CELJE, 16. junija 1961 LETO XI. štev. 22 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« OOGOVORNI UREDNIK TONE MASLO V vseh krajih, kjer je bila ure- jena, je razstava »Celjski okraj v revolucionarni borbi in socia- listični izgradnji« vzbudila veliko zanimanje. Zanimiva in hvaležna je ugotovitev, da med njenimi obiskovalci v veliki večini pred- njači mladina. — Včeraj in danes so si to razstavo ogledali v Ro- gaški Slatini. V dnevih od 23. do 25. junija bo odprta v Konjicah, od 28. do 30 junija pa na Dobrni. Zatem jo bodo uredili še v Žalcu ter Šentjurju. V jesenskih mese- cih pa bo odprta tudi v Velenju in Šoštanju ter v nekaterih kra- jih kozjanskega predela. KAKO gospodarimo? V četrtek je bilo zasedanje ob- činskega zbora proizvajalcev v Celju, kjer so temeljito proučili podrobne probleme razvoja gospo- darstva v celjski občini. Zbor pro- izvajalcev je posebno pozornost posvetil težavnim problemom oko- li pomanjkanja obratnih sredstev podjetij, ki v nekaterih kolektivih že dušijo proizvodnjo. Tako sta- nje narekuje spremembo investi- cijskih vlaganj, in sicer tako, da bodo podjetja nekatere investicije morala razporediti na daljše ob- dobje. Posledica tega pa bo vseka- kor tudi počasnejši tempo nego- spodarskih investicij v celjski ob- čini. Analiza gospodarjenja v prvem obdobju letos je pokazala zanimiv primer v Metki, kjer so s pravil- no oceno ugotovili, da imajo od- višne zaloge pomožnega materia- la, raznih nadomestnih delov in podobno. Tako so ugotovili znat- ne notranje rezerve. Občinski zbor proizvajalcev je bil mnenja,, da bi tudi ostala podjetja morala slediti temu primeru in skušati najti vsa skrita sredstva v podjetjih. Člani zbora proizvajalcev so ob- ravnavali tudi težnjo, da se ukine ali zmanjša dopolnilni proračun- ski prispevek. To težnjo podjetja utemeljujejo s tem, da se večina gospodarskih podjetij zaradi pro- blema obratnih sredstev nahaja v težavnem položaju. Pristojni orga- ni občine bodo to vprašanje mo- rali proučiti, vendar velja pripom- niti, da v mnogih podjetjih oce- njujejo stanje preveč črno. S tem seveda škodujejo najbolj sebi, raz- voju poglobljenega samoupravlja- nja in na kraju tudi komuni. V temeljiti analizi je oddelek za gospodarstvo podrobno analiziral tudi priprave za uveljavljanje no- vih oblik delitve čistega dohodka in pravilnika za razdeljevanje osebnih dohodkov. Na tem področ- ju so gospodarske organizacije na- redile že precej. Vendar je tudi tu še prevelika pestrost. Nekatera podjetja namreč še vedno samo razpravljajo, naredila pa niso še ničesar. 0 izobraževanju KMETIJSKIH DELAVCEV V sredo dopoldne je bilo na okrajni kmetijski zbornici v Ce- lju posvetovanje o izobraževanju kmetijskih delavcev. Posvetova- nja so se udeležili tudi direktor- ji kmetijskih zadrug in kmetij- skih gospodarstev, predstavniki nekaterih političnih in družbenih organizacij in drugi. Več o po- svetovanju bomo poročali pri- hodnjič. za čas od 15. do 27. junija Nestalno vreme s pogostimi pa- davinami, bo trajalo še dalje. Izboljšanje vremena ne bo traja- lo več kot dva dni. Plenom Okrajnega odbora Socialistične zveze v Celju TUDI VLAGANJE VSO LSTVO je zelo donosna investicija V ponedeljek dopoldne je bilo v stranski dvorani Narod- nega doma v Celju plenarno zasedanje, na katerem so obrav- navali edino točko dnevnega reda — problematiko šolstva v celj- skem okraju. Že to in pa dejstvo, da so na tem zasedanju bili navzoči poleg članov plenuma tudi člani okrajnega sveta za šol- stvo, predsedniki občinskih svetov za šolstvo, ravnatelji sred- njih šol, zastopniki okrajnih zbornic, strokovnih društev itd., kaže, da so problemi šolstva v okraju zelo pereči. Prav zaradi tega je Okrajni od- bor Socialistične zveze na tem ple- numu dal v razpravo probleme šolstva, ker meni, da razvoj v šol- stvu prepočasi napreduje v duhu reformirane šole in zakona o fi- nansiranju šol. Ta ugotovitev je bila poudarjena tudi v uvodnem referatu, ki ga je prebral tovariš Miro Lužnik, in v razpravi, ki je nakazala nekaj smernic, kako pre- iti od razpravljanj k stvarnemu delu na področju reformiranega šolstva. Nešteto je problemov, ki so jih na plenumu kritično obravnavali, analizirali dejstva in skušali najti primerno rešitev za uspešnejše re- ševanje vprašanj s področja šol- stva, ki je spričo nalog v gospo- darstvu v zadnjih letih zaostalo za razvojem na ostalih področjih. Razpravljali so o problemih orga- nizacije šolstva, o novem načinu finansiranja šol, o kadrovskih vprašanjih, o vlogi in položaju svobodnih aktivnosti na šolah ter o problematiki družbenega uprav- ljanja v šolstvu. Pri vsej tej obširni problemati- ki je na plenumu prišla do izraza predvsem misel, da bo potrebno načela šolske reforme bolj smelo uvajati v prakso. Za to bo potreb- no po občinah najprej skrbno ana- lizirati trenutno stanje v šolstvu, proučiti kakšne so potrebe in na tej podlagi sestaviti stvarne in zmogljive delovne programe. Za njihovo izvedbo pa bo potrebno zainteresirati vse merodajne čini- telje, šolske kolektive, svete za šolstvo, šolske odbore, zbornice, strokovna društva, množične, go- spodarske in družbene organiza- cije ter ljudske odbore. Razumljivo je, da številnih pro- blemov v našem šolstvu ne bo mogoče rešiti kar čez noč, vendar bodo morali v občinah praktično začeti ustvarjati pogoje za razvoj reformiranega šolstva. Čeprav je to dolgotrajnejši razvojni proces, ga bo vendarle treba začeti reše- vati. Uspehi pa bodo tem večji, čim večji krog državljanov bomo uspeli zainteresirati za reševanje šolskih vprašanj. Razumljivo je, da tega ne bodo zmogli samo pro- svetni delavci. Tu bo potrebna po- moč vse družbe. Na tem plenarnem zasedanju so poudarili tudi probleme, ki jih v okraju srečujejo ob izvajanju no- vega zakona o finansiranju šol- stva. Praksa je pokazala, da so bile doslej pomanjkljivo izvršene politične in strokovne priprave za izvajanje zakona o finansiranju šolstva. Nadalje je bilo ugotovlje- no, da so se upravni odbori skla- dov za šolstvo premalo pobrigali Miro Lužnik bere poročilo za izvajanje zakonskih določil v večini občin, razen v celjski. Po- leg teh slabosti je opaziti, da se tudi gospodarske organizacije ome- jujejo' le na najnižjo stopnjo pri- spevka za šolstvo (1%) od osebnih dohodkov. Kot že rečeno, ljudski odbori kot ustanovitelji posamez- nih vrst šol niso povsod vplačali v sklade za šolstvo z zakonom in dodatnimi navodili določenih sred- stev. In če k temu dodamo še to: da kategorizacija šol še ni izvede- na z vso ekonomsko utemeljeno preciznostjo, potem pridemo do zaključka, da tako stanje močno zavira izvajanje reformnih na- log v našem šolstvu. Zaradi navedenih pomanjkljivo- sti mnoge šole ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za izvajanje osnovne šolske dejavnosti. Zato bo potrebno izboljšati strukturo iz- datkov v korist materialnih izdat- kov v naših šolah in se boriti proti zaostali miselnosti, da investiranje v izobraževanje kadrov ni renta- bilna investicija. Ob zaključku plenuma je tov. Franc Lubej, ki je zasedanje vo- dil, nakazal nekaj praktičnih smer- nic, kako bomo najbolj uspešno reševali obširno šolsko problema- tiko. Omenil je, da smo v Celju na začetku konkretne akcije za zgraditev srednje tehnične šole in učiteljišča, za kar bo potrebno Zbrati 440 milijonov din. Po inve- sticijskem načrtu za to gradnjo bo prispeval celjski okraj 100 milijo- nov, celjska občina 100 milijonov, ostalih 240 milijonov pa naj bi pri- spevale gospodarske organizacije v celjskem okraju. Tovariš Lubej je poudaril, da so vprašanja šolstva v sedanjem raz- voju izredno pomembna, zato jih bo potrebno reševati z večjo odgo- vornostjo kot doslej in s skupni- mi napori vseh činiteljev v komu- ni. Samo s skupnimi napori šol- skih kolektivov, organov družbe- nega upravljanja, družbenih in gospodarskih organizacij bo mogo- če preiti v obdobje intenzivnejše- ga vzpona šolstva. -ma- Posvetovanje o plesu Jutri bo v Celju republiško po- svetovanje o mladinski plesni vzgoji. Organizator — okrajni ko- mite Ljudske mladine v Celju — se na to posvetovanje že dalj časa pripravlja. Dopoldanski del name- ravajo posvetiti razpravam o šte- vilnih problemih mladinskega ple- sa, organizacijo popoldanskega de- la pa bo prevzel mladinski plesni kljub v Celju, ki bo s plesno pri- reditvijo tudi zaključil svoje plese letošnje sezone. Predvidevajo, da se bodo posve- tovanja udeležili vsi predstavniki okrajnih komitejev Ljudske mla- dine, centralnega komiteja Ljud- ske mladine Slovenije, člani ples- ne zveze, republiškega sveta Svo- bod, sveta za šolstvo itd. Na posvetovanju bodo poleg vpliva družabnega plesa na obli- kovanje mladega človeka, obrav- navali tudi sociološke in psiholo- ške motive, organizacijske oblike plesa, športni ples, ples kot nujno postavko sodobnega učnega načrta in drugo. Prva seja NOVOIZVOLJENEGA KOMITEJA ZKS MOZIRSKE OBČINE EDI HERMAN SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V četrtek je bila v Mozirju seja novoizvoljenega občinskega ko- miteja Zveze komunistov mozir- ske občine. Osrednja točka dnev- nega reda je bilo konstituiranje občinskega komiteja in izvolitev komisij. Zaradi odhoda doseda- njega sekretarja občinskega ko- miteja na šolanje je bil izvoljen za novega sekretarja EDI HER- MAN, za predsednika revizijske komisije pa RUDI ZAGER. Nov sekretariat občinskega komiteja Zveze komunistov šteje 3 člane in sta v njem razen sekretarja še tov. Jože KOŽAR in ing. Branko KORBER. Na seji komiteja so izvolili tudi ideološko in kadrov- sko komisijo. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Tokrat prav dobro, če ne odlično V sredo je bil v Narodnem domu v Celju občni zbor Ob- činskega sindikalnega sveta Celje, ki so se ga razen delega- tov iz vseh sindikalnih podružnic udeležili še — sekretar Zveznega sindikalnega sveta tovarišica OLGA VRABIC, pod- predsednik Republiškega sindikalnega sveta JOŽE BORŠT- NER, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. JOŽE JOŠT, sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje TONE SKOK in številni drugi ugledni gostje. Že na začetku velja pripomni- ti, da je občni zbor zelo dobro uspel, saj so v živahni razpravi, ki skoraj ni hotela nehati, prišla do izraza predvsem mnenja pro- izvajalcev, mnenja o najbolj pe- rečih problemih, ki s področja gospodarstva ali negospodarskih dejavnosti neposredno zahtevajo široko aktivnost sindikalnih po- družnic in Občinskega sindikal- nega sveta. Predsednik Občinskega sindi- kalnega sveta tov. JOŽE BEVC je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na bistvene probleme v celjski komuni, v gospodarskih organizacijah in na probleme, ki jih bodo morale reševati posa- mezne sindikalne podružnice. Pri tem je pravilno izhajal s stališča, da naj uvodni referat samo nakaže bistvene probleme, podrobno osvetUetv pa je po- trebno prepustiti občnemu zboru in razpravi. Številni govorniki z vseh pod- ročij so v silno živahni razpravi analizirali predvsem probleme odnosov v kolektivih, probleme uveljavljanja demokratičnega mehan;zma in neposredno vlogo sindikalnih podružnic pri teh na- losrah. Vzpodbudna je tudi ugo- tovitev. da delegati niso govorili načelno, temveč podrobno o teh vprašanjih. Podrobno so jih osvetlili, kar bo bodočemu ple- numu sindikalnega sveta bistve- no koristilo pri nadaljnjem delu. V razpravi je sodelovala tudi tov. OLGA VRABIC, ki je zlasti podrobneje analizirala vprašanje socialne problematike. Pri tem je poudarila, da gospodarske or- ganizacije zaradi sistema finan- siranja doslej niso bila zaintere- sirana za te probleme. Tako da se kaže potreba za spremembo sistema, in sicer tako, da bodo podjetja kjer imajo več bolnin in nezgod, tudi več prispevala za te namene. Zaradi tega se bodo kolektivi že sedaj morali začeli resno ukvarjati s tem in hkrati tndi s problemom starejših de- lavcev. ki so svoio delovno spo- sobnost pustili ob strojih in pri delu v podietiu. To je trenutno še tol'ko bolj pomembno, ker bodo kolektivi ta vprašanja mo- rali upoštevati pri odmerjanju kriteriiev za razdeljevanje oseb- nih dohodkov. Razen te?a ie tov. Vrabičeva oeen;la tudi vlogo sindikalnega občinskem sveta v komunalnem sistemu. Gotovo je naloga občin- skega sindikalnega sveta, da vsem sind;kaln;m podružnicam tu d' po- ma žini Zagoričnik. Če pa boste ho- teli izvedeti mogoče še te ali one podrobnosti, vam bo hitro prisko- čil na pomoč predsednik turistič- nega društva Tomo Potočnik. In če boste slabe volje, vam bo po- vedal najnovejši »vic« in nasme- jali se boste do solz. • Vsaka weekend hišica je sposobna spre- jeti popolno družino. In v njej so vse naprave, da si lahko hrano pripravite tudi sami. Ali nikar! Dve sto metrov proč. v prostorih velike graščine je ob- činsko gostinsko podjetje. Tu vas bosta tovarššica in tovariš Čmak povprašala, kaj želite. Vi samo zahtevajte in nasme- jana natakarica vam bo brž obložila mi- zo. Prvi dan nikar ne hodite predaleč. Privoščim vam kratek izletek k bljiž- nim ribnikom. To se boste zabavali! Le- pe postrvi vas bodo pozdravljale iz vode. S seboj vzemite še prgišče drobtinic pa bo užitek še popolnješi. V primeru, da ste navdušeni na podiranje kegljjev, roke v žepe in pot pod noge, dober kilo- meter in že ste pri krčmi Oštirjeve Ivanke. Tam je kegljišče, pa kapljica in narezek in človeku je potem, ko se vr- ne ▼ mirno weekend hiško, tako prijetno pri srcu in v želodcu, da posloni. pri odprtem oknu. šteje zvezde in se preseli v prelepi čas medenih dni. Takoj drugi dan pa se le odlo- čite. Boste šli na Žvajgo? Morda k lovski koči Pod Golavo? Morda na Mrzlico ali Partizanski vrh? Pa le urno stopite! Zakaj, popoldne bo v bazenu tako silno prijetno. Cofotali boste po topli vodi in se predajali najrazličnejšim užitkom. In potrdili mi boste: V Preboldu je res lepo! Le to vam še naj šep- nem na uho: Mošnjiček pa le dobro napolnite! Robida HUMORIST1ČNA KRONIKA V zadnjem tednu se v Celju pravzaprav ni zgodilo nič humori- stičnega. Če upoštevamo, da sta nas obiskali dve stari gospe, ka- kor na primer Anastazija in Miss Stone in da se gremo pravzaprav imitacijo dobrega filmskega reper- toarja (po zgledu Imitacije živ- ljenja), da torej imitiramo in de- loma tudi limitiramo ali pa celo gravitiramo k nekaterim kultur- nim dobrinam, bi bilo v tem še največ humorja. Sicer pa poglej- mo nekatere reči. NA TRGU Trg je v zadnjem času dobro za- ložen. Ne manjka niti tistih kosti, ki jih vsak dan znova obirajo ne- katere vrle Celjanke. Z OTOKA Iz nekega bloka so v ponedeljek zvečer priletele tri konservne škatle, podobne letečim krožni- kom. Metalci so namreč uporabili aerodinamični zakon in deloma poševni met. Ker so bile odprtine škatel obrnjene navzdol in ker so se vrtele v smeri