo po nemškem' besedilu, katero srni dobili na razpolago.
Vzroki, ki so dovedli našo vlado do tega, da je prejšnji dogovor odpovedala, so obče znani in gospodarstvo mora biti vladi samo hvaležno, da se je trudila, da ga izboljša, kolikor je v danih razmerah mogoče.
Izboljšanje obstoji v tean, da je dana možnost, da se poravnavajo medsebojne obveznosti ali klirinškim potom ali pa potom kompenzacijskih kupčij, kakor pač prija posameznim strokam in panogam. S tem je dobila kupčija gotovo svobodo, katero za medsebojne poslovne stike nujno potrebuje.
Izboljšani dogovor vsekakor izdatnejše upošteva obojestranske prilike in upamo, da bo ugodno vplival na naše kupčijske? stike z Avstrijo.
Klirinški sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo
Način plačevanja v kliringu - Obračunski kurz 100 Din = 12.516 šilingov - Možnost kompenzacijskih kupčij
1.
Zvezna vlada republike Avstrije in vlada kraljevine Jugoslavije sta o bodoči ureditvi plačil iz avstrijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa dogovorili sledeče:
2.
Plačila iz dolgov in terjatev, ki so nastale pred uveljavljenjem tega dogovora iz medsebojnega blagovnega prometa odnosno bodo nastale v bodoče, se vrše nekvar-no določilom točke 3. in 4. potom kliringa preko avstrijske Nationalbanke in preko Narodne banke kraljevine Jugoslavije na sledeči način:
Jugoslovanski dolžniki plačajo svoje dolgove avstrijskim upnikom s pologom dolžnega zneska v dinarjih na zbiralni račun, ki ga vodi Narodna banka kraljevine Jugoslavije za avstrijsko Nationalbanko in zbira posamezna plačila v prid avstrijskih upnikov. Analogno plača avstrijski dolžnik svoj dolg jugoslovanskemu upniku s pologom dolžnega zneska v avstrijskih šilingih na zbiralni račun, ki ga‘ vodi avstrijska Nationalbanka za Narodno banko kraljevine Jugoslavije, in ki zbira posamezna plačila v prid jugoslovanskih upnikov.
iDolgove in terjatve v prvem odstavku te točke naznačene vrste, ki se glase na drugo valuto nego na šiling ali dinar in ki so nastale po 20. januarju 1932, preračunijo pogodbene stranke sporazumno na šilin-govo ali dinarsko veljavo.
Take vrste dolgovi in terjatve, ki so nastale pred 20. jan. 1932, se plačajo ravno-tako klirinškim potom na način, kakor to določa dogovor z dne 20. jan. 1932 (točka 5-8).
Avstrijska Nationalbank in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se medsebojno ob ves te o vsakem izvršenem pologu z na-prosilom, da se dotičnemu upniku izplača iz zbiralnega računa na osnovi s tem dogovorjenega, zaokroženi pariteti ustrezajočega obračunskega kurza: za 100 šilingov Din 798.947 in za Dm 100 je šilingov 12-516. Upnik ima pravico na izplačilo njemu pripadajočih zneskov, to je na izvedbo izvršenega nakazila za izplačilo samo v toliko, v kolikor izkazuje dotični zbiralni račun dobroimetje. Sicer se mu izplača nakazilo šele po dotoku novih plačil, in sicer po kronološkem vrstnem redu izdanih nalogov za izplačilo.
3.
Zneski v šilingih, ki so se kot kupnina za jugoslovansko blago plačali pri avstrijski Nationalbanki za klirinški račun jugoslovanske Narodne banke pred 20. aprilom 1932, se morejo porabiti za poravnavo novega izvoza avstrijskega blaga, ako sta oba poslovna dela sporazumna in ako sta v tem obveščeni obe narodni banki, čeprav so se posli, na kojih osnovi se izvrši izvoz, izvršili med novimi poslovnimi po-godniki.
Ako bi se plačilo protivrednosti na ta način nastalih novih izvoznih kupčij v Jugoslavijo izvršilo pri jugoslovanski Narod-
ni banki v dinarjih, se morejo tako vplačani .dinarski zneski uporabiti za to, da se zadovolji jugoslovanske izvoznike, v kojih dobro so se svoječasno plačali v pred-idočern odstavku omenjeni zneski v šilingih, v kolikor bi plačilo pri jugoslovanski Narodni banki na podlagi novih kupčij nudilo kritje.
Za izvedbo teh kupčij se smiselno uporabi določilo čl. 4.
4.
Ako jo na podlagi nakupnih in prodajnih poslov dana možnost obračuna med avstrijskimi izvozniki in jugoslovanskimi uvozniki na eni in med jugoslovanskimi izvozniki in avstrijskimi uvozniki na drugi strani, se more izvršiti obračun med različnimi poslovnimi strankami direktno, vendar pa se mora od slučaja do slučaja dobiti na podlagi predpisov za plačilni promet potrebno dovoljenje obeh n-airodniih bank.
Avstrijskemu prodajalcu se more do na-daljnega naložiti, da en del prodajne cene v smislu deviznih predpisov, ki veljajo v Avstriji, plača avstrijski Nationalbanki.
Izjava avstrijske Nationalbanke, ali se hoče poslužiti prednih določil ali ne, mora biti obvezna napram interesentom, ki se obračajo na njo za dovoljenje, označeno v odstavku prvem tega člena.
5.
Ako bi se izpremenili paritetni kurzi, ua kojih temelji medsebojno klirinško obračunavanje po čl. 2, se vplačila v kliringu obojestransko ustavijo, dokler se ne doseže sporazum za potrebno izpremembo lega dogovora. Izplačila tekom pogodbene dobe izplačanih zneskov se vrše še po določilih tega dogovora.
6.
Obe vladi bosta vse potrebno ukrenili, da se obojestranska vplačila v kliringu ne bodo ovirala v nobenem oziru.
7.
Jugoslovanski dolžniki morejo svojim avstrijskim upnikom plačevati potom kliringa tudi obveznosti drugih vrst v smislu določil točke 2 pod pogojeni, da so te obveznosti dogovorjene v eni obeh državnih valut ali ako pogodniki obveznosti, ki se glasijo na kako drugo valuto, konvertirajo v šilinge ali v dinarje. Obe narodni banki se bosta med seboj obveščali katere vrste obveznosti spadajo pod ta določila.
8.
Morebitni saldo ob poteku dogovora se izenači po poznejšem dogovoru. Ako bi se ta dogovor ne sklenil po poteku 15 dni veljavnosti tega sporazuma, se izenači saldo z nadaljnimi vplačili pri emisijski banki one države, ki izkazuje saldo, in sicer na način, ki ga predvideva točka 3 tega dogovora.
9.