kazalca na uri, je pri tem zrak služil za zaviranje in za varni pristanek na asfaltu. K sreči je bilo že toliko temno, da ni bilo mogoče dognati, iz katere baze so priletele. MLADINSKI KINO GIMNAZIJE Ker je šolsko leto končano, bo- do prebivalci okolice gimnazije prikrajšani za pester spored za- bavne in druge glasbe, ki jo je po- sredoval zvočnik mladinskega ki- na. Pravijo, da je to prilika, ko bodo lahko zopet slišali svoje last- ne sprejemnike. PRANJE AVTOMOBILOV Pred nekim blokom v smeri proti Otoku so trije lastniki avto- mobilov uredili pralnico. Prednost te pralnice je v tem, da je kar pred blokom, na asfaltnih tleh in da se blato bolje suši na asfaltu kakor na blatu. Ne bi bilo slabo, če bi uredili take pralnice morda še kje v ožjem centru! BANANE SO, BANAN NI Kdor bi pred dnevi zagledal v izložbenem oknu zelenjavne pro- dajalne nasproti Zvezde banane, bi mu v trgovini rekli: banan ni. Če bi rekel, da so, bi mu spet rekli, da jih ni. Če bi bil toliko po- gumen, da bi pokazal na okno, bi mu pojasnili, da so; če bi jih želel kupiti, bi ugotovili, da jih ni. POGOVOR V KRISTALU I — Kompletnih vinskih servisov nimate? — Žal, ne. — Kako je to mogoče? — Ni jih in jih ni. Kaže, da se je Kristalija pridru- žila protialkoholni ligi! oh Večer krvodajalcev Pred dnevi je v kulturnem do- mu v Velenju Občinski odbor RK pripravil za vse krvodajalce lep večer. O pomenu dneva krvodajal- cev je govoril predsednik RK Hu- doletnik. Med pestrim kulturnim programom, ki ga je velenjska Svoboda poklonila krvodajalcem, so razdelili 4 zlate in 37 srebrnih značk. Nato so vse povabili na ve- čerjo na jezero, kjer so se zadr- žali nekaj ur v prijetnem pomen- ku. Mestni odbor RK v Velenju je prireditev dobro pripravil in izve- del. S. IZ ŽIVLJENJA NA ¥AS1 Za večje uspehe - velike naloge Na nedavni občinski konferen ci Zveze komunistov v Šentjurju so mnogo razpravljali o nalogah, ki jih nalaga napredna smer kmetijstva pred zadružni komite Zveze komunistov, pa tudi pred vse komuniste šentjurske občine. Opozorili so, da (kažejo podallki o naraščanju števila govedi na družbenih posestvih — od 314 glav v začetku leta 1959 na 1.450 glav v letošnjem letu, da bo treba povečati kmetijske površine druž- benega sektorja za pridobivanje krme. To zadrugi nalaga še večji odfcuip i,n zakup zemlje, ki jo po- nujajo kmetje. Pri tem pa bodo morali paziti na to, da bodo od- kupovali zemljo, ki bo omogočala sodobno proizvodnjo. Zveza ko- munistov bo morala v bodoče tudi na splošno skrbela za večjo popularizacijo nepredne kmetij- ske proizvodnje. V letošnjem letu nameravajo pri kmetijski zadrugi pridobiti za lastno proizvodnjo 300 hekta- rov površin. Od tega bodo na 150 hektarih pridelovali ikrmo za vzre- jo govedi v lastni proizvodnji, na osemdesetih hektarih jagodičevje iin jablane, 70 helktarov pa bodo porabili za pridelovanje krme za družbena posestva. Glede na tr- žne pogoje bodo vzredili približ- ne« tri sto glav govedi in dlve sto svinj, poleg tega pa bodo razvijali in poglabljali proizvodne odnose s kmetijskimi proizvajalci. To veliko delo pa bo na rokoval o čla- nom zadružnega komiteja, da bo- do še bolj kot doslej idejno us- posabljali komuniste v zadrugi, da bedo ti v razgovorih s kmetijski- mi proizvajalci znali zagovarjati napredna stališča kmetijske pro- izvodnje. Tako bodo tudi laže ob- računavali z nekaterimi protisoci- aliistienimi vplivi, ki se na vasi še vedno pojavljajo. Komunisti se bodo morali zavzemati za takšne oblike proizvodnega sodelovanja, ki bodo hkrati krepile družbene sklade in izboljševale življensko raven kmetijskih proizvajalcev. Tudi v prihodnje bo namreč ob- veljalo načelo, da se za proizvod- no sodelovanje ddločita zadruga in kmet kot enakopravna partner- ja na ipodlagi obojestranskega boljšega gospodarjenja in uspeha. Komunisti bodo morali v tem raz- merju skrbeti za pravilne odnose zadruge do kmeta, preprečevati p., bodo morali tudi vsak poskus drclbncoposestnišikih teženj ali prizadevanj posameznikov, da bi škodovali družbi. Novi pogoji v kmetijstvu in go- spodarstvu na sploh, bodo zahte- vali tudi preusmeritev kmetijske šole v Šentjurju. Z zakonom o fi- nansiranju šolstva se bo nedvom- no vloga šole v Šentjurju močno spremenila. Tudi ona se bo mora- la prilagajati potrebam kmetij- skih organizacij. Te pa prav goto- vo ne bodo stremele za tem, da bi si njihov sadjar ali živinorejec polni dive leti pridobival kvalifi- kacijo v šoli.Kmetijske organiza- cije bodo zainteresirane za to, da bi v čimkrajšem času dobile ka- der za svoje potrebe. Zato bi bilo prav, da bi šola postala kmetijsko izobraževalni center, ki pai bi s tečaji in z večerno šolo usposa- bljala tudi tiste delavce ki so že zaposleni v kmetijstvu. Na konferenci Zveze komuni- stov so razpravljali tudi o korist- nem preidlogu — o priključitvi kmetijiSlkih gospodarstev in njiho- vih obratov k kmetijski zadrugi. To pa bi hkrati bila tudi večja osnova za ne več daljni cilj — ustanovitev agrokombinata. -ij Mož Duha čebele Možak, ki puha čebele Sečovski kmetovalec Janžek go- ji poleg ostalega tudi čebele. Z njimi ima posebno veselje, zato si skuša tudi čebelnjak čedno ure- diti. Posebno zanimiv je leseni možic, ki stoji ob ulnjaku ter kadi pipo kot zadovoljen čebelar. Pa ni to samo izdelan leseni mo- žic, temveč je čebelni panj. Skozi odprtino pri ustih lazijo čebele v svoj dom in videti je, kot bi mo- žakar puhal skozi pipo čebele. IZ m\nu ZADRUGE Kmetijiska zadruga v Mozirju ima okoli sto hektarov obdeloval- ne zemlje v zakupu, poleg tega pa imajo še okrog 40 ha gozdov. Nji- hova trenutno največja sikrb je urejevanje zemljišč, ki so jih vzeli v zakup, da bo lahko začela dela- ti nova zadružna (ekonomija v Bočni. Razumljivo pa je, da zato nič manj ne skrbijo za tiste eko- nomije, ki že delujejo (Rečica, Ljulbno ob Savinji). Poleg tega razvijajo še pitaliisče piščancev v Vaipolju, katerega kapaciteta je okrog 35 tiisoč komadov letno. V pogodbenem pitanju imajo 238 pitancev baby beef, pa si tudi tu-kot tuidi po drugih zadrugah — delajo iskrbi z njihovo prodajo. Trg je nasičen iin vprašanje reali- zacije je res pereče. V mozinski zadrugi se nameravajo v bodoče posvetiti vzreji plemenske živine, za kar imajo vse pogoje. Živinoreji je prilagojena tudi kooperacija. Tako imajo v kooipe- racijiski proizvodnji 819 ha trav- nikov, 153 ha krmnih rastlin, 210 ha žit, 31 ha hmelja in 122 ha krompirja. Plan pri nekaterih kulturnih rastlinah ni dosežen in v zadrugi menijo, da je vzrok za to v reorganizaciji zadrug, ki je potekala prav v času sklepanja pogodb. Do nedavnega so imeli v mozir- ski kmetijski zadrugi velike teža- ve s strokovnim kadrom. Tako so imeli zaposlene le tri kmetijske tehnike. Letos pa so zaposlili šestnajst absolventov vrbske kme- tijske šole in zdaj računajo, da bodo laže izpolnjevali tudi stro- kovne naloge, ki jih nalagajo kooperacijske pogodbe. -ija Ena ribiška iz Prebolda Prebold ni znan le po lepi prirodni legi, romantiki in tu- rizmu, znan je tudi po dobrih ribičih. Na tekmovanjih so že nekajkrat zasedli kar lepa mesta. Eden, ki pravi, da je ribič vseh ribičev, se včasih pohvali, da je ujel tri ribe hkrati. Lovil je sulca in ko ga je potegnil na suho in mu preparal trebuh, je ves srečen zagledal mogočno ščuko. Ko pa je še to preparal, je nale- tel na kilsko postrv. Pa reci- te, če ni to ribič vseh ribičev. Tak pa še vseeno ni, kakor sta bila oni dan dva druga ri- biča. Oba namakata na isti brvi in oba sta naslonjena na ograjo. Ribe čuka jo, sukajo se okoli trnkov in radovednost raste. Vse bolj in bolj se skla- njata k vodi, potem pa reče — resk! in za reskom — štr- bunk! Ribiča sta se znašla v hladni Bolski, ribe, tako pra- vijo, pa hajd na brv na krat- kotrajno, a vsega spoštovanja vredno sončenje. Obiskali bodo grobnico na Urim Na nedavnem občnem zboru sek- cije internirancev pri občinskem od- bo ru ZB NOV Laško so sprejeli sklep, da se bodo udeležili ogleda grobnice na Urhu pri Ljubljani. Na- dalje bodo izvedli tovariško sreča- nje na Vrhu pri Laškem, od koder je bilo v minuli vojni odpeljano mnogo družin v izgnanstvo. Orga- nizacija ZB NOV Sedraž pa bo iz- vedla srečanje med intenniranci pri Kozoletu na Breznem. Sekcija si je na občnem .zboru za- dala tudi nalogo, da bo v bodoče ' obdržala stike z osnovnošolsko mla- dino in ji posredovala doživetja iz časov pregnanstva, o oboroženem odporu in vstaji jugoslovanskih na- rodov. Takšna predavanja imajo že dalj časa v šoli Sedraž, v prihodnje pa jih ibodo priredili tudi po vseh ostalih osnovnih šolah. Za občinski praznik 2. julij se bodo interniranci udeležiili centralne proslave v Rečici, kjer bo odkrita na hiši iKrempužcj spominska plašča, kot spomin na dogodek, ko sta bila na tem mestu ustreljena zakonca Krempuž. Perspektivni plan in delovna sila Kmetijsko gospodarstvo Plani- na je eno najmlajših v celjskem okraju in zato prav gotovo še ni doseglo velikih uspehov. Občinski družbeni in perspektivni plan pa mu posvečata veliko pozornost. Tako predvidevajo, da bi se naj proizvodnja do leta 1965. v kme- tijskem gospodarstvu povečala za dve sto odstotkov. Postavka je nedvomno visoka, je pa tudi real- na, če bo kmetijsko gospodarstvo uspelo rešiti enega svojih največ- jih problemov — pomanjkanje delovne sile. V Planini je nekoli- ko drugače kot v drugih krajih. Tako se marsikje pritožujejo, da nimajo strokovnega kadra, v Pla- nini pa jim primanjkuje nepo- srednih proizvajalcev. »Suša« je tako močna, da so prisiljeni zapo- slovati vse, kar se jim ponudi — ne glede na to, če so to ljudje s polno delovno sposobnostjo ali ne. Med najboljšimi z občnega zbora lovske družine Vojnik Pretekli mesec so lovske druži- ne iz celjskega območja podajale obračune svojega dela. Na zboru lovske družine Vojnik je bilo očit- no, da je družina živela izredno pestro in razgibano življenje ter da bo letos v okrajnem merilu po- segla po enem izmed prvih mest. Posebno pozornost je družina posvečala vzgoji članov in pravil- nemu odstrelu divjadi. Zato ima danes bogato lovišče vseh vrst divjadi. Družina je morala skupne love končati mesec dni pred kon- cem lovne dobe, ker je bil plan odstrela predčasno izpolnjen. Družina prireja redna strokov- na predavanja za svoje člane, ra- zen tega pa so njeni člani obiskali tudi šolsko mladino in ji govorili zlasti o fazanu. V svojih vrstah ima 13-članski mladinski aktiv. V lovišču se je zelo lepo razvil fazan, ki je bil pred leti še redek. Kmetovalci to pernato divjad vse premalo upoštevajo. Še vedno se ne zavedajo, da je fazan najcenej- ši in najkoristnejši uničevalec ko- loradskega hrošča. Iz poročil štirih pomožnih lov- skih čuvajev je bilo razvidno, da so opravili 538 revirnih obhodov in krmili fazane na 30 krmiščih, za kar je družina porabila 970 kg krmil. Pri krmljenju so pridno so- delovali tudi mladinci. Člani dru- žine so uničili za 5325 točk ropa- ric. Družina lovi s 23 čistokrvnimi psi. Zlasti hvaležno je sodelovanje družine z ostalimi družbenimi or- ganizacijami na terenu, agilno pa sodeluje tudi pri zatiranju divjega lova. Na občnem zboru so sprejeli sklep, da bodo člani še bolj aktiv- no delali v drugih organizacijah, da bodo zgradili strelišče in da bo- do v počastitev dvajsete obletnice vstaje pripravili s člani mladin- skega aktiva pohod po lovišču in opremili lovsko kočo. Udeleženci občnega zbora so so- glasno izvolili vse člane doseda- njega odbora, ki sta ga uspešno vodila predsednik Bruno Tajnšek in tajnik Franc Križnik. V. D. Razgovor o gozdarstvu Za razgovor tega tedna smo naprosili direktorja Kmetij- ske zadruge v Mozirju tovariša Branka Korberja, ki nam je rad povedal nekaj o prvih nalogah nove združene kmetijske zadruge. Ni naključje, da so se naše besede vrtele okrog goz- darstva, kajti mozirska občina razpolaga s tem bogastvom res v veliki meri. »Kaj je trenutno prva in najvažnejša naloga vaše za- druge?« sem ga najprej po- vprašala. Odgovor je bil hi- ter — tako da se je takoj vi- delo, da je to res najbolj ak- tualno. »Čimprej moramo do kraja formirati poslovne eno- te za kmetijstvo in gozdar- stvo in seveda izvoliti njiho- ve delavske svete in uprav- ne odbore. Temu bomo mo- rali posvetiti veliko pozorno- sti, kajti prejšnjih enajst za- drug je zajemalo velik teri- torij. Ne bi radi in ne sme se zgoditi, da bi centralizacija zemlje pomenila tudi centra- lizacijo upravljanja. Od teh decentraliziranih organov si mnogo obetamo — pa tudi, le tako bomo lahko uspešno de- lali. Vse zaposlene pa bomo za proizvodnjo zainteresirali tudi z novim načinom nagra- jevanja, ki ga zdaj uvajamo. Nekateri bodo nagrajevani po enoti proizvoda — kjer se to da določiti, druge pa bomo nagrajevali po drugih krite- rijih — znižanju stroškov proizvodnje v primerjavi s planiranimi itd. Uvajanje no- vega sistema nagrajevanja je pri nas še posebej obsežno de- lo zato, ker imamo v kmetij- stvu in gozdarstvu toliko de- javnosti« Mozirska zadruga gospoda- ri na 21 tisoč hektarih goz- dov. To je nedvomno visoka številka in takšna je tudi po- stavka v družbenem planu poseke, ki predvideva 76 tisoč kubikov lesa. Tudi mozirska poslovna enota za gozdarstvo bo morala kot marsikje drug- je — misliti na uvajanje me- hanizacije v svoje delo. To je tembolj potrebno zato, ker kmetje ponujajo les na panju — zaradi pomanjkanja delov- ne sile. Tako predvidevajo, da bodo v zadrugi v lastni režiji posekali okoli 7 tisoč kubi- kov lesa. Ze lani nabavljenim strojem se bo kmalu pridru- žilo sedem motornih žag, ki jih bodo v kratkem začeli uporabljati. »Pa še tole,« je nadaljeval tovariš Korber, »skrbeti bo- mo morali tudi za to, da bodo v poslovni enoti za gozdar- stvo izbrali nekaj najboljših delavcev in jih bodo usposo- bili za upravljanje s temi stroji. Saj veste, da nam stro- ji sami ne bi prav nič poma- gali, če jih ne bi vodile vešče roke« V gojitvi svojega največje- ga bogastva — gozdov pa kmetijska zadruga tudi mno- go sodeluje s kmeti. Poleg te- ga bodo letos morali urejeva- ti tudi grmišča novine — imajo jih okrog 1200 hekta- rov — ki jih nameravajo v petih letih spremeniti v pro- duktivne gozdove. Zadruga pa bo tudi v bodoče vzdrževala gozdne komunikacije, ki so zajete v katastru gozdnih cest. Produktivnih jih je okoli 130 kilometrov. Pravzaprav je bil kratek najin razgovor o gozdarstvu. Morda tudi tu drži staro pra- vilo — da kjer se mnogo dela se malo govori. In gozdarstvu v mozirski občini prav gotovo posvečajo mesto, ki mu gre. -ica Črni ribez - kmetov obet Črni ribez je mlada kultura na Šmarskem. Največ je imajo pri kozjanski kmetijski zadrugi, kjer pravijo, da bodo kmalu zasadili že okrog 60 ha črnega ribeza. Tudi šmarska zadruga ima že letos 13 hektarov v rodnosti. Pravkar se pripravljajo na trganje odnosno je bera v teku. Kmetje so letos za- dovoljni, ker ni bilo pozebe in ka- že, da bo precejšen pridelek. Črni ribez je na Šmarskem postal pravi obet za kmeta. Posebno še na Koz- janskem, kjer je že lani bilo pre- cej pridelka. Tam ima najugod- nejše pogoje, saj ga niti lani ni prizadela pozeba. Cene dosegajo do 180 din za kg, kar je gospodarsko za kmečkega proizvajalca gotovo ohrabrujoče in se bodo ribezovi nasadi v prihod- njih letih še močno razširili. Trga- nje mora biti previdno in množič- no izvedeno, zato so kmetijske za- druge povabile k sodelovanju tudi pionirske odrede, ki bi za dogovor- jeno odškodnino sodelovali pri tr- ganju. Obran ribez navadno še isti dan odkupujejo pri kmetijskih za- drugah, da odhaja pravočasno na tržišče še nepoškodovan. Videti je, da so se na Šmarskem dobro pri- pravili in bo letošnje prvo večje obiranje črnega ribeza zares uspešno. Mraz je prizanesel nasa- dom, to je bilo najvažnejše, čeprav trenutno ni najugodnejše vreme. s. Motiv iz Slovenskih Konjic Tržni madeži Modrovanje o trgovini je odveč. Ta je zaradi potrošnika. Ni važno, če je komercializem večkrat skre- gan z estetiko, s splošno družbeno koristnostjo, huje je, če je sprt z osnovno družbeno moralo. Taki tržni madeži pa močno prizadene- jo potrošnika in so zares nepo- trebni. Čistiti in brisati pa bi jih morali prav vsi, posebno skrbno pa trgovski ljudje sami. Samo dva drobna primera, ki nista v skladu z odnosi do potrošnika. Oni dan sem se napotil v zele- njadno prodajalno poleg kombina- ta, kjer prodajajo obutev, pri »Hruški« se menda reče. Kupil sem kilogram pora, ki se je lepo b^lil na polici. Seveda, odštel sem denarce in z lepo zavitim porom veselo prišel domov. »Prav, da si kupil por! Takoj ga pripravim,« je dejala žena in vze- la kuhinjski nož. »Ja, kaj pa je tako trd, saj ga še prerezati ne morem.