Ta dogovor velja 2 meseca od dne 21. aprila L 1. dalje. Dogovor se more odpovedali 15 dni pred potekom veljavnosti;
Občni zbor Slovenskega trgovskega društva
v Mariboru
iV soboto 9. aprila so se zbrali mariborski slovenski trgovci iv Nar. domu k svojemu 21. rednemu občnemu zboru, tki ga je otvoril :in vodil njegov večletni predsednik g. Branko Mejovšek. V isvojem predsedniškem poročilu je 'pozival navzoče, da naj se strnejo k skupnemu stanovskemu sodelovanju, ker le v složnem delu bo mogoče prebresti 'težke čase sedanje krize, le v enotnem in smotrnem delu je zasiguran obstoj posameznika in celote. Slovensko trg. društvo pa naj bo tudi sedaj ona vez, ki ne bo dopustila, da bi se rušili temelji pred leti v nacijonalnem oziru tako merodajnega faktorja kakor je bilo naše društvo.
Po predsednikovem poročilu so poročali še ostali društveni funkcijonarji o pošlo vanju in napredku društvenega delovanja, ki je bilo prav razveseljivo. Vsa poročila so bila z odobravanjem in priznanjem sprejeta. Zanimivo in razveseljivo je bilo tudi poročilo o delovanju Enoletnega trgovskega tečaja, ki ga je »tvorilo društvo s šolskim letom 1930/31. Pirav zadovoljivi so bi-
li	lanskoletni uspehi ob zaključnem izpitu, kateremu so ves čas prisostvovali člani društvenega odbora. Tedaj so se vršile tudi prvikrat v Mariboru v drugih. državah že davno upeljane tekme iz strojepisja in stenografije.
Namen, ki ga je imelo1 društvo z ustanovitvijo tečaja: vzgajati dobre lin zanesljive pomožne pisarniške moči v strogo narodnem duhu, je bil prvo leto popolnoma dosežen. Društvo ne išče pri tečaju mika-koga maiterijatnega dobička in koristi, ampak ga vodijo pri tem delu Je idealni in človekoljubni smotri. Zato bi /bila tudi dolžnost ostalega zavednega trgovstva, da podpirajo društvo pri tem poslovanju, kar se da doseči na najlažji način s temi, da pošiljajo v ta tečaj svoje hčere in sinove, katerih niso namenili dati v višje strokovne šole, kakor trg. akademijo ali dvoraz-
Brez dvoma je v nemali meri vplivala na celotno svetovno gospodarstvo sovjetska zunanja trgovina, ki je baš v zadnjih par letih razvila kar najintenzivnejšo aktivnost. Gotovo pa je tudi, da bo tudi v bodoče vloga sovjetske dumping trgovine izredne važnosti v mednarodni zamenjavi dobrin. Prav radi tega pa je nujno potrebno, da v kratkem pokažemo površno sliko v stanju in razvoju sovjetske zunanje trgovine. Sicer so podatki vzeti po uradni sovjetski statistiki, katero moramo obravnavati s kar naj večjo previdnostjo, kajti-znano je, da Sovjetom ni toliko mar za objektivno resnico, kolikor za namene, ki jih imajo pred seboj, vendar pa nam bodo kljub temu podali vsaj približno sliko pravega stanja. Pričujoče podatke objavlja »Glasnik Zavoda za posp. zun. trg.« ter navaja med drugim, da je tekom preteklega leta zaznamenovala kolektivizacija poljedelstva znaten napredek. Vseh poljedelskih gospodarstev je bilo kolektivizira-nih v takozvane kolhoze in sovhoze okroglo 62%, ki zavzemajo do 70% vse obdelane zemlje. Okroglo 2-5 milj. članov teh kolek-ti vizi ran ih gospodarstev se je v preteklem letu izučilo ravnati s traktorji in drugimi tehničnimi pridobitvami za pospeševanje poljedelstva.
Celokupna površina obdelane zemlje je obsegala v 1. 1931 že 137 milj. ha ter je že danes komaj za 4 milj. ha manjša od one, ki je predvidena v petletki.
Tudi industrijska proizvodnja se je povečala za ca 20%, kljub vsem težkočam, ki stoje sovjetski industriji na poti. Naravnost velikanski uspeh zaznamuje produkcija traktorjev, ki je tekom par let narasla za 160% ter upa, da bo še tekom tega leta lahko producirala letno do 200 tisoč avtomobilov in traktorjev.
Bilanca zunanje trgovine izkazuje, da je bilo v 1. 1929 izvoženih 14 milj. ton blaga v vrednosti 923 milj. rubljev, v 1. 1930
21.000	ton blaga v vrednosti preko 1 milijarde rub., a v prvih 7 mesecih 1. 1931 10 milj. ton blaga, kojega vrednost je znašala 431 milj. rubljev. Iz tega izhaja, da se je sovjetska trgovina v preteklem letu i po« količini i po vrednosti znatno povečala. Kljub temu pa je bila sovjetska trgovina v prvih 7 mesecih leta 1931 pasivna za 167 milj. rubljev, kar gre na rovaš splošnemu padcu cen.
redno trg. šolo in priporočajo tečaj svojim znancem, ki so na tem interesirani. V tekočem šol. letu je obisk prav povoljen in tudi učni uspehi ne zaostajajo za lanskoletnimi. Ob vsaki priliki pa se opozarja učence na njihovo narodno dolžnost. Posejane prilike za to se nudijo ob proslavah državnih praznikov in spominskih dnevih obletnic rojstva oz. smrti velikih narodnih iboircev in prosvetiteljev (Sv. Sava, Stross-miayer i. dr.). Pazi pa se tudi predvsem ina to, da se učenai čiinveč nauče, kar bodo v težki življenjski borbi nujno potrebovali. Tečaj se nahaja v prostorih državne trgovske akademije. Poučujejo na tečaju le profesorji 'omenjenega zavoda. S pozivom, da gg. trgovci sprejmejo čim več absolventov v svoje službe, rnagani s početka v brezplačno prakticiranje, zaključi vodja tečaja prof. Struna svoje poročilo1.
iPri volitvah je bil izvoljen z malimi spremembami ves stari odbor na čelu z g. Me-joivškoum Po zaključnih formalnostih pozove novo izmoljeni predsednik članstvo k čim ožjemu sodelovanju iin zanimanju. Skrbi naj se, da se bo število članstva podvojilo, kar bi tudi odgovarjalo številčni moči slovenskega trgovstva. Društveno delovanje hoče poživeti s stalnimi sestankt, predavanji, skupnimi izleti v bližnjo in daljšo okolico ter z ogledom raznih tovaren, družabnimi večeri itd. Za vsako panogo delovanja naj se izvoli poseben odsek, ki bo vsako prireditev do podrobnosti aranžirali lin na ta način že v naprej zasigural moralen uspeh prireditve. S tem bi se tudi dvignila stanovska zavest članov, pokazale razne slabe in dobre strani perečih dnevnih vprašanj in dogodkov, okrepila, še v znatno večji meri narodna moč in sila mariborskega trgovskega stanu, ki naj bo med drugiiim tudi čuvar naše težko priborjene narodne svobode in močna postojanka najsevernejše meje naše diržave.