« Pogledala sva. Por je bil dejansko trd. Steblo od cveta se je razraslo v celotni glavi in niti eden por iz celega kilograma ni bil drugačen in tako niti eden užiten. Proizvajalec je cvetoče pore po- pulil, lepo obrezal in trgovina pro- daja tako neuporabno blago. Ali je to odnos do potrošnika? Čeprav večkrat slišimo, da je kmetijska proizvodnja težavna, se s takimi nekorektnimi posegi prav gotovo ne bo olajšala in si opomogla. Pa tudi drugi imajo smolo. To- varišica J. K. mi je prav jezno pripovedovala, kako je kupila lepo blago za večerno obleko. »Res prekrasen vzorec, veste! Močno sem bila vesela, da sem tako blago sploh dobila. Kupila sem ga men- da čez pet metrov, pa seveda, ni- sem vsakega pednja posebej pre- gledala. Nesla sem ga k šivilji, ko sva tam opazili, da je okrog 2 me- tra blaga popolnoma drugačnega. Vtisnjeni vzorček je bil manjši, drugače oblikovan, čeprav čisto enake barve. Verjemite, razpočila bi se bila od jeze. Plačala sem dra- go, zdaj pa imam v enem kosu dvojno blago. Šivilja je rešila pro- blem tako, da je pač bluzico na- redila iz tistega dela. Toda, vse, kar je prav! Saj pravim: v trgovi- ni moraš danes pogledati vse! Prav nobenega zaupanja nimam!« Menim, da je bila upravičeno ne- jevoljna! Tudi to je eden izmed madežev! To sta tržna madeža, a obenem tudi proizvodna. Proti takim poja- vom je potrebno odločno nasto- pati. V prvi vrsti pa bi že sami proizvajalci in posredniki morali odklanjati spodrsljaje. Kakovost blaga mora biti zagotovljena tudi za domači trg, za potrošnike. S skupnim prizadevanjem bomo lah- ko čistili podobne madeže, toda sa- mo s skupnim prizadevanjem! s. K17LTURA IN PR05VETA PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU: Izboljšati šolstvo Na plenumu Okrajnega odbora Socialistične zveze, ki je bil pred dnevi v Celju, so obširno obrav- navali problematiko šolstva v celjskem okraju. Tokrat povza- memo nekaj misli iz uvodnega referata tov. Mira Lužnika o pro- blemih organizacije šolstva v okraju. Zaradi nenehnega naraščanja števila učencev bo nujno potre- bno dosedanje omrežje osnovnih šol povečati z novimi šolskimi poslopji predvsem v Celju, Velen- ju, Štorah in Slovenskih Konjicah. Že sedaj so v gradnji šole v Dobr- ni, na Svetini, v Belih vodah, v Šmartnem ob Paki, v Libojah, na Konjskem vrhu, Zrečah in Velen- ju. V teh krajih so bila šoisika poslopja v takem stanju, da niso več zadoščala sedanjim potrebam. Najbolj pereč problem pa je vse- kakor v Celju, kjer posamezne srednje šole, ki vzgajajo in izo- bražujejo kadre iz vseh občin, obremenjujejo prostore osnovnih šol, ker nimajo lastnih stavb ali pa prostori ne zadoščajo več za čedalje močnejši dotok mladine v te šole. Učni programi v osnovnih šo- lah so še vedno nezadovoljivi. To je občutiti predvsem pri naravo- slovni' skupini predmetov — fizi- ki in kemiji, nadalje pri tehnič- nem pouku, gospodinjstvu in tu- jem jeziku. Kaj je vzrok temu stanju? Predvsem pomanjkanje kvalificiranih moči in slabi ma- terialni pogoji, saj v marsikateri šoli ni za tak pouk potrebnih prostorov, učil, delovnega orodja in podobno. Tako stanje nalaga naloge, ki jih bo potrebno v skladu s šolsko reformo čim prej rešiti. Sem sodi zlasti skrb za pri- rast manjkajočih predmetnih uči- teljev, postopno povečevanje šol- skih prostorov, učil in učnih pri- pomočkov ter povečanje števila mest za učence v šolah druge stopnje. Posebno skrb bo potrebno po- svetiti nadaljnjemu razmahu teh- nične šole. Z zgraditvijo novega poslopja v ta namen v Celju bi lahko vključili v razne odseke te šole okoli 800 dijakov. Z vsakolet- S polic Študijske knjižnice Adamovič V.: Veče ekonomskih savet- nika pretsednika SAD. Beograd 1958. S. II 2103/8. Ambrožič-Počkar M.: Problemi ekonom- skog podizanja nerazvijenih područja Italije i odredbe Vanonijeveg plana. Beograd 1958. S. II2103/9. Blnm R.: Problem učešča proizvodača u povečanju produktivnosti rada i up- ravljanju proizvodnjom u SAD. Beo- grad 1958. S. II. 2103/4. Gavnlc L.: Značaj državnog prevrednog sektora za nezavisnost Anstrije. Beo- grad 1958. S. II 2103/10. Lade vid D.: Problemi tržišta sirovina. Beograd 1958. S. II 2103/11-12. Magaraševič A.: Nove tendenci je u raz- voju medunarodnog subjektiviteta i medunarodna odgovornost. Beograd 1958. S. II 2103/1. . Rus V.: Perspektivno planiranje u Indi- ji. Beograd 1958. S. II 2103/2-3. SufcSjasvvic M.: Pravne karakteristike dvostranih trgovinskih ugovora FNRJ. Beograd 1958. S. II 2103/5. Vnknšic B.: Organizacija američkih drža- va. Beograd 1958. S. II 2103/6-7. Usher A. P.: A History of Mechanical Inventions. London 1954. S. 20807. Vagin A. A.: Wirtschaftsgeschichtliche Probleme im Geschichtsunterricht. Ber- lin 1959. S. 20851. Vinski I.: Procjena nacionalno^ bogat- stva po područjima Jugoslavije. Za- greb 1959. S. 20839. Vujoševič T. & L. Todorovič: Služba so- cijalnog osiguranja u privrednim or- ganizacijama i ustanovama. Beograd 1960. S. 20826. Wilhelm Th.: Padagogik der Gegenwart. 2. Aufl. Stuttgart 1960. S. 13464/248. nim vpisom v šolo za zdravstve- ne delavce bi prav tako povečali število mest. Za vse to so pa po- trebna denarna sredstva, saj bo potrebno marsikje obstoječe šol- ske prostore preurediti ter neka- tere na novo zgraditi. Gimnaizija je tik pred reformo svojega štuidi- ja. Med drugim nai bi tudi na gimnaziji uvedli tehnični pouk s proizvodnim delom in izbirnimi predmeti. Brez pomoči in tesnega sodelo- vanja gospodarskih organizacij, Društva inženirjev in tehnikov ter Ljudske tehnike pa vseh teh nalog ne bo mogoče zadovoljivo opraviti. Sedanja zmogljivost eko- nomske šole v Celju ovira razši- ritev njene dejavnosti, čeprav so potrebe po ekonomskih kadrih v gopodarstvu in javnih službah znatne. Trenutno tudi ni mogoče povečati vpisa v učiteljišče, če- prav je zanimanje za vpis precej- šnje in tudi velika potreba po prosvetnih kadrih. Ce upoštevamo še to. da bodo morali zaradi povečanih zahtev, ki izhajajo in nalog reformirane šole, dobiti učitelji v bodoče vi- šjo izobrazbo, bo potrehno misliti tudi na pedagoško akademijo v Celju. V ta namen bo potrebno v bližnji bodočnosti novo šolsko po- slopje, za kar bi morale vse ob- čine v okraju Celje pokazati ra- zumevanje in nuditi tudi pomoč, saj je celjska okolica bogato za- ledje za pridobivanje kadrov, prosvetni delavci pa bi se vračali v njihove občine. Posebno skrb bo morala visa naša skupnost v bodoče posvečati izobraževanju strokovnih kadrov in usposabljanju kadrov na delov- nih mestih. Izpopolnjevanje šol- skih izobraževalnih centrov in izobraževalnih centrov v podjet- jih bo ena izmed osnovnih nalog na tem področju vzgoje in pri- dobivanja novih strokovnih kad- rov, ki jih bo vedno bolj potrebo- valo naše gospodarstvo. Trpki spomini Oddelek NOB celjskega muzeja je te dni odprl v ve- liki dvorani Narodnega do- ma razstavo, posvečeno 20- letnici vstaje kakor tudi Ju- goslovanskim pionirskim ig- ram. Razstavo, ki je največja potujoča razstava, kar jih muzeji prirejajo v republi- škem merilu, so pripravlja- li od januarja dalje, namen pa je bil predvsem, da bi prikazali celjski okraj od pr- vih pooetkov partijskega de- la do socialistične graditve, tako da bi bilo igradivo vsa- komur razumljivo in dosto- pno. V tem smislu je vsak pano celota zase, slikovni ma- terial pa izpolnjujejo makete in muizealije. To je nekaj podatkov, ki jih je posredovali tovariš Sta- ne Terčak, vodja NOB od- delka celjskega Mestnega muzeja, po čigar prizadevno- sti imamo tu pred seboj skrbno urejene vendar mrač- ne dokumente fašističnih grozodejstev, pa tudi del po- vojne stvarnosti in socialis- tične graditve. Da, tu so dokumenti. Tu je na primer voz, s katerimi so frankolovske žrtve vozili v grob; spisek ustreljenih tal- cev (eden od mnogih), ki ga je podpisal krvnik Rosener osebno; skupine ljudi za zi- dom ; okostnjaki, naloženi drug čez drugega, pred upe- pelitvijo v krema toriju; mau- thausenska knuta; prizor z niirnberškega procesa; — vse to in še mnogo več — brez- končna veriga pričevanj o najstrahotnejših zločinih, ki jih je človek kdajkoli zagre- šil zoper človeka. Tu je krat- komalo izapopadena. vsa zgo- dovina ziverinstva v svoji najpopolnejši obliki, kakor jo je mogla roditi samo tista tako imenovana nemška kul- tura XX. stoletja. Človek, ki znova gleda sadove shizo- zofrenskega prusko nemške- ga militarističnega duha, os- staja na koncu brez besede, zna ceniti nesebično ljubezen in junaštvo vseh tistih, ki so umrli za domovino in pro- stost. Razstava je že prve dni privabila mngoštevilne obi- skovalce, med njimi učence številnih šol. Saj, navsezad- nje je bila namenjena tudi njim, da bi videli resnico o najstrašnejših dneh naše na- rodne zgodovine, da bi spoz- nali, da je bila ta zgodovina pisana s krvjo in da ne bi nikoli pozabili, da je to, kar danes imamo, plod brezšte- vilnih žrtev in nečloveških naporov. Tega pa ne bi smeli nikoli pozabiti! Znanost, spretnost in veselje Šmarski pionirji krepko sodelu- jejo v jugoslovanskih pionirskih igrah, kar so posebno lepo prika- zali v nedeljo v Šmarju pri Jelšah. Dopoldne so se zbrali skoraj iz vseh pionirskih odredov in izva- jali priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znaš?« Posebno lepo so se od- rezali mladi tamburaši iz Kozjega, ki jih vodi France Bizjak. Prav prisrčno so prikazali razvoj svo- jega kraja tudi virštanjski pionir- ji. Lutkarji iz osnovne šole Borisa Kidriča v Rogaški Slatini pa so uprizorili »Potovanje polžka iz Šmarja do Rogaške Slatine«. Pri prireditvi je sodelovalo okoli 90 pionirjev. Občinski odbor JPI je vsem podelil lepe knjige, po uspe- lem nastopu so bili tudi pogoščeni. V popoldanskih urah pa so se prav lepo izkazali pionirji osnovne šole Šmarje pri Jelšah v lepem te- lovadnem nastopu. Ob precejšnji udeležbi prebivalstva so nastopali vsi od prvošolcev do letošnjih ab- solventov. V nedeljskem pionir- skem programu so pionirji poka- zali znanje, spretnost in posebno še veselje do svobodnih aktivnosti. Že 18. junija pa bodo priredili razstavo risb. Novi vidiki Na pokongresni konferenci Ob- činskega odbora SZDL v Žalcu so razpravljali tuda o družbenem upravljanju v šolstvu. Bistvena značilnost družbenega upravljanja v šolstvu, kakor so poudarili, je v tem, da je treba vanj pritegniti poleg šolskega od- bora še nekatere druge činitelje, kakor učiteljski zbor, upravitelja šole in razredno skupnost, ki jo sestavljajo učenci 7. in 8. razreda. Med šolskimi odbori ter občinski- mi, okrajnimi in republiškimi sveti za šolstvo je treba nadalje ustvariti določeno povezavo, ki bi naj omogočila boljše poznavan- je in zlasti hitrejše reševanje problemov šolstva; dejavnost šol- skih odborov pa je treba razširiti v smislu skrbi za celotno življen- je in delo šole, ne pa je omejevati zgolj na reševanje materialnih problemov, kakor je to bilo doslej. Pomen organov družbenega upravljanja v šolstvu se bo pove- čal zlasti ob uvajanju novega sistema finansiranja šolstva po katerem šola ni več ne občinska ne okrajna ne republiška, marveč samostojna družbena ustanova. Kakšno je bilo družbeno uprav- ljanje v šolstvu? Iz ankete, ki so jo izvedli v žalski občini ob (koncu lanskega leta izhaja vrsta pomanjkljivosti, med katerimi je ena tudi ta, da je bilo v šolskih odborih premalo mladine in tudi premalo delavcev. Druga taka pomankljivost se je pokazala v tem, da so šolski od- bori vse premalo obravnavali ti- sta vprašanja, ki bi jih kot orga- ni družbenega upravljanja po zakonskih predpisih morali ob- ravnavati. To pomeni da so v glavnem obravnavali materialna Vprašanja in le deloma vzgojna, zlasti pa so zapostavljali vpra- šanja zdravstvenega in socialne- nega varstva, učencev, kakor tudi njihovo življenje in delo izven šoile. Poglavitni vzrok, da delo šol- skih odborov ni bilo v celoti pozi- tivno, je iskati v prešibki pomoči družbenih organizacij, ki se za njihovo delo skoroda niso zani- male. Politične in družbene orga- nizacije so namreč ob volitvah prvih šolskih odborov v veliki Za zaključek šolskega leta Na velenjski osemletki M. P. To leda so se temeljito pripravili na zaključek šolskega leta. Letos mu bodo ob 20-letnici revolucije dali še poseben poudarek. Njihov kul- turni program je bogat. Skoraj vsak dan v tem času bo kakšna prireditev. Ponovili bodo igrico Čarobna paličica, sodelovali bodo na pionirskih igrah. Med najlepši- mi dogodki bo 16. junija krstna predstava pravljične igrice Divji labodi. 19. junija bo koncert pev- skih zborov obeh šol. Nato še od- daja Pokaži, kaj znaš, ki je posta- la v Velenju že skoraj tradicio- nalna. Od 21. do 25. junija bo bo- gata razstava likovnih, tehničnih in gospodinjskih izdelkov. Za za- ključek bodo učenci preizkusili znanje v oddaji: Moj kraj včeraj. Drugi del oddaje bodo izpopolnili borci s pripovedovanjem dogod- kov iz NOB. Prepričani smo, da bodo tudi tokrat starši prišli gle- dat in poslušat vse prireditve, ki so jih zanje pripravili njihovi otroci. -S. meri podcenjevale njihovo druž- beno vlogo in njihc.« Kaj pa nagrajevanje prosvetnih delavcev? »Prosvetne delavce je treba vse- kakor nagrajevati po njihovem de- lu,,« je rekel inženir Rupnik, »po njihovih pedagoških prijemih in uspehu. Njihovo delo je prvenstve- no v šoli in šele drugotno, udej- stvovanje izven nje. Mislim, da so pri nas dali vsakomur svoje, vsaj v glavnem. Da bi dobil vsak ena- ko, ne bi bilo prav; najslabše, kar bi lahko bilo, pa bi bilo rušenje kolektiva na račun delitve dohod- ka. Mislim tudi, da so ustaljene norme, po katerih ocenjujemo prosvetne delavce, vsaj v našem primeru rodile ustrezne rezultate in v tem je pravzaprav poroštvo za uspehe tudi vnaprej. Naše delo je bilo zadovoljivo, uspeh šole pa je temu primerno dober.« dhr Jože Horvat-Jak/: Iz pariške zbirke CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22 — I«, junija 1961 ^Efc ■ V Utrinek iz partizanov SKRITA MISEL Harmonikar Matija, vestfalski Slovenec, je korajžno raztegnil meh. V domačiji se je razpletel prijeten pogovor o zadnjih zmagah zaveznikov na vseh frontah. Tudi v dolini je vse manj nemških vo- jakov. Potegnili so se v večje po- stojanke. Samo močne patrulje še od časa do časa križarijo po de- želi in še te se izogibajo partiza- nov, če se le da. Videti je, da Hit- lerju trda prede. Ob teh pogovorih se je gospo- dar še bolj raznežil in ni varčeval pri pijači in jedači. Domača hči, ki je bila že godna za ženitev, je s pogledi nežno božala komandan- ta. Obveščevalci so se vračali s po- mirjujočimi vestmi. O sovražniku ni ne duha ne sluha. V takšnem prijetnem in mirnem vzdušju se nam je vsemogoče plet- lo po glavi. Komandant je občutil božajoče poglede, toda pred toli- kimi ljudmi ni kazal svojih skri- tih misli, ki so mu že davno šepe- tale čudno nežne stvari... Upihnili smo petrolejko in legli na slamo, ki je bila postlana po izbi. Na krušni peči so se stiskali domači otroci, ki jih je bilo precej in jih ni kazalo šteti, ker so se med seboj prepletli v pravi klob- čič. Ob klopi je komisar s torbico v vzglavju zasmrčal. Komandantu ni bilo do spanja. Prižgal si je ciga- reto »Drama«, vihal nos ob prvih potegih, kajti to so bile najslab- še nemške cigarete, v katerih je bilo več nadomestkov kakor toba- ka. Potem je zginil na zrak. Pravi, da mu planinski zrak pač vedno prija... Skrita misel ga je tako čudovito spremljala, da je naletel v hodni- ku na domače dekle. Kdo ob takš- nih prilikah še ne bi verjel v pre- nos misli? Kmalu me je zazibala prijetna toplota v sanje, globoke, mirne, toda kratke. V temi se je spotak- nil komandant ob mojih nogah, ko se je vračal v sobo. Zaklel je, kot po nayadi, če ga je kaj presenetilo in se zleknil ob meni na slamo. Spet so se vračale patrulje in javljale, da ni nič novega. Proti jutru sem se za hipec zbu- dil. Hitro preletel z očmi izbo, vi- del, da je vse v redu in spet za- spal. Nenadoma je tresnilo, da smo vsi kakor eden poskočili iz naših ležišč. V sobo je skočil stražar in za vpil: »Švabi!« Rafal je oplazil hišo, nekaj nabojev je razbilo šipe na oknu in se zarilo v steno, da je odpadal omet in ovil sobo v apne- ničasti dim. Domače žene so joka- le. Mi smo preklinjali. Otroci so vpili na pomoč. Nekateri so beža- li iz hiše ne da bi pomislili od kod strelja. Dva sta zaradi te nepre- vidnosti bila pred hišo ranjena. Mi smo pri zadnjih vratih mimo hle- va in gnojišča kmalu dosegli vzpe- tino nad hišo in udarili proti ne- zaželenemu jutranjemu gostu. Streljanje je utihnilo. Zbrali smo se v bližnjem gozdu in veseli, da smo odnesli kolikor toliko zdra- vo kožo, šli naprej proti zelenemu Pohorju. Toda zelo previdno! Predstraže so tipale okoli sebe in obveščevalci so bili tokrat manj navdušeni, da bi se odlepili od štaba. V zraku je še vedno visela nevarnost, ki smo jo vsi instink- tivno čutili, čeprav nismo videli nič določenega. Potem so patrulje opazile sum- ljivo premikanje nedaleč od nas. Razvili smo se v strelce in počasi prodirali po gozdu. Nekaj strelov nas je vrglo na zemljo. Iskali smo zaklonišče. Čeprav je bila situacija dokaj resna, sem se srčno smejal tova- rišici, ki je na komando, da naj leže in si najde zaklonišče, neda- leč od mene tiščala glavo v zemljo, toda njen zadnji del je visoko štr- lel proti nebu kot vabljiva tarča sovražnikovih brzostrelk. Opozoril sem jo na to napako, pa mi je po- malo zamerila, češ da jo imam za norca. Ko ji je kmalu za tem oplazila krogla zadnji hlačni žep, je napako hitro popravila ... Po kratkem spopadu so se Nem- ci umaknili in tudi mi smo jo ubrali globoko v pohorske gozdove, da bi si v miru skuhali nekaj hra- ne. Danes bomo spali kar pod smrekami. Kako hitro se menja sreča! Ko- mandant je sočno preklel vojno in tista skrita misel iz tople izbe v kmetiji je kakor veverica odsko- čila na bližnjo smreko in od tam mu je ušla v široke pohorske go- zdove ... V. V. V • T 'se leto sem čakala, pa nisem dočakala roditeljskega sestanka, o, le kako je zanikam Polončin raz- rednik! Da, čista resnica je, mamica mo- je učenke res ni dočakala povabi- la, na katerem bi pisalo: Jutri bo roditeljski sestanek. Pridite, da se pomenimo o uspehih in vzgoji va- ših otrok. Stvar je čisto preprosta. Toliko- krat se govori, da je danes malo roditeljev, ki se ne bi zanimali za učni in vzgojni uspeh svojih malč- kov. Nekateri trde, da se bolj za- nimajo delavci, drugi zopet, da kmetje, in tretji pravijo, da se za vzgojo in uspeh še posebno zani- majo intelektualci. Mene je pred- vsem zanimalo, kdo ima prav. Če hočeš kaj dognati, moraš preizkusiti. Tako sem napravil tu- di jaz. Seveda sem delal mimo uči- teljske konference, katere sklep je bil: vsak drugi mesec roditeljski sestanek in na sestankih obravna- vati učno in vzgojno, šolsko in iz- venšolsko problematiko. In ta sklep je mene še najbolj priteg- nil. Kaj, če bi preizkusil starše? V razredu je bilo petintrideset otrok, osemnajst dečkov in sedem- najst deklic. Od teh je bilo devet ponavljavcev. Ves šolski okoliš so- di v na pol industrijski kraj. Se pravi, socialna sestava učencev je takale: kmetje, poljski, tovarniški in rudniški delavci ter uslužbenci. TUDI TO... Kmalu se bo v Nemčiji začela proizvodnja oljnatih nylon noga- vic, ki so impregnirane z raznimi olji za nego kože. Koliko so vredni zobje Moji zobje so piškavi in zato sem skoraj polovico mojega življe- nja presedela v ambulanti. Pri nas še nimamo tako urejeno, da pri- deš na vrsto ob točno določeni uri. Ne, o tem se samo govori, tolažijo nas, mi pa čakamo, kakor da so zobje zastonj. Če se ne motim, sem imela v po- pravilu vseh dvaintrideset zob. Po poklicu sem delavka, doma pa še mati in gospodinja. Biti bi morala možu tudi žena, a spričo pičlo od- merjenega časa sem to funkcijo popolnoma zanemarila. Povprečno sem preračunala, da sem za vsak zob presedela v ambulanti dvajset ZANIMIVOSTI ANAHRONIZEM BREZ PRIMERE Neki veleposlanik, ki je bil ime- novan pred 20 leti od vlade, ki ne obstaja že 16 let, še vedno oprav- lja svoje funkcije. To je Ferenc Marossi, Horthyjev veleposlanik pri španski vladi v Madridu, ki še sedaj uraduje v zgradbi madžar- skega veleposlaništva in izdaja potne liste. Komu iin za kam? KOLO IZ STEKLA Kolo, čigar mnogi deli so izde- lani iz • neke vrste sintetičnega stekla, se je pojavilo pred krat- kim v Chicagu. Prednosti so šte- vilne: njegovi deli so odporni pro- ti koroziji in lažji za okrog 20 %, vendar za zdaj še vedno predragi — stanejo okrog 90 dolarjev. ur. Vendar to ni nikakor kakšno povprečje. Dobro se spominjam, da sem za zob potratila celo po tri- deset ur. Na videz je to smešno, v resnici pa to ni. Kar poglejte., V naši ambulanti še zmeraj merijo učinek po številu strank. Več je v mesecu strank, več točk imajo ambulantni delavci. Jaz pa sem čakala po dve, tudi tri ure, nato sem prišla na vrsto, zdravnik mi je zamenjal vložek, instrumentar- ka je zabeležila moj obisk in mi povedala, kdaj naj pridem. Za sla- bih pet minut dve, tri ure čakanja. Potem pot, služba, otroci, mož, ko- silo. Najprej sem pletla. Ko sem se že tega naveličala, sem brala knji- go. Včasih sem klepetala. Zdaj pa sem se že vsega naveličala. Ker pa so zobje le važni, sem začela ra- čunati, koliko so moji zobje vred- ni. V tovarni imam kvalificirano delovno mesto. Na uro zaslužim dvainšestdeset din. In če preraču- nam, da sem za vsak zob potra- tila povprečno dvajset ur, je za zob tisoč dve sto štirideset din, za dvaintrideset zob pa 39.680 din! Zdaj pa naj pribijem še kalo! Spričo dolgoveznega vrtanja in »rekordnega« odpravljanja strank, mora priti vsak zob po večkrat na vrsto. Zato se prej navedeni čas potroji in dinarji pridejo na sto tisoč. In kaj je teh sto tisoč? V ustih škrbine in nič koliko po ne- potrebnem zapravljenih uric. Zato je skrajni čas, da se v zobne am- bulante uvede urnik, kdaj, ob ka- teri uri pride ta ali oni pacient na vrsto, ne pa da gre po sistemu: VEČ STRANK — VEČJI DOBI- ČEK. D. K. Jaz sem pa čakala, čakala... Izobrazba roditeljev: najmanjša dva razreda osnovne šole, najvišja dva semestra univerze. Torej sem sklenil že kar v za- četku šolskega leta, da ne bom uradno sklical nobenega sestanka. In ga tudi nisem. Sedaj pa po- glejmo, kakšen je bil rezultat. Od petintrideset roditeljev jih je prišlo v prvih treh mesecih pouka samo pet: trije delavci, dva kmeta; intelektualca nobenega. Preden sem ob prvem polletju razdelil spričevala, je prišlo v šolo zopet istih pet roditeljev. Na cesti pa so me ustavili trije in še ti so me le prosili, naj na njihove ljubljenčke malo bolj pogledam. In to je bilo za prvo polletje vse. Samo pet od petintridesetih!? Ostalih treh, ki so me slučajno ustavili na cesti, ne računam. Po razdelitvi spričeval, se pravi v prvem tednu drugega polletja, je prišlo v šolo kar deset rodite- ljev; šest delavcev in štirje kmet- je; intelektualca ni bilo. Skoraj vsi so mi zastavili ista vprašanja in seveda tudi proteste. ... Ne morem verjeti, da je naš tako zanič! Res ne razumem, zakaj je v tem predmetu tako slab? Čudno se mi zdi, da prav v šoli ne zna! Če ga vprašam doma, vse razume in zna. Veste, če bi ga še doma ne učili, bi bil čisto izgub- ljen. Ampak zdaj mu že pokažem! Tudi minute mu ne dam časa za potepanje in igranje. Učil se bo. da bo kar pokalo! Ali pa: Naš pra- vi, da prej vse zna. Ko pa ga vprašate, se tako prestraši, da v tistem trenutku vse pozabi. Pro- sim vas, vzemite našega v roke. Veste, tako bi rada, da bi zdelal. In še: Jaz bi pa prosila, če bi na- šo premestili v drugo klop. Pravi, da je tista Pepa taka klepetulja, da našo Franco kar naprej moti. Itd., itd. Vsakemu sem povedal, da res nisem najboljši učitelj, da pa se trudim za vsaj prav dober uspeh. No, po kratkem pogovoru so mi roditelji to tudi priznali. In takoj sem jih prosil, naj pridejo večkrat na posvet. Celo povabil sem jih. da lahko kako uro prisostvujejo pouku. Naštel sem jim težkoče, ki jih imamo učitelji pri svojem delu in vsi so mi obljubili, da pridejo. Žal pa ni bilo niti enega. Potem je bil mir. Tri mesece ni bilo nikagar v šolo. Tu in tam sem se z roditelji srečaval na ce- sti, ta ali oni se je nasmehnil,'za- zdelo se mi je, da se je v trenutku nečesa spomnil, hotel je že odpreti usta in me vprašali, kako in kaj je v šoli; pa smo se vedno po- zdravili in šli vsak svojo pot. Četrti mesec me je vprašalo ne- kaj boljših učencev, kdaj namera- vam sklicati roditeljski sestanek; njihovi starši da bi radi vedeli za uspeh. Jaz pa sem se jim nasmeh- nil in jim povedal, da je čas. Pa vseeno se je zglasilo v šoli pet ro- diteljev: trije delavci, dva kmeta; isti kakor v prvem polletju. Na cesti pa me zdaj ni nihče ustavil, le v neki gostilni me je vprašala žena umskega delavca, kako kaj njihov sin napreduje. Oče pa je zamahnil z roko. Pusti siromaka. Ima vendar v šoli dovolj sitnosti z našim faki- nom. Zaostal ne bo, to vem. Ali ni tako? Na zdravje, tovariš učitelj! In zopet je bil mir vse do kakih deset dni pred zaključkom šolske- ga leta. Potem pa je kar enajst ro- diteljev potrkalo na vrata mojega razreda: sedem delavcev, trije kmetje in en intelektualec. Močno jih je skrbelo,, če bodo njihovi otroci izdelali; nekateri pa so se zavzemali tudi za prav dober ali celo odličen uspeh. Takole so mi polnili ušesa: ... Ali ima res v zgodovini samo dobro? Jo j, potem pa ne bo odlič- na! Veste, vsako leto je odlična in ne vem, kaj neki poreče mož, če bo prinesla letos prav dobro spri- čevalo. Ali pa: Prišla sem vprašat, kako je kaj z našim. Bo izdelal? Ne? Ja, kako pa to? Meni se pa ne zdi tako neumen! Tolikokrat sen» hotela priti v šolo, pa ... Poglejte, bere še kar za silo, računa še tudi, pisave pa že tudi nima tako slabe. Kar spustite ga naprej! Veste, saj ne poj de študirat, za kramp in lo- pato bo pa že znal držati... In tu- di protest: Jaz pa sem se zanesla na vas, otrok vas ni mogel pre- hvaliti, na, zdaj bo pa komaj z dobrim izdelal. Tako strogo bi pa tudi ne bilo treba redovati! Še me- ni bodo živci popustili, kaj ne bi otroku. Pa bi vendar sklicali kak roditeljski sestanek! Povsod so imeli roditeljske sestanke, vi pa.. In še ena: No, to je pa že od sile. Vse leto sem čakala na ta vražji sestanek, pa ga nisem dočakala. In zdaj pravite, da je prepozno, da b« zaostal. Veste, vam kar odkrito povem, da ste ga tudi vi polomili! Da, prav ima. Vse leto je čakala na roditeljski sestanek, pa ga ni dočakala. In ker ga ni bilo, so tu- di roditelji na šolo pozabili. Zdaj krivdo valijo name. V začetku le- ta sem bil dober, blag učitelj. Zdaj, ko je šolskega leta konec in so v izkazih ocene, sem pri slabi tretjini zlodej v človeški podobi. Morda bo tudi prihodnje leto tako. Morda ne. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane. Pa naj še ta. Mislim, da se razumemo. In v jeseni —na svidenje. Če me boste iskali, me poiščite v istem razredu. VI. a raz- red. Ta je moj drugi dom že pet- najsto leto. Mar res nisem potr- pežljiv?! D. K. RIŠE: VLADO PIRNAT PIŠE : JOŽE JESIH Zemljini rešitelji 7 »Vidim. To je gotovo kakšen otok, kaj misliš?« Janez si je zaslonil oči z rokami. »Tudi meni se tako zdi. Pravzaprav pa, čoln imava, saj greva lahko pogledat!« »Saj res, na to niti po- mislil nisem,« se je Vili udaril po čelu. Pohitela sta proti šotoru, kjer sta se preoblekla. 