Sovjetska Rusija je bila v preteklem letu v trgovskih stikih s preko 80 državami. •
Glavni predmeti sovjetskega izvoza za prvih 7 mesecev I. 1931 bi bili sledeči (v oklepajih za isto razdobje 1. 1930):
Pšenica: 800.000 ton v vrednosti 28 milj. rubljev (250.000 ton, 20 milj. rubljev). Preko polovica vse izvožene pšenice je šlo v Anglijo, njej sledita Italija in Grčija.
Rž: 296.000 ton v vrednosti 7-85 milj. rubljev (225.000 ton — 9’46 milj. rubljev). Tudi tu stoji na prvem mestu Anglija, sledi ji pa Nemčija.
Ječmen: 227.500 ton v vrednosti 7 milj. rubljev (399.000 ton — 16 milj. rubljev). Tukaj je pač zaznamenovati znaten padec i po vrednosti i po količini.
Koruza: 33 000 Ion v vrednosti 846.^00 rubljev (23.000 ton — 1 milj. rubljev).
Zelenjava: 47.000 ton napram 13.000 tonam 1. 1930.
Jajca: 126.000 zabojev v vrednosti 4 milj. rubljev (89.000 zab. — 3’7 milj. rubljev).
Skupna količina vseh poljedelskih in živinorejskih proizvodov je znašala v letu 1931 1,841.000 ton napram 1,193.000 ton v
1.	1930, njih vrednost pa je padla od 214 milj. rubljev v 1. 1930 na 167 milj. rubljev v 1. 1931.
Prav posebno velik padec pa nam kažejo statistični podatki pri izvozu lesa, kojega količina je padla od 3,644.000 ton v letu 1930 na 2,744.000 v 1. 1931, vrednost pa od 84 milj. rubljev na 56 milj. v istem razdobju.
Kakor kažejo vsa znamenja, bodo Sovjeti še nadalje polnili svetovna tržišča s svojim dumping blagom, vsled česar bodo morale vse agrarne države še pravočasno podvzeti vse mogoče mere, da se vsaj v mali meri paralizira prehuda konkurenca s strani dumping blaga Sovjetske Rusije.
TRGOVCI! Širite »Trgovski listu. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svojega stanu in samega sebe. ✓ Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
IZVOZNIKI POZOR!
Od Yougo-Import, društva za pospeševanje jugoslovanske trgovine in industrije na bližnjem vzhodu, Alexandrija, Boule-vard Saad Zaghloui 38 smo prejeli sledeče obvestilo:
»Imenovano društvo želi zainteresirati naše gospodarske kroge za čim intenzivnejšo trgovino z Egiptom. Društvo ima nalogo, da se bavi s prodajo izključno jugoslovanskega blaga v Egiptu in sicer v prvi vrsti življenskih potrebščin, cerealij, žita, moke, raznih vrst fižola, bučnih semen, orehov, krompirja, svežih in suhih jabolk ter sliv, razne vrste sira in masla, dalje žive govedi, perutnine, raznih alkoholnih pijač kot piva, vina, slivovice itd. Društvo bo izvrševalo posle po potrebi z nakupovanjem blaga na lasten račun, dalje na bazi provizije odnosno na kredit s sigurno garancijo in pa tudi s prejemanjem robe v konsignacijo na račun pošiljatelja. Za informacije se interesenti laliko obrnejo na Barclay’s Bank, Alexandrija.«
ffinudk;.pomemiiij
TRGOVSKA AGENTURA RADOMIR G. JOVANOVITCH, SKOPLJE, Gračanička 16, se zanima za zastopstvo tukajšnjih tekstilnih tvornic, tvornic pletenin, mila in raznih kemičnih izdelkov ter perila za Var-darsko banovino. Interesentom se je obrniti direktno na prej navedeno firmo.
ROBER FIEDLER, LE CAIRE, BOITE POSTALE 1618, EGIPT, se zanima za zastopstvo naše tekstilne industrije v Egiptu in bližjem Orijentu sploh.
IZVOZNIKOM LESA V ITALIJO! Tvrdka Dante Roda, Bologna, Via Rizzoli 7 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki lesa in drv. Ponudbe nasloviti direktno na prej navedeno firmo. Korespondenca italijanska.
TVRDKA PETER E. ALLIOT, MIDDLE-VILLE, N. J., U. S. A., ponuja iz lastne farme žive srebrne lisice vseh vrst. Tvrdka se sklicuje na najbolje reference. Interesenti naj pišejo tvrdki neposredno.
3« mali otMiiiHCM
OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE
Borzni svet ljubljanske borze za blago in vrednote sklicuje borzne člane na občni zbor ljubljanske borze, ki se bo vršil 24. maja 193° oib 16 v borznih prostorih v Trgovskem domu. Dnevni red je poleg običajnih zadev naslednji: poročilo borznega sveta, 5 članov finančnega odbora ter 4 članov borznega razsodišča. Če ta občni zbor ne bo sklepčen, se vrši prihodnji 31. maja ob 16. z istim dnevnim redom neglede na število zborovalcev.
•	* *
DRUŠTVO NARODOV IN KRIZA NA LESNEM TRGU
Pododbor gospodarskega odseka pri Društvu narodov proučuje sedaj vprašanje mednarodne lesne trgovine in industrije. Vprašani so izvedenci Nemčije, Avstrije, Rumunije, Rusije, Finske, Jugoslavije, Kanade, Francije, Anglije, Italije, Češkoslovaške, Poljske, Holandske, Latvije in Švedske. Zlasti se razmotriva možnost dogovora med eksportnimi deželami lesa, da se izvoz omeji ali zniža. Interese Slovenske lesne industrije in trgovine zastopa na konferenci g. inž. J. Lenarčič.
*	* *
Avstrija in Srednja Evropa. V Dunajskem trgovskem in industrijskem društvu je predaval prof. dr. Englisch o gospodarski vlogi Avstrije v Srednji Evropi. Dejal je: Avstrija mora skleniti najprej carinsko zvezo z Ogrske in Češkoslovaško, in ta blok naj napravi nato z Nemčijo in Francijo veliko carinsko federacijo (Jugoslavije torej tukaj ni zraven). S to postopno iz-gradbo bi se preprečilo preplavljenje češkoslovaške 'in Avstrije z agrarnimi produkti. Hkrati naj bi se tudi pretežno agrarne jugoevropske dežele (tukaj torej tudi Jugoslavija) združile v carinsko federacijo, ki naj nato s francosko-nemško-centralno-evropsko zvezo ob istočasnem pristopu Italije sklene trgovske pogodbe ali pa, kar bi bilo še bolje, ustanovi veliko kontinentalno carinsko federacijo. — Morda se bo marsikdo nad tem predavanjem kaj izpodtikal, a vsaka taka stvar 'je idealno zamišljena in hoče zmeraj le dobro; realnost pozneje itak odbrusi vse ostrine.