8 Polna otroške neučakanosti sta se zopet vračala v zaliv. Sedla sta v čoln in prijela za vesla. Vozilo je naglo drselo proti neznani piki, ki se je večala. Kmalu sta lahko razločila zelo obsežen ter gosto poraščen otok. Srce jima je hitreje udarilo. »Kaj, če bi prestavila šotor raje na ta otok. Gotovo bi živela bolj pustolovsko,« se je navduševal Vili. 9 »Prav isto sem mislil. Toda, ker sva že tukaj, lahko po- iščeva kak primeren prostor, da se potem ne bova preveč za- mudila z iskanjem,« je ugotovil Janez. Zaveslala sta med čermi k bregu. Skočila sta na kopno in prikoličila čoln. Nekajkrat sta zamahnila z utrujenimi rokami... CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22. — 16. junija 1961 ^^ za male bralce ŠE MALO, ŠE MALO-,,, Zatopljeni v delo, ki jima ga je zaupala mamica, sta stali ob ko- šairici in čakali kdaj bo bratec zatisnil očesci in kdaj bodo nje- gove male ustnice prenehale z enakomernim gibanjem. Ubogi mali bratec. Včasih mu sicer malce zavidata, ker mamica posveti njemu več časa kot njima. Toda, je pa vendarle ubožec, saj je tako odvisen od dela drugih rok. In kaldar zajoka, mu roke odraslih nudijo nekaj čisto dru- gega kot si želi on. Zato joka, jo- ka, dokler ne pride mamica. Ona ve dobro zakaj bratec joka, dob- ro ve kje je »boleče mesto«. Očka je pri tem čisto drugačen. Čeprav ima bratca silno rad, ga njegov jok uje^i. Z jezo zapre vrata in gre. Vrne se, ko je ne- vihte že konec. Takrat mora po- slušati uboga mamica še njega. Zastonj mu dopoveduje, da so otrokovemu joku krivi zobje, da je tudi on jokal predno so mu le-ti prilezli iz trdih dlesni in ni znal povedati kje in kaj ga boli. Očka je pri takšnih pogovorih ne izprosen in dolži mamico da otro- ka razvaja. Takrat sta tudi oni jezni na očka. Tako krut se jima zdi. Skrb in trud, ki ju ima z ot- roci mamica, sta tako veliki in očka bi moral to razumeti. Danes sta oni dve zamenjali mamico. In očka le naj poskusi »sitnariti«. Po poteh naših bralcev Franja Vrunča smo bili zelo veseli novice, da smo izbrani za republiški pio- nirski pohod na Kočevski Rog. Pohiteli smo z delom in izvolili trideset pionirjev — učence petih, šestih, sedmih in osmih razredov. Takoj po pouku smo se sestali, iz- volili štab in določili ime naše če- te. Izbrali smo ime I. celjske čete. Pionirji se zavedamo velike nalo- ge, zato se za pohod skrbno pri- pravljamo. Sklenili smo, da bomo vse izdatke krili sami. Zbirali bo- mo papir, železo in borovnice. S prvo akcijo smo že pričeli in uspe- li — zbrali smo trinajst tisoč dinar- jev. Poleg tega se tudi učimo pes- mice, kola in recitacije za pohod Da bi bolje spoznali zgodovino prve celjske čete, smo v nedeljo odšli na prvi pohod — na Resevno Tam so nas na šentjurski postaji pričakali domači pionirji in član Zveze borcev tovariš Rozman. Od- šli smo proti Resevni. Med potjo smo se mnogokrat ustavljali pred spomeniki padlih borcev, počastili njihov spomin z enominutnim molkom, na grobove pa smo polo- žili cvetje. Vmes nam je tovariš Rozman pripovedoval o junaških borbah prve celjske čete in prve- ga štajerskega bataljona. Ko smo se poslovili od šentjur- skih pionirjev, smo nadaljevali pot na Svetino in Celjsko kočo. Ves pohod je bil veličasten, saj smo se počutili skoraj tako kot partizani. Pohod nas je vzpodbudil. Skle- nili smo, da bomo naslednji teden odšli na Mrzlico in se seznanili z borbo Savinjske čete. Veselimo se tega pohoda tudi zato, ker upamo, da bo šel z nami tovariš Šprajc. ki nas bo spremljal tudi na pohod v Rog. Zlata Prašnikar, 7. a, Hudinjska šola, ŽLICA Bilo je leta 1942. Partizani so se pripravljali na napad. Hoteli so uničiti nemško postojanko. Kot po navadi, je tudi tokrat prvi na- padel komandant. Storil je to ti- ho, kajti moral je biti oprezen. Pritihotapil se je do vrat. Ko pa je položil roko na kljuko, so se vrata odprla in komandant je po- gledal v oči Nemcu, ki je obstal na pragu. Nekaj časa sta oba stala kot okamenela, potem pa se je prvi zavedel Nemec. Ustrelil je proti partizanu... Nekaj trenutkov nato je bil par- tizan že na varnem. Kljub temu, da je vedel, da je Nemčeva krogla zadela* ni čutil nobene bolečine. Previdno je segel v žep in izvlekel iz njega — žlico. Žlica je bila zvi- ta in ko je segel še drugič v žep, je potegnil iz njega še kroglo. Žli- ca, ki jo je partizan vedno nosil v žepu na prsih, ga je rešila smrti. Branko Zupane, 4. c razred, Nesreča Peter in Janez sta bila dobra prijatelja. V šoli sta sedela v isti klopi, klepetala sta, včasih tudi razgrajala, drugače pa sta bila do- bra fanta. V soboto je bila njuna razigranost še prav posebna. Med odmorom je namreč Peter dejal Janezu: »Popoldne bom vzel oče- tov moped, pa se bova vozila z njim.« Zdaj sta oba ves čas misli- la le na popoldansko vožnjo. Janez je nestrpno čakal Petra. Ta se je kmalu pripeljal izza ovin- ka. Preden je ustavil jeklenega konjička, je naredil nekaj akro- batskih zavojev in s tem pokazal svoje sposobnosti. Okoli Petrovega mopeda se je nabralo precej malih občudovalcev, ki so se želeli pe- ljati. Toda Peter je moped zaupal samo Janezu. Ta je sedel na mo- ped, prestavil s prve brzine v dru- go, nato pa obdrzel po cesti. Ostali so z zavistjo gledali za dečkom Toda na ovinku Janez ni zmanjšal brzine. Nasproti je pripeljal oseb- ni avtomobil... Zdaj leži Janez v bolnišnici. Zadnjič ga je obiskal Peter. Pri- nesel mu je veliko pomarančo in ga tolažil, da bo kmalu ozdravel. Kljub temu pa ga je stiskalo pri srcu, ker je vedel, da je tudi on kriv, da zdaj prijatelj leži v bol- nišnici in delj časa ne bo mogel v šolo. Mirko Dobrajc, Linhartova 9, Celje Razvitje pionirskega prapora Petindvajsetega maja, so imeli na šoli veliko svečanost. Pionirji so sprejeli čudovit pnonirski pra- por. Za šolo na dvorišču je bilo zelo veliko zastav in zelenja. Sve- čanost je priredil starešinski svet pionirske organizacije, prapor pa je razvil predstavnik LIK Savi- nja. Pionirji so ga sprejeli in so se zanj lepo zahvalili. Na prapor so pripenjali spominske žebljičke in trakove. Pionirji so deklami- rali in peli. Po slovesnosti smo zapeli tudi mi. Pionirji iz višjih razredov so bili sprejeti v mla- dinsko organizacijo. Petindvajseti maj, dan mladosti, smo zelo sve- čano preživeli. Ta dan nam bo ostal še dolgo v spominu. Ivica Klarič 2. a razred, Celje, šola na Hudinji UH, TI FANTJE! »Uh, ti fantje!« je vzkliknila mala Majda, ko se je Bojanček ta- ko okorno obračal okrog nje. Po- vabila ga je na »ringa-ringa raja«, ta leseni možiček pa se niti obra- čati ne ve, pa čeprav je skoraj že šestleten modrijanček! Pravza- prav sta oba enakih let, toda Maj- da je vitka, poskočna punčka, ki teka kot metuljček po trati. Bo- janček pa je zalit cmok, ki neka- ko težko prestavlja noge in ga Majda vselej dohiti, če se gresta »Picke lovit«! »Uh, ti fantje!« je dejala kot kakšna odrasla gospodična. Pa mi- slite, da bo vselej tako! Ne! Ze oni dan ji je zabrusil, ko je dvignil težko drvo: »Vidiš, kako sem jaz močan!« »Zakaj pa ješ?!« ga je zavrnila in se spet našobila. »O, ti večno žensko,« je vzkliknil Goethe, »i; rosnem otroštvu že kažeš svoj ne- jenljivi prav!« »Uh, ti fantje!« In zavrtela ga je, da je plesal po zeleni trati. In kaj si mislijo veliki, odrasli? Sa- mo vzdihnil sem globoko ... Dragi moli bralci Obljubili smo vam, da bo- mo danes objavili predloge vaših prijateljev za naslove novih nagradnih prispevkov. Dobili smo jih mnogo, toda čudno — skoraj vsi ste na- pisali enake. Mnogi ste pred- lagali, da bi pisali o dogod- kih iz narodnoosvobodilne borbe, o bodočnosti itd. Iz- meh vseh smo izbrali tele naslove: »Domovina, mnoge žrtve zahtevaš!« Predlagala ga je naša znanka Verica Javornik iz Beograda, Sanska 5, ki se hkrati tudi zahvaljuje za po- zdrave, ki smo ji jih poslali. »Življenje se spreminja«, je naslov, ki ga je predlagal Jože Kramer iz Medloga 51 pri Celju. Tretji naslov, ki bo nedvomno prijetno vpra- šanje pred počitnicami pa je »Kam sedaj?« Predlaga ga Jožica Ko- stanjšek. No, to so naslovi nagrajenih prispevkov, o ka- terih nam pišite prihodnjič. Tri najboljše bomo nagradili z nagradami po tisoč in pet sto dinarjev. Pričakujemo, da nam boste mnogi pisali. Lepo pozdravljeni! Da bo dobro otroku in meni »Kaj vse bi storila za moje de- te!« se nič kolikokrat poraja v že- nah, ki bodo postale mamice. Mno- gokrat je to čas nestrpnega priča- kovanja, strahu in veselja. In mnogokrat v tem času delajo žene prav, pa tudi napak. Pred dnevi je bilo v Celju po- svetovanje o zdravstveni zaščiti žena. Na njem so predvsem govo- rili c dveh največjih problemih te zdravstvene zaščite — o velikem številu abortusov in o razmeroma visoki umrljivosti dojenčkov. In o teh dveh problemih naj bi sprego- voril tudi tale sestavek: Ni še dolgo tega, ko sem srečala znanko, ki je zdaj že srečna ma- mica malega fantka. Ob srečanju je otroka še pričakovala. Čudila sem se, ko mi je povedala, da še hodi v službo. »Veš, čeprav je včasih hudo, pa sem vendar pre- pričana, da me bo otrok po rojst- vu bolj potreboval, kot pa zdajle. Zato sem se odločila, da bom de- lala do konca.« No, tako so tudi njo — kot mnoge druge — odpe- ljali v bolnišnico kar izza pisalne mize. Nedvomno to ni bilo dobro ne zanjo in ne za njenega malega sinka, ki je naslednji dan zagledal luč sveta. Na posvetovanju so to staro res- nico znova poudarili. Zdravniki in žene — pa tudi predstavniki poli- tičnih in družbenih organizacij — ki so bili na posvetovanju, so predlagali, naj bi od žena strožje zahtevali, da vsaj tri tedne pred porodom zapustijo svoje delovno mesto. Koristile bodo sebi in svo- jemu otroku. Poznam ženo srednjih let — zdaj je drugič poročena. Prvi za- kon se je razbil zaradi pijančeva- nja in pijančevanje je bilo tudi razlog, da se je odločila za abor- tus. Njen drugi zakon je zdaj brez otrok in vprašanje, če bo v novem domu kdaj zajokalo dete, je veli- ko in boleče. Pa koliko je takih primerov! Preveč, da bi ostal to samo problem žena! Zene same ga ne bodo rešile, pa tudi zdravstve- na služba ne, če ne bo posredovala družba. Pred komisijo za odpravo plodu se iz dneva v dan zbirajo žene. V prošnjah navajajo vse mogoče — od tesnih stanovanj in nesoglasja v družini, pa do pijančevanja in nizkih dohodkov. Marsikatera prošnja je zavrnjena in žena se obrne drugam. Kriminalni splav krvavitve, bolnišnica in težki mi- lijoni za zdravljenje abortusov so posledice starih misli in navad. Zato je sklep komisije za odpravo plodu, da bo odslej obveščala zdravstvene domove tudi o tistih ženah, ki jim je bila■ prošnja za- vrnjena, nedvomno pravilna. Ra- čunajo, da bodo v sodelovanju s tajništvom za notranje zadeve ta- ko lahko znižali visoko število kri- minalnih splavov. Ko so na posvetovanju govorili o teh, pa še o številnih drugih pro- blemih, so spet poudarili potrebo po razširitvi dispanzerske službe. Še vedno je nekaj pomembnih krajev brez dispanzerjev za žene in otroke. In če govorimo o tem da je zdravstveno delo treba pri- bližati ljudem, to nedvomno ni prav. V celjski dispanzer za žene prihajajo žene iz vsega okraja in včasih tudi od drugod. Mnoge pri- hajajo zaman, ker ni prostora in časa, da bi se lahko z zdravnikom pogovorile o svojih težavah. Tako se iz dneva v dan vse bolj kaže potreba po vsaj dveh ordinacijah ki bi ves dan delali. Tudi v La- škem je problem zdravstvene za- ščite žena pereč. Ustanovljen je sicer dispanzer za žene, kjer pa delata le dva ginekologa iz Celja — honorarno. Tako potrebujejo vsaj enega zdravnika, ki bi bil tam polno zaposlen, medicinsko sestro, najmanj še dve babici itd Dispanzer za žene pa bi morali imeti tudi v Rimskih Toplicah. Podobno je tudi z zaščito otroka. Medtem ko imajo v mozirski ob- čini dovolj posvetovalnic, pa tudi kadra, se ne morejo pohvaliti z dobro organizacijo dela. V Konji- cah je ravno narobe, problemi pa se porajajo tudi v vseh drugih ob- činah. Iz vsega tega sledi, da bo treba čimprej razširiti dispanzersko mrežo, v vseh dispanzerjih pa ure- diti tudi kontracepcijske baze. To naj bi delno reševalo problem abortusov in njihove posledice. Konfekcija osvaja potrošnika T o d i najbolj črnogledi opazovalci si niso mogLi predstavljati, da bo navzlic vsem predsodkom konfekcija uspela že v kratkem času. Začelo se je s plašči, balonskimi plašči, veternimi jopiiei in texas hlačami, odtlej pa se je na kon- fekcijo preusmeril že velik del kupcev, saj je to ceneje, kroji (če s,i le stranka in prodajalec vzameta dovolj časa iin dobre volje) ustrezajo, iz,gotovljeni iz- delki pa so že prešli tuda tisto točko svoje razvojne poti, ko so govorili o konfekcijskih izdelkih kot o »unifor- mah«. Lahko rečemo, da so se izdelo- valci konfekcije še kmalu preusmerili na izdelovanje več različnih modelov, ali vsaj manjših serij, ostala je doslej le še ena slabost. . . Tudi najbolj pri- znane konfekcijske tovarne usmerjajo svojo proizvodnjo po mod>i pol leta pre- pozno. Obiskala sem trgovine v Celju. Naj- bolj so me presenetile cene, lahko re- čem namreč, da zlasti cene lepim, celo modnim ženskim oblekam niso visoke, nikakor pa ne višje od tistih, ki jih plačate za blago in izdelavo enake ob- leke v lastni »režiji«. »Vesna« v Stane- tovi ulici se je letos spet odlikovala; le malo enakih modelov, lepi kroji in vzorci, obleke in krila. Tu lahko naj- dete nekaj zase. V »Naprjedu« imajo bogato zalogo in izbiro za močnejši spol. Suknjiče, oble- ke, lahek ali kombiniran plašč s pod- logo Sin druge pritikline moške težje garderobe. No in kadar tudi »Mojci« zmanjka oblačil za fantka, ki so mu zrasle noge in roke, vam liz zadrege spet pomaga Naprijed. Poglejmo še v Ljudski magazin. Kon- fekcije imajo za vse starosti in postave, pa tudi zahfefvnejšlim kupcem, lahko lepo postrežejo. Tu. kjer se konfekcij- ska oblačila stekajo iz vseh krajev Jugoslavije, je izhira seveda večja tudi cene so precej nizke. Modelov za vse stranke je dovolj in resnično lepi so. Bila sem vesela, da konfekcijskim iz- delkom cene še vse doslej niso porasle, nasprotno povsod težijo za znižanjem in ga tudi obetajo, če tega v teh dneh žc niso storili. Kar prepričajte se sami! — še nekaj ... Ko vstopate v trgo- vino imate o obleki, ki jo želite, neko predstavo, ki pa jo med nakupovanjem menjate zaradi drugih krojev, drugih barv, ki vam bolj ugajajo ali često. ker vam je nerodno pleteničiti in ple- teničiiti, na koncu pa priznati, da ne morete ničesar vzeti. Ce kje, potem je tu na mostu odkiftost. NShče se ne valja v denarju in vašim potrebam us- treza obleka te in te barve in stat; sme toliko in toliko. Najbolje storile, pa boste ustregli prodajalcu in pred- vsem sebi. če boste povedali ob vstopi' kaj želite, kakšne barve ali vzorec, z« kaj rabite obleko in koliko sme stati. EVA ŽENA• DOM • DRVŽINA Ne podcenjujmo dela naših otrok »Moja hči še kave ne zna sku- hati!