&dl>du
Upniki v Bolgariji bodo po poročilu Avstrijske zveze za kreditno varstvo precej brezpravni.
Položaj železne industrije v Češkoslovaški ne zaznamuje nikakršnega pomladanskega poživljenja, ne doma in ne v eks-portu.
Koroška lesna prodaja, ki je šla prej po večini v Severno in Srednjo Italijo, trpi zmeraj bolj pod rusko konkurenco. V Milanu in Benetkah se nahajajo ruska lesna skladišča, Livorno, prej glavni odjemalec avstrijskega lesa, pričenja prav tako kupovati ruski les.
Cone v Avstriji so kljub navideznemu padanju danes za 27"4 odstotkov nad sve-tovnotržno pariteto.
Budimpeška borza je bila te dni zopet otvorjena. Oficielni promet je dovoljen le v 18 trdno obrestljivih vrednotah.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 23. aprila v znesku 880 milijonov šilingov krit z 22'4 odstotki.
Zgube koncerna Shell, povzročene po ipadcu tečajev vsled krize zaupanja, so cenjene na več kot tri milijarde mark.
Opustitev zlatega standarda v Grčiji je imela za prvo posledico padec tečajev tujih deviz in zboljšanje domačih državnih papirjev.
Cena volne je pri zadnjih avkcijah v Londonu zelo kolebala. Splošna tendenca kaže navzdol.
Število brezposelnih v U. S. A. je cenjeno na 7,950.000; preti brezposelnosti priporočajo vpeljavo petdnevnega delovnega tedna.
Obrestna mera v Nemčiji je znižana od 5K- na 5%; dr. Luther utemeljuje znižanje z dobrim stanjem Državne banke in njenih deviznih zalog.
Mednarodni kartel cinka je preložil za 28. april sklicano konferenco na majnik.
U. S. Steel Corp. letos ne bo izplačala za prvo letošnje četrtletje nobene dividende, kar je prvi tak slučaj; po letu 1915.
Francosko-algerska banka je ustavila izplačila. Direkcija je poneverila 30 milijonov frankov.
Mednarodna industrija čokolade in ka-kaoa se posvetuje v Bruslju o prodajni propagandi, o carinski nomenklaturi, o ovojnini itd.
Izvoz iz Jugoslavije je v prvem letošnjem četrletju z zneskom 704 mil. Din padci proti prvemu lanskemu četrtletju za 47‘54%, uvoiz v znesku 635 milijonov Din pa za 45'24%, celotna trgovina torej skoraj za polovico. In moramo pomislti, da je bil že lani trgovski promet manjši kot druga leta.	$
Berlinska borza je bila v zadnjem času v znamenju živahne hausse; duhovi niso več tako razburjeni kot so bili pred volitvami.
Tudi Nizozemska Indija hoče opustiti zlati standard; to je v zvezi s kritičnim položajem tamošnje kavčukove industrije ter z otežkočenjem čajnega izvoza v Anglijo vsled angleških carin.
Tubize, vodilno belgijsko podjetje umetne svile, zaključuje preteklo leto z zgubo 9-8 mil. frankov proti 1 mil. fr. dobička v letu 1930.
Carino na pšenico v Nemčiji bodo do prihodnje letine znižali od 250 na 180 mark uvožene pšenice.
Železolivarna v Osijeku izplačuje za preteklo leto sedemodstotno dividendo.
Osmere vodilne švicarske banke izkazujejo s 1118 milijoni frankov najivečjo dosedanjo likvidnost, kar je skoraj polovica njih lastne glavnice.
Proračunski deficit Poljske za 1. 1931/32 znaša 204 mil. zlotov; zopet bodo moralki 'izdatke znižati.
Pičlost pšenice na svetovnih trgih pričakuje ameriški farmerski urad in misli, da bo obstoječe zaloge lahko prodal.
V	Lvovu se bo vršil od 18. do 30. junija XII. mednarodni vzhodni sejem.
108 bal surove svile je prodala Japonska ameriškim interesentom. Kupila jih je bila japonska vlada leta 1930 v oporne namene. Zgubo pri sedanji prodaji cenijo v Japonski na 100 milijonov jenov.
Delo na domu svetla točka v krizi. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte.
Sovjetska zunanja trgovina
Kaj je z dinarjem?
»Naš dinar je stabiliziran in pokrit preko zakonite potrebe 125%) v zlatu s 33’8%, z drugimi kritji pa celo skupaj s 36-48%.
Vsaj ta stavek iz velezanimivega predavanja našega prvega gospodarskega znanstvenika, univ. prof. dr. Bi-limoviča, bi morali ponatisniti vsi raz-širjenejši listi, da bi ta zlata resnica zadonela v zadnjo gorsko vas. A kaj vidimo v resnici? Prišli so in prihajajo še dnevno v vse denarne zavode vlagatelji, ki zahtevajo izplačilo vseh svojih vlog, da potem drže denar shranjen doma. Ali ne vidite, prijatelji vložniki, da vi, prav vi, sami s takim ravnanjem zahtevate od Narodne banke, naj s tiskanjem novih bankovcev povzroči inflacijo in s tem razvrednotenje tudi onega denarja, ki ga držite doma? Ali ne vidite, kam to vede? Vse številne industrije, vsi veliki in mali obrati, ki so v zvezi z našimi izvrstnimi denarnimi zavodi, so obsojeni v hiranje, vsi številni uslužbenci istih v brezposelnost.
Cesto se trdi, da pri nas primanjkuje gotovine radi tega, ker so mnogi bogataši izvozili na milijone dinarjev čez mejo. Ta trditev, oziroma to mnenje je treba temeljito popraviti, ker privede sicer neukega lajika do povsem napačnega zaključka. Stvar je namreč naslednja:
Ko je Narodna banka v svoji neprevidnosti po stabilizaciji dinarja odprla vrata izvozu našega dinarja, so morda res mnogi del svojega premoženja spravili čez mejo. Toda, ljudje božji, ne v dinarjih, dinarji so ostali doma v Jugoslaviji in so še danes tu, kajti oni »milijonarji« so pri nas kupili tuje devize in jih v vnovčenje poslali ven, tam pa niso dobili zanje dinarjev, temveč švicarske franke, funte itd. Pa če je tudi kdo poslal ven naš dinar, se je ta potem, ko ga je »izvoznik« zamenjal za tuj denar, vrnil nazaj v Jugoslavijo, kajti vsak denar se vrača tja, kjer je njegovo zakonito plačilno mesto. Saj vendar vsi veste, da n. pr. v Švici ne
Stalna razstava jugoslovanskega blaga v Rotterdamu
Jugoslovanska trgovska agencija v Rotterdamu sporoča, da je ustanovila stalno razstavo vzorcev jugoslovanskih proizvodov, ki bo nosila ime Zuidslavische Mon-sterkamer, a stala bo pod zaščito opoliio-močenega ministra in poslanika kraljevine Jugoslavije v Haagu. Jugoslovanski indij-strijci, trgovci in obrtniki morejo brezplačno razstaviti:. 1. vse proizvode, ki so jugoslovanskega porekla, 2. kataloge, in cenike in slike raznih industrij, kakor tudi krajev.
Vzorci morajo biti poslani franko Rotterdam. Večje količine vzorcev je treba poslati kot vzorce brez vrednosti v več poštnih paketih in to radi oprostitve carine. Proizvodi pa, ki se ne morejo poslati na ta način, morajo vsebovati fr po-šiljatvi račun z označbo: »gratis als Mon-steHkolektion fiir die Zuidslavische Mon-sterkamer. Rotterdam, W. Buytewechstraat 177 c«. Imenovana razstava bo odprta vsak dan razen praznikov in nedelj od 10. do
bo nHrieri°d 14' d° 17' ure' Ta banova »o prirejala po celi Holandski in tudi
sosednih državah razstave raznih jugoslo-
anskih proizvodov v propagandne svrhe.
Jesenska umetnostna razstava
V	okvirju jesenskih razstavnih prireditev priredi uprava velesejma umetnostno i azstavo »Zena v slovenski umetnosti«. V poštev pride zlasti ženski pokret. Razstave se morejo udeležiti vsi slovenski likovni umetniki. Sprejmejo se prodane in ne-^etnine. Prevozne stroške plača
hrP./ni„Xp ec’ vendar je odvoz po železnici brezplačen. Razstava se vrši od 3. do 12. septembra. Zadnji prijavni rok je 30. junij. Udeležba je brezplačna do števila 10 umetnin. S prijavo naj se po možnosti pošljejo fotografije umetnin, namenjene za razstavo v delno uporabo za reprodukcije.
Predvidene so tri denarne I. nagrade in sicer: a) za najboljše slikarsko delo, b) za najoriginalnejši ženski portret, c) za obiskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi lisek, s katerim voli najboljše delo). Poleg tega se bodo nekatera odlična
morete za naš dinar kupiti gulaža v gostilni ali sadja na trgu. Preje morate iti v banko, zamenjati dinar za frank, banka pošlje dinar v Jugoslavijo in ga zopet zamenja za frank.
Iz teh pojasnil bo menda vsakomur jasno, da mora biti vseh 5 milijard naših dinarjev — izvzemši malih količin v obmejnem prometu — doma v naši državi, to pa žalibog ne v obteku (cirkulaciji), ker bi bilo sicer pri denarnih zavodih dovolj gotovine — temveč je denar pri zasebnikih, ki kakor jastrebi preže na prilike, da nasedejo špekulantom in mešetarjem, kateri poveličujejo vrednost parcel in hiš tako, da jih danes vsak preplača najmanj s 30% in s lem preplačilom že sedaj vsak kupec izgubi od svojega dinarja tudi 30%. Ali ne čutite sami, prijatelji vložniki, da morajo v najbližji bodočnosti pasti cene parcelam in hišam, kajti za nove stavbe na parcelah ne boste nikjer dobili kredita, dočim bodo vrednost hišam določali najemniki, ki bodo kmalu imeli samo toliko dohodkov, da še najemnine ne bodo več zmogli!
Natvezli so vam, prijatelji vložniki, tudi to bedarijo, da bo država vzela od vaših vlog, ki jih imate pri denarnih zavodih, 25 ali 30%. Za boga svetega, odkod pa naj jih denarni zavod vzame in jih da državi; ali mislite, da ima denarni zavod vaš denar v kleti? Saj je ta denar vendar izposojen dolžnikom, ki ga tudi ne morejo vrniti. Bodite vendar pametni in naznanite takega hujskača prvemu orožniku ali policistu.
Narodna odbrana ima prav. Vsi na branik za naš dinar, še je čas! Zaupajte našim denarnim zavodom, ki vaš denar upravljajo obrestonosno in povsem varno! Zaupajmo in verujmo našemu velikemu dr. Bilimoviču, ki pravi: Denar v denarne zavode. Inflacija pomeni razsulo države, inflacija ni lek, — zadene pa ravnotako tistega, ki drži denar doma.
dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno.
Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika.
Vinska razstava v Ptuju in izleti v Haloze
Objavili smo že, da bo od 8. do 10. maja 1932 II. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. Ob tej priliki bodo poučni izleti v vinorodne Haloze po sledečem programu: 8. maja, v nedeljo po otvoritvi razstave ob 13. uri, sestanek pred razstavnim prostorom (Društvenim domom) za izlet v Srednje Haloze in sicer na Št. Vid ob Dravi, Sv. Andraž v Hal, Vel. Okič, Sv. Barbara v Hal., Bori ob Dravi in nazaj v Ptuj ob 18. uri. — Enourni odmor na lepi razgledni točki na Vel. Okiču pri Žeraku. —■ 9. maja, v ponedeljek, glavni izglet v Gor. Haloze in sicer ob 13. uri sestanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko goro. Odmor pol ure za ogled kraja in krasne gotske cerkve. Potem v Slape in preko Dravinje v Lipno in po grebenu na št. Janž v Gor. Halozah. Tam enourni odmor. Na to v Do-leno in od tam v Podlehnik, kjer je ogled kletarstva Štajerske hranilnice v enournem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. ure. — Omnibus vozi povsod, le od Slap do Dolene je pešhoda dve uri. — 10. maja, v torek, enak izlet, kakor v nedeljo prek» Okiča v Srednje Haloze. — Kdor se želi udeležiti izletov, naj to javi Vinarski podružnici v Ptuju vsaj do 5. maja 1932.
Manjša prodaja pri General Motors. V
tekočem letu zaznamujejo General Motors zopet manjšo prodajo, ki zaostaja za 36°/o za ek športno prodajo preteklega leta in za
12	odstotkov za rekordnim prodajnim letom 1929. Če vzamemo leto 1929 za izhodno leto, bi bili morali G. M. prodati 800.000 avtomobilov v istem času, ko so jih prodali 315.000. Tu podamo nekaj pregleda: Eksport	1929	1930	1931	1932
1. četrtletje	110.000	45.000	48.500	31.000
2. celriletje	132.500	39.500	50.000	-
3. četrtletje	72.400	27.600	26.400	-
4. četrtletje	48.500	26.200	21.200	-
TEDEN
B
m
apmaauz
ftNSKt-BORZi
Devizno tržišče
Tendenca spremenljiva.
Promet Din 2,502.388-49.
Teden od 18. do 23. aprila 1932 je zaključil na Ljubljanski borzi s skoro eno tretjino manjšin deviznim prometom kakor predzadnji teden. Naj večji dnevni promet izkazuje po tej tabeli:
18. aprila	Din	1,201.452-22	Wien,
19. aprila	Din	279.732-05	New York.
20. aprila	Din	155.900-G3	New York,
21. aprila	Din.	717.201-93	New York-London,
22. aprila	Din	148.101-66	New York.