«; je potožila soseda sosedi, ko sta razpravljali o gospodinj- skem delu svojih otrok. Soseda tega ni mogla razumeti; toda, ko je prišla nekoč k sosedo- vim na obisk, je lahko spoznala, kdo je temu pravzaprav kriv. Namesto sosede, jo je to pot sprejela hči, o kateri sta pred dnevi govorili. Dekletu je bilo prav ne- rodno in sprva ni vedela, s čim naj sosedi postreže. Ko se je na- posled le opogumila in vprašala, če ji sme ponuditi kavo, je soseda takoj privolila, saj jo je zanimalo, kakšna kava bo to. Gostiteljica se je malce nerodno pripravljala k poslu, bila je negotova in to se je v njenih kretnjah takoj spoznalo. Soseda ji je pomagala z nasveti in kava je bila odlično skuhana. Nato sta kramljali. Dekle je so- sedi potožilo, da ji mati nikoli ne pusti, da bi sama pripravila kak- šno jed, zato se ji delo v gospodinj- stvu tudi tako upira. Njen delež v kuhinji je le pomivanje in bri- sanje posode, čiščenje solate, re- zanje čebule in lupljenje krompir- ja. Večkrat je želela, da bi lahko kuhala sama in naposled rekla: »Glejte, to jed sem napravila jaz, da jaz, čeprav mi ne zaupate več, kot samo pomožna gospodinjska dela.« Toda mati ji tega nikoli ne pusti. Pravi, da bi pokvarila več, kot pa koristila ter, da ona to vse hitreje opravi. Skratka, ne da ji možnosti, da bi zadostila svoji že- lji. Soseda je dekle razumela. Tudi njena mati jo je »ščitila« pred go- spodinjskimi deli, češ, da bo tega še sita. Prav trd je bil začetek nje- ne samostojnosti in v novem domu se je težko znašla. Zato je skle- nila, da bo dekletu pomagala. Po- vabila jo bo na svoj dom, kjer bo- sta skupaj materi pripravili neko presenečenje. Dekle je bilo tega vabila zelo veselo, saj je slutila, da bo to »presenečenje« materi od- prlo oči in bo z njo v bodoče rav- nala prav gotovo drugače. Presenečenje je bilo res veliko, saj mati nikoli ni slutila, da dela svoji hčerki krivico. Pecivo, ki ga je dekle napravilo s pomočjo sosede, je bilo prav okusno in mati se ni mogla dovolj načuditi, da je to delo tistih rok, za katere je mislila, da so zmožne le manjših pomožnih gospodinj- skih opravil. Da KAM NA DOPUST Bliža se konec šolskega leta in z njim nešteto skrbi. Kam bomo poslali otroke? Na letovanje — na morje, v hribe ali kam dru- gam? Ali naj gredo sami, bo do- volj sredstev, da se odpraivimo Letovat skupaj — ta in še mnoga druga vprašanja prinaša mesec junij. Nedvomno bo najlepše, če bomo del počitnic vendarle preživeli vsi skupaj — očka, mamica in otroci. Otrokom naj pomenijo po- čitnice prijetno razvedrilo, naj bo to čas, ko se bodo nadihali sveže- ga zralka, na&ančilli ob žarkih poletnega sonca >— in končno na- brali moči in veselja za naslednje šolsko leto. Nam pa naj bo dopust čas, ko se lahiko vsi posvetimo družini, skupaj preživimo nekaj veselih in prijetnih dni in tako še bolj okrepimo prijateljstvo, ki nas veže. I KAVNI MADEŽI Madeže od kave, ki kaziijo prt odpra- vimo tako, da jih namažemo z glice- nriom, pokrijemo s pivnikom in posta- vimo na pivnik vroč likalnik. To po- navljamo. dokler madeži docela ne izgi- nejo. NASVET Rese raznih prtičkov se po pranju ne bodo lepile, če jih še vlažne razčešemo z glavnikom ali ščetko. Počitniški domovi sindikalnih podružnic nam bodo omogočili pri- jetno letovanje. Na fotografiji je dom celjske »Metke« v Luciji. V vrtičku pred veliko jedilnico je prav prijetno. IZ NAŠIH KOMUN Neposredno pomagati Pred dnevi se je prvič sestal no- voizvoljeni šmarski občinski sin- dikalni svet, ki mu je prisostvoval tudi predsednik okrajnega sindi- kalnega sveta tovariš Jože Jošt. Ob tej priložnosti so izvolili 15 članov v predsedstvo in potrdili sklepe, ki jih je pripravila na pod- lagi nedavne občinske konference posebna komisija. Takrat so se jasno pokazale nekatere pomanj- ljivosti, ki so posebno pereče v manjših podjetjih. Sindikalne po- družnice ponekod niso imele do- volj stikov z vodilnimi organi v podjetjih. Danes je naravnost ne- vzdržno, če se ne bi vodilni or- gani v podjetjih posvetovali s sin- dikati. Naloge delovnega kolekti- va so velike: dvigniti je potrebno proizvodnjo, ki mora biti v sploš- nem v koraku s kupno močjo pre- bivalstva; biti se je potrebno za standard delavstva, toda to samo vzporedno z oblikovanjem delav- čeve zavesti, ki se naj zaveda, da je njegov življenjski standard v prvi vrsti odvisen od njega in ce- lotnega kolektiva. Pri uvajanju novih predpisov v gospodarstvu, pri krepitvi delavskega samo- upravljanja, je vloga sindikatov vedno pomembnejša. V sklepih je šmarski občinski svet potrdil smernice za nadaljnje delo, ki vsekakor ne bo lahko. Od- straniti je potrebno vse ostanke mezdnih odnosov, ki se ponekod še trdovratno vpletajo v življenje podjetij. Sindikati naj pomagajo oblikovati zavest delavcev, da bo- do razumeli dogajanje in se mogli povsem vključiti v mehanizem sa- moupravljanja. Okrepiti je po- trebno stike z ostalimi organiza- cijami, posebno še organizacijo SZDL in sploh poživiti politično dejavnost v podružnicah. Pred- vsem pa je sindikalnim podružni- cam, posebno še v manjših pod- jetjih, ker pogoji počasneje dozo- revajo, potrebno nuditi neposred- no pomoč, ugotovljene odklone in pomanjkljivosti takoj proučiti in jih reševati v samem podjetju. S takimi napotki prevzema novi ob- činski sindikalni svet na Šmar- skem, v katerega so izvolili ljudi, ki so pripravljeni delati, odgovor- ne naloge. Za predsednika občin- skega sveta so izvolili tovariša Sevčnikarja iz Gradbenega pod- jetja v Rogaški Slatini. Ob pred- sedstvu bodo delovale še komisija za gospodarska vprašanja, komi- sija za kadrovska vprašanja, ko- misija za prosveto in komisija za javne službe. Veliko bo potrebno še storiti, da bo sindikalno delo v vseh 44 po- družnicah, kolikor jih je že tre- nutno na Šmarskem, dejansko ta- ko, kot bi moralo biti. Vsi pa so si edini, da je pomanjkljivosti po- trebno odpraviti, toda to ni od- visno samo od sindikalnega sveta, temveč predvsem od ljudi, od nji- hove družbene zavesti in aktivno- sti v organih samoupravljanja in povsod. s. Sami so zaceli graditi cesto ►Odkar pomnim, se že govori o gradnji te ceste, toda šele letos bo uresničeno,« je dejal pred krat- kim predsednik KO Preloge pri Slov. Konjicah tov. Leskovar. »Od tega pa je že štirideset let,« je na- daljeval, »toda za to ni bilo nikdar denarja. Sicer je bilo nekaj de- narja, toda nam ni dosti koristil, saj je manjkalo še dobra dva ki- lometra do Petelinjeka. Po vojni smo zadevo večkrat dali na dnev- ni red zborov volivcev in drugih sestankov, vendar so bili drugi objekti še bolj nujni, zdaj pa smo le prišli enkrat tudi mi na vrsto.« Take in podobne misli so raz- lagali razen predsednika krajev- nega odbora tudi ostali člani, ki so se pred dnevi sestali s pred- stavniki konjiške in bistriške ob- čine. »Povabili smo jih kar iz obeh občin, saj bo nova cesta koristila prebivalstvu ene in druge strani občinske meje, zato je pač tudi dolžnost, da se skupaj pomenimo in nato skupaj delamo.« Res je bil sestanek želo živa- hen že pri ogledu, pa tudi kasneje, ko so eni in drugi sedli za široko kmečko mizo ter razpravljali ob dobrem domačem vinu. Odborniki so se pač zavedali, da je tako pri- liko pač potrebno primerno pro- slaviti in zaliti, da »bo bolj držalo, kar se zmenimo«. Veseli so bili tu- di tega, da se bo želja že njihovih staršev končno le uresničila. Ko smo jih povprašali, kako so letošnje leto pričeli in kakšni so uspehi, so nam tajnik tov. Hojnik ter ostali člani kar radi povedali in razložili. »Veste, brez nič ni nič in brez tega niti ne moreš iti ni- kamor prositi za pomoč, pa da gre še za tako važne in nujne stvari. Povsod te najprej vpraša- jo, koliko boste dali pa sami zra- ven. No, krajevni odbor je sklical sejo, pretresel načrte, ugotovil pri- bližne stroške, saj dva kilometra ceste stane nekaj milijonov. Na zboru volivcev, ki je bil zelo dobro obiskan, smo sklenili, kako bodo prispevali kmetje, na kak način delavci in upokojenci, ter ugoto- vili, da se bo vse to »sukalo« okoli milijona. Eni bodo to dali v ma- terialu, drugi v prevozih, zopet tretji v delu, pa tudi nekaj denar- ja se bo nabralo, vse skupaj pa tvori osnovo. S takim sklepom smo odšli potrkat na občino. Tam nam seveda ob naši pripravljenosti ni- so odrekli pomoči in tako bomo v začetku junija pričeli z delom. Upamo, da bo cesta letos končana in da bomo dokazali, kaj se da napraviti z združenimi močmi.« Vse to in še več podobnih stvari smo zvedeli od ljudi, ki so se od- ločili za gradnjo ceste, ki bo po- vezala Preloge s Petelinjekom pri Ločah, kar bo za te kraje mnogo pomenilo. V. L. Številke na Šmarskem Moč gospodarstva se navadno prikazuje v številkah. Na Šmar- skem ne bi mogli govoriti ravno o silni gospodarski moči, temveč predvsem o pasivnosti kmečke ob- čine, vendar pa tudi o napredku, ki ga je občina dosegla v zadnjem desetletju. Prav gotovo pa se za številkami skrivajo ljudje, ki so s svojim prizadevanjem in tudi žu- lji dosegli gospodarski napredek. Novi predpisi v našem gospodar- stvu prav ljudi postavljajo v ospredje; ljudi, ki neposredno pro- izvajajo, ki pa morajo tudi uprav- ljati in gospodariti. Družbeni bruto proizvod je na Šmarskem narasel samo v zad- njem letu od 2116 milijonov za 268 milijonov, torej za 24 odstot- kov. Narodni dohodek se je dvig- nil za 24,4 odstotke. Na zaposlene- ga znaša bruto proizvod 1,151.000 din, kar pomeni, da se je od 1959 do danes dvignil za 13 odstotkov. Število zaposlenih v občini v druž- benem sektorju se je povzpelo na 2.328, kar predstavlja povečanje za 9 odstotkov; vzporedno s tem pa je porasla proizvodnost. Prav go- tovo bi rezultati bili boljši, če ne bi zaradi neugodnih pogojev bilo precejšnjega zastoja v kmetijski proizvodnji. Narodni dohodek na prebivalca šmarske občine znaša 86.000 din, kar je za 6 odstotkov več kot v letu 1959. Iz tega je raz- vidno, da je narodni dohodek v povprečju na šmarskem še dokaj nizek. Gospodarskemu razvoju šmarske pokrajine bo zaradi tega potrebno poklanjati v nadaljnjem obdobju več pažnje. Predvsem pa bo potrebno izkoristiti vse gospo- darske rezerve, ki jih ima pokra- jina obilo prav v kmetijstvu in v turizmu. s. Veseli taborniki Menda je prav zdaj najlepši čas za naše tabornike. Vreme je sicer večkrat kujavo, toda mladi tabor- niki so pogumni in se ne ustra- šijo ovir. Prav čeden taborniški rod imamo v Bistrici ob Sotli. Če- prav so izredno marljivi taborniki tudi v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Tam jih je celo še več. »Zaenkrat nas je 26,« je veselo pričela načelnica Rakovčeva kar med delom, ko so na jasi naglo postavljali svoj šotor. »Imamo pa tudi mlajše Čebelice in Medvedke. Boste že videli, čez čas nas bo kar veliko.« Tisti šotor so res hitro postavili. Nisem se utegnil še dobro ogle- dati, ko je blizu češnje, ki je že rdela, stal taborniški šotor. Druga tabornica pa je na robu že vihtela rdeči signalni zastavici. »P-o-z-o-r t-u^k-a-j...,« je hitro mahala Mor- sejeve znake. »Seveda jih pozna- mo prav vsi,« je pohitel tabornik. »Tudi brez zastavic znamo. Delali smo že izpite za dve zvezdi. Zdaj se učimo vozljati!« Verjemite, vozli so res težki. Skoraj težji kot' tisti v šoli pri matematiki. Tova- riš Jože Poljšak, taborniški stare- šina in Danica Sotoškova imata med mladimi taborniki največ opravka. »Pri nas smo šele začeli,- je dejala tovarišica Danica. »Sta- rejši rodovi so v Rogaški Slatini in v Šmarju pri Jelšah. Veselje pa imamo s tem. To je za pionirje zdravo in koristno! »Res je! Na- enkrat so sedeli pred šotorom in zapeli »Ob tabornem ognju ...« Sledila je pesem za pesmijo in ni- so se dali ugnati. »Jutri gremo na Orlico taborit,« se je smejala načelnica Cvetka. »V počitnicah pa daleč k morju tam blizu Izole. To bo doživetje!« Verjamemo, Cvetka! Le taborite in uspevajte, kot vam je v svojem pisemcu zaželel že tovariš Tito, ki je nekoč obiskoval v tretjem raz- redu prav vašo šolo v Bistrici ob Sotli! Ob Sotli živi krepak tabor- niški rod, ki bi rad še bolje živel. R. L. Bistriški taborniki pod svojim šotorom Majhna svečanost Predsednik Občinskega ljudskega odibora Mozirje tov. Hinko Čop je v počastitev dneva varnostne službe priredil preteklo soboto v Mozirju sprejem, ki so se ga udeležili pri- padniki vannostne službe na območ- ju mozirske občine, predstavniki ne- katerih občinskih političnih organi- zacij, predstojniki uprave ljudskega odbora in predsednik občinskega sveta za splošne in notranje zadeve V krajšem govoru, ki ga je imel predsednik občinskega sveta za no- tranje zadeve tov. Tone Hribernik je opozoril predvsem na pomen in odgovornost službe, ki jo opravlja- jo pripadniki varnostne službe. Omenil je tudi potrebo po še več- jem sodelovanju organov varnost- ne službe z organi oblasti iin politič- nimi organizacijami, zlasti še sedaj ko se številne upravne naloge pre- našajo na občinske organe. -er Iz Laškega cesta na Šmohor Na pobudo planinskega društva je bil v Laškem pred kratkim ustanovljen »režijski odbor«, ki bo vodil gradnjo ceste na Šmohor. Cesta bo zgrajena po tipu deželnih cest, posuta bo s peskom, vendar bo dovolj široka in močna, da bo- do po njej mogli voziti tudi težki kamioni. Ne bo imela samo turi- stični, ampak tudi gospodarski po- men. Po njej bo Gozdno gospo- darstvo prevažalo les, Kmetijska zadruga v Laškem pa živino s Šmohorja, kjer ima svoj pašniški obrat. Zaradi tega gradnje ne bo- sta podprla finančno samo Planin- sko in Turistično olepševalno dru- štvo, temveč tudi obe podjetji in občinski ljudski odbor. Lep primer sodelovanja turizma z gospodar- stvom. Dela bodo izvajali z redno de- lovno silo in s prostovoljci. Na prostovoljnih delovnih akcijah bo v večini sodelovala mladina, za kar bo Občinski mladinski komite v počitnicah ustanovil lokalno mladinsko delovno brigado. Poleg tega se bodo prostovoljcem pri- ključili še planinci in člani turi- stičnega društva. Gradnjo na vsej dolžini bo vodil gradbeni tehnik Rancinger iz Rečice. Osnovna dela so se začela že pred štirinajstimi dnevi, vendar samo s petimi delavci in enim buldožerjem. Večje akcije se bodo začele šele konec junija, ko bo za- čela delati lokalna mladinska de- lovna brigada, v katero se bo lah- ko vključila tudi mladina iz Ce- lja in morda celo še iz kake dru- ge občine v celjskem okraju. Cesta bo speljana po najbolj po- ložnem in najbližjem pobočju Šmohorja na sam vrh. Letos bo gotova samo dobra polovica, ker so predvideni stroški preveliki. -leš Pionirska razstava Na pobudo občinskega odbora jugoslovanskih pionirskih iger so odprli preteklo nedeljo v Laškem razstavo, na kateri so bila zasto- pana najboljša dela fotokrožkov, likovnih krožkov in tehničnih krožkov iz posameznih šol laške občine. Razstava je bila vsebinsko zelo bogata. Na njej so izstopala zlasti dela iz osnovne šole Laško, Rim- ske Toplice, Sedraž, Rečica in Breze. Na razstavi se je zlasti uvelja- vil motiv: moj kraj včeraj, danes in jutri. Učenci osnovne šole La- ško so to ponazorili v risbah, do- čim so učenci osnovne šole Vrh to prikazali na izdelkih prometnih sredstev. Učenci osnovne šole Se- draž pa so s svojimi elektromo- torčki prikazali dejavnost njiho- vega