(ponedeljkov borzni sestanek (gros zaključkov tvori deviza Dunaj s prometom 1 milijon 50.000 Din), najmanjši pa petkov borzni dan, ter so na poedinih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizah Newyork, Dunaj in London.
Od celotedenskega prometa odpade na intervencijsko blago ca. 502 tisoč dinarjev, na zaključke v privatnem blagu pa dva milijona dinarjev. Narodna banka je dala največ Curiha — za 131 tisoč dinarjev —, dalje Berlina za 93 tisoč dinarjev, New-yorka za 91 tisoč dinarjev, Londona za 87 tisoč dinarjev, Trsta za 57 tisoč dinarjev, Pariza za 23 tisoč dinarjev in slednje Prage za 20 tisoč dinarjev. Nasprotno je bilo zbog privatne ponudbe zaključeno največ Dunaja (1,050.000 Din), zatem Newyorka (470.000 Din), Londona (213.000 Din), Trsta (160 tisoč Din), dokaj manje Pariza (79 tisoč Din), poleg tega pa še malenkost Curiha, Berlina, Varšave in Bruslja.
V	primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil tekom prejšnjega tedna dosežen v poedinih devizah sledeči skupni promet (vse v tisočih dinarjev): Dunaj 1050 (770), Newyork 561 (797), London 300 (829), Trst 217 (398), Curih 150 (25), Pariz 102 (111), Berlin 98 (19), Praga 20 (78), Varšava 3 (12) in Bruselj 1 (50).
Devizna tečajnica minolega tedna kaže znatnejše osciliranje tečajev malone vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz izvzemši Curiha, ki je bil skozi ves teden trgo-van na dosedanji bazi 1097-35 za denar in 1102-85 za blago.
Od ponedeljka na petek so dosegle po-edine devize temeljem spodnje tabele Dne 18. aprila 1932. najnižji	najvišji
Amsterdam	2288-02	2299-38
Berlin	1337-82	1348-62
Bruselj	790-65	794-59
Curih	1097-35	1102-85
London	212-83	214-43
New York	5621-13	5649-39
Pariz	222-81	223-93
Prača	167-	107-86
Trst	289-50	29i‘90
Dne 23. aprila 1932. najnižji	najvišji
Amsterdam	2286-92	2298-28
Berlin	1338-37	1349-17
'Bruselj	791'20	795	14
Curih	1097-35	1.102-85
London	211-95	213-5.1
New York	5626-63	5654-89
Pariz	222-78	223-90
Praga	167-22	168-08
Trst	290-05	292-45
■ve^je ali .manjše tečajne razlike s padajočo oziroma dvigajočo se tendenco in sicer: navzdol Amsterdam za 1-1 točke, London za 0-9 točke, Pariz za 0-05 točke, navzgor pa Berlin za pol točke, Bruselj za 0-6 točke, New York za 5-5 točke, Praga za 0-2 točke in končno Trst za pol točke. Dunaj in Budimpešta še vedno nista beležila, dočim so notice drugih deviz izostale.
Efektno tržišče
Tedenca nespremenjeno mlačna; brez zakljiičkov.
Industrijski papirji so teikomi minolega tedna beležili ob istih tečajih kakor v predzadnjem tednu, dočim' so ibile notice za blago Blairovih posojil naslednje: za 8%
iv	ponedeljek in petek 53-—, v četrtek 54-—, vmesno 55-—, za 7 % pa 46-— v ponedeljek (18. t. m.), 49-— v sredo in 48-— na ostale borzne dneve.
Lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba.
Smo v stavbni seziji in naročila za trame se tudi pojaivljajo. Zal pa nihče ne kupi nobenega lesa na zalogo, ampak le tisto kar je za stavbo potrebno. Dostikrat so pa še ta naročila glede irazdelbe dimenzij' tako neugodna, da jih morajo celo grosisti odklonita. Novega blaga je namreč vsled lesne krize zelo malo, ker je veliko podeželskih itrgovcev odpadlo in so nekateri producente sploh prenehali z izdelovanjem tramov, drugi so pa delo zelo skrčili iz strahu, da bi tudi letos blaga ne prodali in bi jim pretila nova izguba.
Kar se tiče rezanega 'lesa se proda kakšna malenkost slabih vrst za stavbe in nekaj mi zairskega blaga.
POVPRAŠEVANJA:
Smrekove antene, ineobeLjene, zdrave, sveže sečnje, brez ibul, merjenje se razume pod skorjo, meriti se mora. s »k lup o«, merjenje na sredini dolžine. V vrhu lepo odrezane: 80 m3 22 m, 23 m in 24 m dolžine, premer v sredini 22 dio 2i7 cm; 40 m:' 25 m dolžine, ipremer v sredami 22 do 27 cm; 80 m3 26 im dolžine, ipremer v sredini 26 do 28 cm; 30 m3 27 in 28 m dolžine, ipremer v sredini 26 do 28 cm; 70 m3 29, 30, 31 m dolžine, premer v sredini 29 do 31 cm; 50 nv’ 32, 33, 34, 35 m dolžine, premer v sredini 32 do 35 cm. Blagovolite imi slavili enotno eno za 1 m3 franko vagon prihod Fiume. — Ako ne morete dobaviti celotnega kvantuima, iprosiim c en,j. poročila, koliko m3 bi lathko dobavili in v katerem času. Plačilo se glasi na podlagi nepreklicljivega bančnega akreditiva v Ljubljani.
1 vagon naravnih bukovih neobrobljenih plohov, asortiranih, II., II. kvalitete z 20% III., od 2 m dolžino naprej, tod 16 cm naprej, v sledečih debelinah: 20 mm ca. 4 m3, 25 nun ca.
2 m* 30 mm ca 4 im3, 40 .mini oa 4 m3, 50 mim ca.
3 m3, 100 mm ca. 1 m3.
1 vagon, ca. 18 m3 bukovih deSfiic, paralelnih, ostrorcibih, očelgenih, parjenih, 35% I., 65% II., 27 mm debeline: ca. 15 m3 35/70/105/ man, Širina 13 cm, ca. 3 inv' 80/120/160 mm, Širina 16 eni. Blago suho, 1 ni3 ne sme tehtati preko 850 kg. — Navesti dobavni rok in ceno Iranka meja Postojna tranzit.
1 vagon bukovih tavolonov, obrobljenih, I. TL: K vagona 4-50X7 cm, 'A vagona 4-50X8 cm, 'A vagona- asontiran od 4, 5, 6, 7, 8 cm v asortiranih trgoviskih dolžinah. Franco Postojna tranzit.
Tedai 29. aprila 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold.	« 2291-32	2302-68
Berlin 100 M		1344-42	1355-22
Bruselj 100 belg . . . .	792 30	796-24
Budimpešta 100 pengS . .	_•—	—•—
Curib 100 fr		1097-35	110285
London 1 funt		205-90	207-50
Newyork 100 dol., kabel	—•—	—•—
Newyork 100 dolarjev .	5633-51	5661-77
Pariz 100 fr. . . 		222-65	223-77
Praga 100 kron	 Stockholm 100 8ved. kr .	167-44	168-30
	— •		
Trst 100 lir		290 60	293’-
m-
Dobave. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 440 kg jekla in
10.000	kg karbida. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. maja t. 1. ponudbe glede dobave 300 q portland-cementa in 14.000 komadov kuvert. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 1‘2. maja t. 1. ponudbe glede dobave tiskoviil, 50 tucatov žag za železo, automaterijala, 200 kg kristalne sode, 100 kg pšeničnega zdroba in 100 kg namiznega olja. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 17. maja t. I. ponudbe glede dobave platna in tekstilnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Direkcija državnih železnic, gradbeni
oddelek v Ljubljani sprejema do 10. maja t. I. ponudbe glede dobave 20 kg stenja, 1000 m vrvic za zavese in 40 kg motvoza: (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 4. maja t. 1. ponudbe glede dobave 3 vagonov jelovega lesa; do 12. maja t. 1. pa glede dobave 50 plošč železne pločevine ter glede dobave
10.000	l>g karbida. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe glede dobave 250 m2 stekla za okna in 50 kg kleja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja zakupa buffeta na postaji Rakek
se bo vršila potom licitacije dne 27. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Danubia«, trgovina s potrebščinami za Čevljarsko in usnjarsko industrijo, družba z o. z.
Obratni predmet:
1. nakup iil prodaja kemičnih preparatov za usnjarsko in čevljarsko industrijo, ki se ne izdelujejo v naši državi.
2. Nakup in prodaja barv in lakov v isti ali drugi namen — oboje na drobno iti debelo.
3. Izdelovanje in prodaja kemičnih preparatov in čistil pod znamko »Danubia«.
4. Nakup in prodaja strojev za čevljarsko industrijo znamke »Danubia«.
Drdžbena pogodba z dne 16. marca 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 10.000 dinarjev.
Poslovodje: Vodopivec Franjo, trgovski ravnatelj v Ljubljani, Dunajska cesta 31 in Snoj Franja, trgovka in posestnika v Ljubljani, Beethovnova ulica 15; namestnika pa Snoj Terezija, posestnica in trgovka v Ljubljani, Beethovnova ulica 15 in Vodopivc Tea, posestnica v Ljubljani, Oražnova ulica št. 5.
Deželno kot trgovinsko sodišče V Ljubljani, odd. III., dne 25. marca 1932.
Firm. 313/32 — Rg C V 63/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: T. Korn in sinovi, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Nakupovanje in prodaja vsakovrstnih pločevin, krovskega, inštalaterskega materiala bodisi za plin ali vodo, kakor tudi všeh v stroko spadajočih strojev in vseh drugih zadevnih, za izdelavo in predelavo pločevin, kroVskega, inštalaterskega materiala potrebnih širovin, polizdelkov in izdelkov ter nakup tozadevnih strojev in njih prodaja. V obratno stroko spada tudi nakup in prodaja vsakovrstnih kurilnih, ogrevalnih in hladilnih naprav.
Poslovodje: Korn Teodor starejši, kleparski mojster in hišni posestnik, Korn Teodor mlajši, podjetnik, Korn Henrik, podjptnik in Korn Herman, tehnik, vsi v Ljubljani, Poljanska cesta št. 8.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, ddd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 355/32 - Rg C V 66/1.
ga poda in drugih enakih proizvodov za pod, in sicer za lastili in tuj račun.
2. izvoz blaga, navedenega pod točko 1., preko državnih mej.
3. Snovanje podružnic, poslovalnic, skladišč in zastopstev v zgoraj navedene namene v tu- in inozemstvu.
4. Zastopstvo tuzemskih in inozemskih podjetij v strokah, navedenih pod točko 1. do 3.
5. Ustanavljanje, nakup, jemanje v na-jetil in Obratovanje industrijskih in trgovskih podjetij te vršte.
6. Nakup parketnih in všeh pomožnih strojev in za izdelovanje parketov potrebnih sirovin.
Poslovodje: Šiška Ivan, tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4, Lenarčič Josip, veleposestnik in tovarnar na Vrhniki, Kanc Alojzij, tovarriar parketov v Mengšu, ing. ZUpančič Fran, poslovodja v Ljubljani in ing. Remec Vladimir, solastnik tvrdke Remec & Co. v Ljubljani in Fran Hein-rihar ml., lesni industrialec v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. aprila 1932.
Firm. 342/32 — Rg C V 64/1.
Med deflacijo in iitflDcijo
Sedež: Novi grad, pošta BoštAnj ob Savi, srez Kirško.
Besedilo: Mcthan ExpIoitaeija K. D. N. s. Strižič iii drug.
Osebno obvezan družabnik: Napoleon Spun-Strižic, savetnik u. m. Zagreb, ki podpisuje firmo.
OkrožAo sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 12. aprila 1932.
Firm. 45/32 — Reg. A II. 58/1.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Parket, družba z o. z.
Obratni predmet:
'1. Ndkup ih prodaja parketnih deščic, izdelanih in v sirovem stanju, brodafske-
SedeŽ: Zg. Kašelj.
Besedilo: Fr. Tomšič & KO.
Obratni predmet: Nakup in prodaja pohištva.
DrUžbena oblika: Javna trgovska družba od 18. februarja 1932.
Družabniki: Tomšič Franc, trgovec, Zg. Kašelj 64, Mika Ladislav, trgovec, St. Vid nad Ljubljano 2.
Za riamčstovanje upravičen: s a ni o družabnik Tomšič Franic.
Deželno kot trgovinsko sodišče
V	Ljubljani, odd. Iii., dne 25. marca 1932.
Firm. 179/32 — Rg A VII 96/1.
  ........'""'a	!	g-	-----—= 
TUDI KEVNES JE OPTIMIST
Mesečno poročilo banke Lloyd prinaša članek izpod peresa znanega ekonomskega pisatelja Keynesa; on skuša dokazati, da je napočila sedaj zadnja faza gospodarske krize sveta. V Veliki Britaniji bi se mogla kriza takoj zaključiti, če bi se dosegla končna ureditev reparacijskega vprašanja. Da se ustavi 'kriza v industriji, mora nastopiti dolga doba cenenega denarja. V svrho povečanega angleškega izvoza predlaga Keyneš znižanje obrestne -mere za kratkoročne kredite. V prvi vrsti misli Keynes na Anglijo, a upa tudi na obče ponehanje krize. Torej kot Kellogg.
Le redki so danes, ki še vedno zagovarjajo inflacijo, kot sredstvo za okrepitev gospodarstva. Vse one države, ki so v zadnjih letih stale na razpotju med enim; in drugim, so se raje odločile za deflacijo, ker so prave koristi te za gospodarstvo večje in trajnejše.