tehničnega krožka. Razstavo si je ogledalo okoli 1000 obiskovalcev in je navdušila še tako zahtevne obiskovalce. De- la, ki zaslužijo posebno pozornost, bodo nagradili. Veliko srečanje Bilo je tistega dne, ko se je to-* variš Tito vračal s potovanja po Afriki. Določili so me, da ga v Zi- danem mostu pozdravim v imenu celjskih pionirjev- Lahko si mi- slite, kako sem bila razburjena ob misli na to veliko srečanje. V Zidanem mostu se je na po- staji kar trlo ljudi. Vsi so čakali na vlak. Srce mi je hitreje za- bilo, ko se je vlak pokazal izza ovinka. Trenutek nato me je to- variš Simonič že dvignil do okna, kjer je stal tovariš Tito. Njegova bližina me je zmedla, pozdravne besede pa sem le sigurno poveda- la. Tovariš Tito je bil videti za- dovoljen, saj mi je rekel, da bi morala potovati z njim, da bi bila pozdravila male afriške prijatelje. Ko me je potem objel, sem obču- tila, da mi bo ta najsrečnejši do- godek ostal vedno v spominu. Nekaj dni zatem sem dobila album in barvno fotografijo, ki so jo posneli ob najinem srečanju. Posvetilo nanjo mi je tovariš Tito lastnoročno napisal. To dragocen« darilo bom hranila vse svoje dni in vedno bom ponosna nanj. Dušanka Stričevič, 3. č. razred, I. os. šola Celje Srečanje pionirjev Odreda maršala Tita v Leskovcu pri Krškem Pravijo, da je to leto, leto sre- čanj. Ljudje vse bolj spoznavajo, da je lepše živeti v miru in zadovolj- stvu, kot v neprestanem strahu in grožnjah. Vodilni državniki se ob- iskujejo in govore o medsebojni po- moči, belec podaja roko črncu vzhod išče stik z zahodom, le redki še sanjajo o grmenju topov. »Sožit- je in izmenjava izkušenj« — to je geslo današnjega sveta. Tega smo se zavedali tudi mi in obiskali, v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, pionirje v Lesikovcu pni Kr- škem, da se pogovorimo o njihovem in našem delu. V zgodnjih jutranjih urah smo po- sedli v avtobus, ki je krenil proti Zi- danemu mostu. Na žalost je takle avtobus premajhen za odred in le 37 srečnežev je moglo na izlet. Po večini so bili to najaktivnejši člani raznih krožkov. Na kolodvoru so nas čakali le- skovški pionirji, vodiči do našega ci- lja — leskovške osnovne šole. Pred šolo so nas potem sprejeli pionirji v rdečih ruticah s šopki in prijaz- nimi besedami. Ko smo stopili v šolo, smo kmalu ugotovili, da je to upravičeno več- krat nagrajeni odred, enkrat celo z zvezno nagrado kot najboljši pode- želski pionirski odred. Zazrli smo se v tablo, kjer so bile označene vse njihove družine in krožki, nato pa smo skupaj posedli po stolih in po- slušali govor odredovega načelnika, nato so govorili še vodje krožkov Tudi mi smo sipregovorili o delu pio- nirske organizacije na naši šoli. Kratek kulturni program nas je seznanil z zgodovino njihovega kra- ja, folklorna skupina pa nam je za- plesala nekaj plesov. Nalašč za nas so leskovški pionirji priredili raz- stavo svojih del, razstavo svoje roč- ne dejavnosti. Mi pa smo jim po- darili v spomin sliko — izdelek na- šega risarskega krožka, Spretne mlade kuharice v belih predpasnikih in ruticah so nas pre- senetile s povabilom na kosilo, ka- terega se nismo preveč branili in — ni nam bilo žal. Leskovčani imajo tudi svoj vrt. Sadike vzgajajo v toplih gredah. V kotu imajo svoj kotiček mladi če- belarji. Tudi zajce redijo. Prodaja- jo jih, denar pa se steka v pionir- sko blagajno. Tako ni čudno, da imajo lastni televizijski sprejemnik Pionirji odreda maršala Tita so tudi dobri tehniki. Zabrnela je stružnica in že smo imeli spomin: šahovsko figuro. »Šport združuje narode«. Zakaj bi tudi odredov ne? Zato smo izrabili prosto uro za prijateljsko srečanje v rokometu. Ob burnem navijanju »občinstva« so klonili najprej naši fantje, nato še dekleta. Čeprav naš? reprezentanti niso bili »kompletni«, dvojni poraz seveda ni uspeh. Pa potolažili smo se s starim olimpij- skim rekom: »Ni važna zmaga, važ* na je udeležba ...« Popoldne smo si ogledali še Kme- tijsko gospodarstvo Matija Gubecv Leskovcu. Kar težko je bilo vračati se in re- či: »Na svidenje v Celju.« Najmlaj- ši gostitelji so še stekli za avtobu- som, pomahali in kmalu ostali da- leč za nami. Kmalu se je skrila še lepa, visoka šola za rdečimi streha- mi sosednjih hiš, nato nismo videl! niti teh več. Ostal je le še spomin na lep, prijeten dan. Pionirji II. osnovne šole v Celju Nerodnost Res je nerodno, če ti vlak ali avtobus pred nosom odpelje; še bolj nerodno pa je, kadar ga nisi zamudil, ampak čakal nanj četrt ure. Človek bi rekel, da je to ne- mogoče, razen če si se zaklepetal ali se v bifeju zamudil. Tudi nič takega mi ne teži vesti. Zgodba je taka: Preteklo nedeljo sem imel opravka v Rimskih Toplicah in sem hotel do tja z avtobusom. Ve- del sem, da odpelje okoli enajstih dopoldne. Da ga ne bi zamudil, sem šel nekoliko prej na postajo, pogledal sem na vozni red, ki visi na steni prodajalne vozovnic. Tam piše med drugim: Odhod avtobusa v smer Rimske Toplice ob 11,10. Torej časa dovolj. Na poslopju železniške postaje zagledam tabli- co z napisom: Avtobusno postaja- lišče za smer Laško, Rimske To- plice. Tako, zdaj točno vem za čaa in kraj odhoda. Pa se postavim na pločnik pred omenjeno tablo. Pri- družilo se je še nekaj potnikov za isto smer, kajti čas odhoda se je naglo bližal. Točno ob 11,10 avto- busa na tem mestu še ni bilo; nič hudega, ne bodimo tako natančni. Toda po nekaj sekundah pripelje z glavnega postajališča avtobus mimo nas — beremo napis: La- ško—Rimske Toplice—Radeče .. t — lepo obrača in odbrzi proti mo- stu s sedmimi potniki. Prav.ta- krat pride mimo nas avtobusni prometnik. Vprašali smo ga, kako je z avtobusom v Rimske Toplice. »Pravkar je odpeljal, saj ga še vidite.« Na, ta je pa lepa! Res nerodno, kajne? Tega nisem doživel le sam, niti to ni prvič, kakor sem v govoru z žalujočimi ostalimi zvedel, in če se to ne bo spremenilo, niti zad- njič. Na koncu se še vprašujemo, ali ni skrb avtobusnega prometa, da bi potnike prepeljal, ne pa — za- peljal? K. Društvo za gojitev cvetja in nasadov Na pobudo krajevne organiza- cije Socialistične zveze je bilo pred dnevi v Mozirju ustanovljeno dru- štvo, ki se briga za gojitev cvetja in nasadov (kortikulturno društvo) z namenom, da skrbi za naravno in skladno podobo pokrajine ter za širjenje javnega in hišnega ze- lenja. Društvo šteje že sedaj 87 članov, od tega največ žena. Ob- močje delovanja društva obsega Mozirje, okoliške kraje in Nazar- je. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli pravila društva, izvolili vodstvene organe in sprejeli pro- gram dela. Ta določa, da bo dru- štvo v turističnem tednu Zg. Sav. doline priredilo v Mozirju razsta- vo lončnic. Društvo bo skrbelo za širjenje javnega in hišnega zele- nja. Organiziralo bo tudi propa- gandno dejavnost s predavanji, ogledi, ekskurzijami itd. Skrbelo bo tudi za boljšo preskrbo in pro- izvodnjo semen in sadik. Pri iz- vajanju programa bo društvo so- delovalo z družbenimi organizaci- jami na območju svojega delova- nja kot so Turistično društvo, Pla- ninsko društvo in podobno. Priprave na proslavo Šmarski občinski odbor za pro- slavo 20-letnice ljudske vstaje se intenzivno pripravlja na proslavo, ki bo v prvih julijskih dneh v Šmarju pri Jelšah. Pred kratkim so ustanovili po vseh večjih kra- jih v občini še pododbore, ki se prav tako naglo pripravljajo, da bodo čimveč prispevali pri osred- nji proslavi. Velikega pomena bo tudi prekop tovariša Eda Lesko- var j a, pokrajinskega sekretarja KPJ Krapine, ki so ga v juniju 1942 ubili po izdajstvu na Viršta- nju. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22. — 16. junija 1961 ^^ TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Ugoden žreb Konec prejšnjega tedna so se pri Nogometni zvezi Slovenije v Ljubljani zbrali predstavniki vseh tistih nogometnih klubov, ki so letos osvojili naslove okra j- nih prvakov in s tem pravico do sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v slovensko consko ligo. Med osmimi kandidati bosta le dva izbrana za uvrstitev v druž- bo najboljših slovenskih enajsto- ric. Po žrebu so bila moštva raz- deljena v dve skupini. V prvi so: Grafičar Ljubljana, Bela Krajina Črnomelj, Grafičar Murska So- bota in ŽNK Celje; v drugi pa: Kovinar Maribor, Jesenice, Bra- nik Nova Gorica in Izola. Po žrebu, ki je odločal o tek- mah, so Celjani dobili za prvega tekmeca moštvo Grafičarja iz Murske Sobote. Prvo tekmo z njimi bodo imeli že v nedeljo, 18. t. m. v mestu ob Muri, po- vratna pa bo teden dni pozneje v Celju. V kolikor bodo Celjani prišli iz tega dvojnega dvoboja kot zmagovalci, se bodo srečali z moštvom, ki bo zmagalo v dveh tekmah med ljubljanskim Grafi- čarjein ter Belo Krajino in sicer najprej v Celju, zatem pa v kraju drugega finalista. Zmago- valec teh tekem bo postal novi član slovenske conske lige. Enak način igranja bo veljal seveda tudi za drugo skupino. Kot vse kaže, je bil žreb za Celjane več kot ugoden, saj je očitno, da so se v drugi skupini znašla močnejša moštva. Zaradi tega imajo celjski železničarji vse pogoie, da premagajo lohe zapreki. Na fprej bodo morali do- kazati svojo prednost v igri z murskosoboškim Grafičarjem, po- zneje pa še... Po našem mnenju se bodo v odločilni tekmi za vstop v slovensko consko ligo srečali z nekdaniim članom te lige, Grafičarjem iz Ljubljane. Želimo jim, da bi uspeli. -mb Celjski atleti v Zagrebu V soboto in nedeljo je bil v Zagre- bu velik mednarodni atletski miting, na katerem je nastopilo tudi precej celjskih atletov in atletinj. Na snloš- no se niso kdovekaj izkazali. Tako je Lorger izgubil prvo mesto ne samo v teku čez visoke ovire, kjer ga je premagal sovjetski atlet Čistjakov 13 8 (Lorger 14,3), temveč se je moral tudi na najkrajši moški progi" zadovoljiti s petim mestom in slabim časom 11,0. To pot se mu je Gluk oddolžil za ne- davni celjski poraz. Pri skoku ob pa- lici je Iešek zasedel drugo mesto s 430, Kolnik pa tretje s 410 cm. Prav lep uspeh je dosegel Naraks v teku na 1.500 metrov, kjer se je uveljavil na četrto mesto z odličnim časom 3:53,2. Isti plasman je dosegel tudi Brodnik v metu kopja s 64,24 metra. Od mla- dincev pa se je izkazal Stajner, ki je v teku na tisoč metrov prvi pretrgal vrvico na cilju in dosegel čas 3:32,G. Med ženskami sta se najbolj uvelja- vili Gašparutova in Serbčeva. Tako je Gašparutova zasedla drugo mesto v teku na 400 metrov (58,0) ter četrto v teku na 800 metrov (2:21,9). Serb- čeva pa je znova dokazala, da je druga najhitrejša Jugoslovanka, saj je stometrsko progo pretekla v času 12.2 sekunde. V teku na 80 metrov čez ovire je bila Urbančičeva četrta v času 12,8. Isto mesto je zasedla tudi Cedetova na 200 metrov. Njen čas je 26,3. V teku na 800 metrov je bila Tovornikova deveta, Vodiškova pa deseta. Gluk (na levi) in Lorger Pionirji in pionirke v atletiki Na prvenstvu osnovnih šol celjske občine v atletiki je pri učencih zma- gala osnovna šola iz Dobrne pred tretjo osnovno šolo iz Celja, nadalje osnovno šolo Franja Vrunča s Hu- dinje in drugo osnovno šolo. Pri učenkah pa je bil vrstni red ekip naslednji: osnovna šola Franja Vrun- ča, druga osnovna šola, tretja osnov- na šola in na zadnjem mestu Dobrna. Prvaki v posameznih disciplinah pa so postali: UČENCI — 60 m: Krajnc (III) 7,4; daljina: Posinek (Dobrna) 5,42; višina: Prešiček (Dobrna) 165; krogla: Crepinšek (Hudinja) 12,45 m. UČENKE — Lešek (Hudinja) v teku na 60 m in v skoku v daljino z 8,4 in 4,24, nadalje Kodela (Hudinja) pri vi- šini s 140 in Kolarjeva s tretje osnov- ne šole v metu krogle z 9,50. Na prvenstvu osnovnih šol šoštanj- ske občine v atletiki je pri učencih zmagala velenjska druga osnovna šola pred drugo in prvo osnovno šolo iz Šoštanja. Pri učenkah pa so bile najboljše tekmovalke druge osnovne šole iz Šoštanja pred prvo osnovno šolo, prav tako iz Šoštanja ter drugo iz Velenja. Občinsko prvenstvo v atletiki za učence in učenke so izvedli tudi v Rečici ob Savinji. Najboljše uspehe pa so dosegli: UČENCI — 60 m: Pre- sečnik 7,8; krogla: Jeraj 10,11; višina: Golob 149; daljina: Presečnik 5,50. UČENKE — 60 m: Remic 8,7; višina: Dešman 120; daljina: Mikek 4,25 in krogla: Zmavc 9,10. Odbojka MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU V nedeljo, 18. t. m. se bo začelo ob desetih dopoldne na igrišču Partizana Celje-mesto mladinsko prvenstvo Slo- venije v rokometu. Nastopila bodo moštva Mladosti iz Kranja, Slovana iz Ljubljane, Slovenjega Gradca ter Par- tizan Celje-meto. TELOVADNI NASTOP V ŠEMPETRU Mladina Partizana v Šempetru je v nedeljo na lastnem telovadišču prika- zala sadove društvenega dela. Nasto- pilo je nad dve sto društvenih pri- padnikov, z njimi skupaj pa še mla- dina tamkajšne osnovne šole. Številni gledalci so bili navdušeni nad pri- kazanim programom. Spored telovadnih nastopov Sobota, 17. junija Občinski telovadni nostop osnov- mii šol v Velenju. Stadion ob jeze- ru. Začetek ob 15. uri. Nedelja, 18. junija V Žalcu festival telesne kultu- re z otvoritvijo novega stadiona. Začetek ob 15. uri. Spet hokej na travi Pri Hokejsko drsalnemu klubu Celje je vnovič zaživela sekcija za hokej na travi. Zdi se, da je to pot njeno delo postavljeno na zelo so- lidne osnove, saj so se za to, sicer redko športno dejavnost pri nas. ogreli zlasti mladi ljudje. Tako so po krajših pripravah odigrali v nedeljo v Senovem prijateljsko tekmo z moštvom, ki ima dosti več izkušenj. Zmagali so domačini s tesnim rezultatom 2:1. Povrat- na tekma bo v nedeljo dopoldne na igrišču pri Skalni kleti. Zadnji dan preteklega tedna se je odpravila na pohod po poti štirinajste divizije tudi skupina celjskih tabornikov. Naš posne- tek kaže mlade člane taborniške organizacije, ko so zapustili zborno mesto na dvorišču celjske občine Trije telovadni nastopi V okviru Jugoslovanskih pionir- skih iger je bil v soboto v Mozirju telovadni nastop pionirjev in pio- nirk osnovnih šol iz Nazarij, Re- čice ob Savinji in Mozirja. Nasto- pilo je 570 pionirjev in pionirk, ki so pred maloštevilnimi gledalci prikazali elementarne igre, igre z žogo, raznoterosti, vaje na šved- skih klopeh, štafetne igre in ritmične vaje. Telovadna nastopa z istim programom so v nedeljo pripravili v Gornjem gradu tudi učenci in učenke osnovnih šol iz Šmartnega ob Dreti, Bočne, Štifte in Gornjega grada. In končno — tretji nastop so imeli še na Ljub- nem za učence osnovnih šol iz Zg. Savinjske doline. Dvojna zmaga učiteljišča Na prvenstvu srednjih in vajenskih šol celjskega okraja v odbojki so do- segli mladinci in mladinke celjskega učiteljišča izreden uspeh z osvojitvijo obeh prvenstev. Pri mladincih je zmagalo učiteljišče pred gimnazijo, vajensko šolo iz Žal- ca, Ekonomsko srednjo šolo, tehnično in vajensko šolo Borisa Kidriča. Pri mladinkah je zmagalo učiteljišče pred Ekonomsko srednjo