Danes živimo v dobi kreditnega gospo-oarstva, katerega glavno sredstvo je bdš denar. .Padanje vrednosti denarja kot posledica inflacije pa povzroča, da zaupalijB v denar vedno bdlj in bolj gineva. S tem se ruši oni temelj, na katerem sloni vse naše gospodarstvo.
Nestalna vrednost denarja povzroča, da se trgovina ne more razvijati tako, kot bi se morala, kajti nihče ki danes blago kupi, ne Ve, kako vrednost bi imelo jutri. Nestalna vrednost pa tudi povzroča, da se razvija špekulacija z denarjem, ki ustvarja na eni strani reveže, katerih premoženje je postalo čez noč enako ničli, na drugi strani pa se razvija kader verižnikov, katerim je naj večja muka živeti od poštenega dela.
Dajanje vsakega kredita v dobi inflacije preneha, kajti kdo ve, če ne bo upnik za svoje zlato prejel čez par dni le kup ničvrednega papirja. V zvezi s tem prenčha tudi vsaka štednja in razvije se nepremišljeno zapravljanje, katerega slabe posledice se javljajo v velikem pomanjkanju,
v	katerega slej ali prej pridejo baš oni, pri katerih bi bila štednja najbolj na mestu.
Ker gleda vsakdo, da se denarja čim prej .■iznebi, nastane veliko povpraševanje po blagu, oz. velike ponudbe denarja. Že sa-imo to ima za posledico padanje vrednosti denarja na eni strani in porast cen blaga. Med tem ko rastejo cene od dneva do dneva, pa Ostajajo plače in dnine na enaki višini ali vsaj ne rastejo v takem sorazmerju. Posledica tega je, da zaslužek teh poedincev vedno manj zadošča za kritje najnujnejših življenskih potrebščin: nastopi pomanjkanje.
.Varljiva korist, ki jo prinaša inflacija je, da izvoz vedno bolj raste in se manjša uvoz. Zato nastanejo nove tovarne, katere pa naenkrat, ko se cene blaga ustalijo na svetovni pariteti, ne morejo več prodajati svojih izdelkov; posledice so številni stečaji in velika brezposelnost.
Korist inflacije imajo le dolžniki, in vsi oni, katerih premoženje sestoji izključno iz denarja ali vrednostnih papirjev. Njihovo premoženje se jim avtomatično poveča na raČuti drugih. Nima pa od tega prav ni-kake koristi gospodarstvo, ki trpi radi inflacije na sigurnosti, ki je ena glavnih predpogojev za procvit gospodarstva vsake države.
*	* *
pričakovani izmeri in ker je trg zelo pod vplivoni slabih efektnih trgov. Volna se je mogla nekoliko časa dobrO držati, a se danes tako pri avstralskih avkcijah kot pri sedanjih londonskih avkcijah kolonialne volne ocenjuje nekoliko nižje, za 2*A do 7%%. Konoplja je želo trdna, ker so postale zaloge že prav pičle. Iz istega vzroka se tudi džuta dobro drži. Lan se, odkar sovjeti nič ne ponujajo, skoraj nič ne prodaja in so se mogle zato cene v zadnjih treh mesecih zboljšati za 25 do 30 odstotkov. V surovi svili najdejo kupca le cenejše japonske provenience, dočim se druge vrste vobče zanemarjajo. Glede umetne svile smo poročali že na drugem mestu, da se večinoma proti pričakovanju dobro prodaja; v Ameriki bo prišlo do velikih fuzij.
NEENAKOMERNI TEKSTILNI TRGI
Neugodni gospodarski položaj se pozna tudi na tekstilnih trgih. Bombaž se more ob kolebanju le težko držati, ker se omejitev pridelovalnega prostora ni izvedla v
VELIKA KOVINSKA BAISSE
V	zadnjem času se je iz raznih običajnih vzrokov pojavili na mednarodnem kovinskem trgu znaten padec tečajev, dosegajoč pri cinu 15 do 20 odstotkov, pri drugih glavnih kovinah ca 10 odstotkov. Dočim izhaja baisse navadno od bakra, je bil to pot cin ona kovina, ki je uvedla deruto. Cena cina je padla na globino, kakršne že ni bila dosegla 33 let, od leta 1899 naprej.
*	* *
KARTEL ŽIVEGA SREBRA OGROŽEN
Evropski kartel živega srebra »Mercurio Europeo«, kd se opira na produkcijo Španije in Italije, in ki je imel doslej nekakšen svetovni monopol, je močno ogrožen. Zedinjene države v Ameriki so v zadnjih letih svojo produkcijo potrojiiOe. Rusija naznanja, da bo prišla z večjimi ponudbami živega srebra na trg in tudi Mehika, Kanada in Algerija se trudijo, da svojo produkcijo bistveno zvišajo. Od kartela določene cene ne držijo več, ker jih konkurenca že dalj časa spodbija. Vsekakor bodo prihodnji tedni v znamenju najhujše kon-
kurence.
V> rr*iih
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Jvan (Jelačin
Za log a uveze pražene kav>. mletih diiav in rudmnskevode.
Ljubljana
Točna in solidna postrežbaI Zahtevajte ceniki
GRADBENO
POD)ET|E IN IEHNKNA PISARNA • •
MIROSLAV ZIIP Al . Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	ček.	račun štev. 12.854	Telefon	štev.	2105
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne .troke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
.KUVERTAH
tlUBUANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
©
Klimi
Vte/lVlMrltC.
.laev^sti/e nafididitejk
KUiARMMTDEU
E|UBllftHAPAi.MAHHOVAl3
lov poklic
za dame in go spode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno,
I ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za, pletenje in dostavimo v iz-1 delavo prejo. Pišite še danes J pi brezplačne prospekte na I Domača Pletarsk* dnstrija.
I št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
S&rzojavi: SKrispercoloniale £jubljana Gelefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih: Josip Vevlič
‘Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražarna kave.
Mlini ta dišave.
‘Godna postrežba.
Ljubljana
iDunajska cesta 33
‘Ustanovljeno teta 1840
SLaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago.
MoLvoz Grosuplje
domai slovenski izdelek -s- Svoji k svojimi
d. d.
Tovarna motvoza in vrvarna
Grosuplje pri Ljubljani
k
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 12 konj, 11 bikov, 79 volov, 231 krav in -8 telet, skupaj 5541 komadov. Povprečne
cene za različne živalske vrste na sejmu dne 26. aprila 1932 so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže 3*75 do 4-50, .pol-debeli voli 3 do 3*50, plemenski voli 3 do 3-25, biki za klanje 3 do 3*50, klavne krave debele 2*75 do 4, plemenske krave 2 do 2*50, krave klobasarice 1*50 do 1*75, mlada živina 3 do 5, teleta 5 do 6 Din. — Prodanih je bilo 167 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste, 1 kg 10 do 1.2, II. vrste 6 do 8, imeso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 10 do 12, TI. vrste 6 do 8, svinjsko meso sveže 8 do 18 Din.
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: O. M1CHALEK. Ljubljana.