šolo, gimnazijo, administrativno šolo in vajensko šolo Borisa Kidriča. Zmagovalni ekipi sta prejeli pre- hodna pokala sveta za telesno vzgojo pri Okrajnem ljudskem odboru Celje. Zaslužena zmaga CELJE : ŽELEZNIČAR (Indjija) 3 : 2 V pripravah na začetek kvalifi- kacijskega turnirja za vstop v slo- vensko consko ligo je moštvo celj- skih železničarjev povabilo v goste svoje stanovske tovariše iz Indjije. ki bodo te dni vstopili v kvalifi- kacije za vstop v drugo zvezno ligo. Domačini so renomiranega nasprotnika premagali z rezulta- tom 3 :2. Zmagi ni kaj oporekati. Celjani so zaigrali lepo, zlasti še v prvem delu igre, ko so dosegli vodstvo 3 : 0. PIONIRSKI MNOGOBOJ Na okrajnem prvenstvu v pionir- skem mnogoboju, ki je bilo zelo skromno obiskano, je zmagal pri mlajših pionirjih Partizan iz Konjic, pri mlajših pionirkah pa Partizan Celje mesto. Med posamezniki pa je bil pri mlajših pionirjih najboljši Bu- čovnik iz Konjic, pri mlajših pionir- kah Andreja in Silva Stegnar iz Šo- štanja ter Kokotova pri starejših pio- nirkah. Rokomet DVAKRAT PARTIZAN CELJE Na okrajnem prvenstvu v rokometu za mladince in mladinke so v vsaki skupini nastopile le po tri ekipe. V obeh konkurencah pa je prvo mesto pripadlo igralcem oziroma igralkam partizanskega društva iz Celja-mesto. Sicer pa je bil vrstni red pri mladin- cih: 1. Partizan Celje, 2. Laško, 3. Store. Mladinke pa so se zvrstile takole: 1. Partizan Celje, 2. Velenje, 3. Šoštanj. TUDI DRUGO MESTO JE ČASTNO V nedeljo je bilo v Kranju repub- liško prvenstvo v rokometu za pionir- je. Med udeleženci so bili tudi mladi igralci partizanskega društva iz Celja, ki so finalno tekmo izgubili s tesnim izidom 6:5. Premagali so jih pionirji iz Ajdovščine, navzlic temu, da so Celjani vodili v prvem polčasu s 3:0 ter šest minut pred koncem dvoboja 5:1. Pred tem so pionirji iz Celja od- pravili Koper 5:3, ter Dravo 9:5. PARTIZAN CELJE : KRŠKO 22:13 V prijateljski tekmi je prvo roko- metno moštvo Partizana iz Celja pre- magalo ekipo Krškega z visokim re- zultatom 22:13. Judo ZMAGA OLIMPA V prvenstvenem dvoboju so judo- isti Olimpa premalagi člane maribor- skega Kovinarja 13:11. Za Olimp je bil najbolj uspešen Henrik Seles, ki je zmagal v obeh borbah. SLIČICE S CELJSKIH ULIC Finale evropskega prven- stva v boksu je imelo svoj vpliv tudi na nekatere vroče- krvneže, ki so se v soboto pozno popoldne spopadli pred Unionom brez sodnika in brez debelih rokavic. Kar z golimi rokami. Tudi runda ni trajala tri minute, kakor v ringu. Zmagovalcu ni ploskal nihče. Vse se je končalo zelo klavr- no, zlasti pa za tiste, ki so po- segli v nenapovedan boj ... Dober nasvet. Ce boste kdaj hoteli prepričati svojo sprem- ljevalko naj še naprej ostane v vaši družbi, v lokalu, ali kjer koli drugje, potem sku- šajte to doseči samo z dobro besedo. Ne uporabljajte rok! Sicer se vam zna zgoditi to kar se je pripetilo nekemu parčku, ki je pred Evropo vzbudil splošno zabavo ... Ona je hotela oditi, njemu pa je očitno bilo dolgčas brez nje Zato ji je prigovarjal ... pa tudi prijel tako nesrečno za spodnji rob bluze, da jo je na- enkrat slekel... Neprijetno kaj? Aškerčeva ulica velja za mirno celjsko ulico. Tudi tem- na je nekam bolj kot ostale. V soboto, okoli pol enajstih zvečer, pa je nepričakovano zaživela. Na ulici je nastal preveč glasen prepir, ki je zbudil iz spanja več desetin ljudi. Okna so bila na mah polna radovednih in jeznih opazovalcev nič kaj prijetne- ga, vsekakor pa preglasnega dogodka. Kot so vedeli povedati, sta ga povzročila dva, ki sta šele v dopoldanskih urah sklenila zakonsko zvezo. Menda se ni- sta mogla zediniti za smer po- ti. Pa so k temu ognju prilili nekaj krepkih še drugi in ta- ko je bil hrup tu. Na pomoč so prišli miličniki. Vsa zade- va se je na njihovo interven- cijo vendarle umirila. Bližnji stanovalci so spet legli v tople postelje. Kot epilog pa so ostali raztrgani poročni in rojstni dokumenti. Res, samo privatna zadevica, ki pa bi jo lahko opravila sama med se- boj, brez prič. Mar ne? ju-hu V času od 4. do 10. junija 1961 je bilo rojenih 31 dečkov in 29 deklic. Poročili so se: Ingo Vrščaj, abs. biologije in Marija Veber, med. sestra oba iz Celja. Mi- hael Cesar, šofer iz Celja in Ana Tomplak, delavka iz Zg. Tinskega. Marjan Cerar, mehanik in Štefanija Klokočovnik, trg. pom. oba iz Trno- velj. Anton Jezernik, polj. delavec iz Laz in Marija Penšek. gosp. pom. iz Celja. Ivan Mak, kovaški pom. in Terezija Zerak, delavka oba iz Celja. Friderik Jager, študent iz Vrbnega in Marija Tilinger, frizerka iz Stor. Fri- derik Johan, uslužbenec LM in Fran- čiška Mastnak, trg. pom. oba iz Celja. Anton Tofant, topilec in Jožica Ka- pun, delavka oba iz CeHa. Gerard Hemmes, radiotelegrafist iz Amste-- dama in Milka Rak, knjigovidkinja iz Celja. Maks Kump. komercialist iz Ljubljane in Marija Ovčar, uslužben- ka iz Vojnika. Umrli so: Anton Kaligaro, delavec iz Pesjega, star 35 let. Anton Krvišek, upokoje- nec iz Crnolice, star 81 let. Marija Kodela, gospodinja iz Celja, stara 81 let. Marija Kovač, gospodinja iz Si- benika, stara 61 let. Krompir stari 20 (25—30), krompir novi 50 (60—70), čebula nova 90—140 (120—140), česen stari — (300), česen novi 160 (120—140), fižol luščeni v. 90— 130 (100—130), fižol luščeni n. 90—100 (60—100), fižol str. v. 170, fižol str. n. 50—120. solata 50—60 (40—80), špinača — (100—150), ohrovt 50, peteršilj 200—280 (200), por 60 (80), rabarbara 80—90 (100 —140), pesa 120 (100—130), koleraba 60 —90 (100—140), hren — (200), redkvica — (100), korenjček 100—140 (100—140), korenje — (40—60), limone 220, jabolka — (120—190), banane 280, pšenica — (50—60), koruza — (50), smetana — (320), mleko 56 (50—56), skuta — (200), maslo — (720—840), jajca 25 (22—25), kokoši — (600—1.000), piščanci 460 (300 —500), zajci — (250—350), paradižnik 280, češnje 50—130 (50—100), jagode 160 (120—400), grah neluščen 60—100 (140— 180), borovnice — (80—100), gobe sveže — (250—300), hruške 140 (180), kumare 230 (200), paprika 580, cvetača 240 (200— 240), breskve 180, maline — (200). Trg je bil to pot dobro založen. Primanjkuje pa še vedno perutnine. Pri rezanju stekla si je po nesreči prerezal žile na roki Vinko Delakor- da z Ostrožnega. — Dominik Ofen- tavšek s Stražice pri Frankolovem si je pri padcu z avtomobila poškodo- val roke in noge. — Alojz Stravs iz Nove vasi si je pri padcu zlomil nogo. — Pri padcu z lestve si je poškodoval hrbtenico Adolf Sajovic z Gomilske- ga. — V rudniku Zabukovca je pri delu dobil poškodbe na glavi Martin Starki iz Pongraca pri Grižah. — Pri padcu si je poškodovala roko in nogo Angela Slokan iz Škofje vasi. — De- lavcu Avgustu Tanjšku iz Levca s«? je pri delu v Cinkarni vnel svinčeni prah. Opekel se je po licu, prsih in rokah. Smrtna nesreča V nedeljo pozno popoldne se je na glavni cesti Ljubljana—Celje pripe- tila pri Latkovi vasi prometna ne- sreča, ki je terjala življenje 45-letnega kolesarja Ivana Jermana iz Male Reke pri Preboldu. Jerman je pripeljal s stranske na glavno cesto ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Pri tem je zapeljal pred osebni avtomo- bil. Trčenje je postalo neizbežno. Jermana je vrglo na pokrov motorja, nato pa je obležal na cesti mrtev. VSAK DAN SE PONESREČI OSEM DELAVCEV Na območju celjske občine so lani zabeležili 3,408 primerov po- škodb pri delu, zaradi katerih je bilo 64.824 izgubljenih delovnih dni. Poškodb izven dela, to je na poti na delo in domov, pa je lani bilo 2582 z 42.222 izgubljenimi dnevi. Povprečno se je vsak dan ■ponesrečilo po osem delavcev. Ce bi iskali vzrcake teh poškodb, bi v mnogih primerih ugotovili kr- šenje delovne discipline, pomanj- kanje zaščitnih sredstev pri stro- jih in drugih napravah itd. Med poškodbami prednjačijo poškod- be pesti, sledijo poškodbe nog, nadalje rok do zapestja itd. Na petem mestu so poškodbe oči. Naravne lepote približati človeku Navzlic uspehom, na katere je celjsko planinsko društvo upraviče- no ponosno, pa ugotavljamo, da se društvo že nekaj let zapovrstjo bori z istimi ali vsaj podobnimi proble- mi. Zdaj so vse te težave dosegle tisto stopnjo, v kateri bodo celjski planinci morali dobiti pomoč od zu- naj, sicer se zna zgoditi da bo pri- zadevanje nekje zastalo, kar pa bi ne smelo biti. In to ne samo zaradi prizadevnih ljudi, ki delajo v tej organizaciji, čeprav bi bila po- trebna pomoč zanje najlepše prizna- nje za delo, ampak predvsem zaradi planinstva, zaradi programa, ki ga ta organizacija uveljavlja in širi med delovne ljudi. Število članov planinskega dru- štva je sicer naraslo; gotovo pa je, da. bi lahko še bolj, če bi zlasti pri delovnih kolektivih živele planinske skupine s tako vnemo, kot je to pri- mer v celjski Emajlirki. Delo pla- ninske skupine v Tovarni emajlira- ne posode je menda edinstveno v re- publiki. Zato zasluži več posnemal- cev. Izredno lep korak naprej je na- pravil mladinski odsek, ki povezuje že osem skupin z več kot šest sto člani. Tudi alpinistični odsek je do- kazat, da se da nekaj napraviti, če ljudje to hočejo in imajo zagotov- ljene vsaj minimalne pogoje. Res pa je, da je oprema za plezalce še ved- no predraga. Propagandisti so pri- pravili nekaj zanimivih predavanj. Tradicionalno delavni so člani mar- kacijskega odseka. V priznanje za dolgoletno delo na tem pot ju je bil vodja tega odseka tov. Kegu odli- kovan s Knafelčevo diplomo. Gorski reševalci zaenkrat še zme- raj delajo v sklopu planinskega društva. Lani so dobili nekaj nove opreme. Hvaležna pa je ugotovitev da so planinske koče v stalni brez- žični povezavi z Ljubljano. V bodo- če pa bo ta služba dobila svoje pro- store v novem gasilskem domu. Upajmo pa, da ne samo prostore temveč tudi boljše delovne pogoje Kadre gorskih reševalcev bo treba pomladiti, prav tako pa misliti še na lastno vozilo ter na sodobnejšo re- ševalno opremo. Polne roke težkega dela so imeli gospodarji društva. Zlasti slabo bi- lanco je izkazala Mozirska koča. Za- nimivo je, da navzlic novi cesti od Mozirja do Smihela, postojanka na Mozirski planini ni zabeležila večje- ga obiska. Nezadovoljiv promet je bil tudi na Celjski koči. Edina po- stojanka, ki je upravičita sloves do- brega gospodarja je bil planinski dom v Logarski dolini, ki je sam dosegel skoraj devetnajstmilijonski promet. Če pa upoštevamo, da tra- ja sezona v Logarski dolini komaj dva meseca, potem lahko razumemo da je bilo tod opravljeno veliko de- lo. Značilnost gospodarjenja v celj- skem planinskem društvu pa se kaže v tem, da lastna sredstva vlaga v investicije. Ni naključje, da je celjsko planin- sko društvo tudi pobudnik ureditve Logarske doline. Regionalni načrt zanjo je v izdelavi. In glejte, kakor hitro se je premaknila zadeva z mrtve točke, že so se slišali glasovi in očitki hudodelstva nad deviško naravo. Vendar — ali ni narava za človeka? Če pa je, vsi pa vemo, da je, potem je prav in nujno, da jo organizacija, kot je n. pr. planin- sko društvo, skuša čim bolj pribli- žati delavnemu človeku. Spričo tega je več kot razumljivo, da prvobit- nost Logarske ali pa Zgornje Sa- vinjske doline ne bo dvignila niti pospešila turizma. Morda bi kazalo prav za večjo popularizacijo turiz- ma in planinstva, pripraviti v tem prelepem predelu naše zemlje turi- stični teden s primernimi prireditva- mi in podobno. Ostenja nad Okrešljem, plezalni vrtec celjskih alpinistov CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 22. — 16. junija 1961 ^^ Gasilci občine Laško ob 20-letnici vstaje Občinska gasilska zveza v La- škem je v letošnjem letu začela nuditi izdatno pomoč področnim Nova pekarna v Dobrni Trgovsko podjetje »Veležitar« v Celju bo odprlo jutri v Dobrni no- vo pekarno, ki bo preskrbovala s kruhom in drugim pecivom ves okoliš Dobrne. Z novo pekarno bo rešen problem s krušnimi izdelki, ki je bil na tem področju že dalj časa pereč, poslovni prostori, de- lovni pogoji in higiensko tehnična ureditev prejšnje pekarne pa ne- mogoča. Z novo pečjo bo možno občutno izboljšati kvaliteto izdelkov in po- večati asortiment, kar bodo pre- bivalci in gostje, ki se zdravijo na Dobrni, ugodno sprejeli. Škodljivo pa je, da je projek- tant predvidel v isti zgradbi tudi mesnico, kar je iz higienskih raz- logov neprimerno. Bolje bi morda bilo, če bi prodajalno mesa pre- stavili drugam, lokal v pekarni pa uporabili za prodajo slaščic, kar bi bilo za letoviški kraj na vsak način bolj primerno. M gasilskim društvom. Težišče dela je usmerila na usposabljanje pri- pravljenosti, zato uspeh ni izostal. V požarnovarnostnem tednu so so- delovale vse gasilske enote in pri- pravili so veliko požarnovarnost- nih pregledov. Za zaključek požarnovarnostne- ga tedna je bila v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije v Henini pri Jurkloštru velika ga- silska demonstracija, v kateri so sodelovale gasilske enote iz La- škega, rudnika Laško, Rečice, Rimskilh Toplic iin Junkloštra. Upo- števajoč, da je bil prikazan požar na zelo hribovitem področju, je uspeh, ki so ga ob tej priliki do- segle gasilske enote, pohvalen, kar daje zagotovilo, da so gasilske enote občine Laško v stanju, da prevzamejo v primeru potrebe še odgovornejše naloge. Razstava o prometni varnosti Avto-moto društvo »Gozdar« v Ljubnem ob Savinji je organizi- ralo v okviru meseca varnosti prometa v Mozirju zelo poučno razstavo, ki je imela namen pove- čati zanimanje za cestno prometno vzgojo zlasti med šolsko mladino. Na razstavi so prikazali številne slike o prometnih nesrečah in raz- ne makete, kako se morajo rav- nati vozniki motornih vozil in peš- ci na križiščih. ATLETIKA V B PROGRAMU V prvem kolu republiške lige sta v B programu nastopili dve moški ekipi Kladivarja. A ekipa je zbrala 11.496, B pa 7.872 točk. Da bi ustregli potrošnikom Trgovsko podjetje »Veležitar« v Celju že nekaj let uspešno opravlja prodajo in proizvodnjo mlevskih in krušnih izdelkov na širokem področju več okrajev. V ta namen pripravlja podjetje v Celju in drugih krajih za po- trošnike anketo, s katero bodo skušali ugotoviti želje strank gle- de teže, oblike ter kakovosti kru- ha in drugega peciva. Razen tega ima podjetje v načrtu tudi degu- stacijo krušnih izdelkov. KMETIJSKO GOSPODARSTVO Šentjur pri Celju razpisuje mesto računovodja Pogoj: Srednja šolska izobrazba, aLi oseba na vodilnih mestih v raču- novodstvu. Družinsko stanovanje takoj vseljivo. Plača po dogovoru. Frošnje poslati z navedbo dosedanje zaposlitve na KG Šentjur do 20. junija 1961 Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Celju razpisuje za okrožno sodišče v Celju 2 mesti strojepisk Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali njej ustrezna šolska izobrazba. Kandidati, ki se bodo prijavili, pa doslej nimajo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit. Plača po zakonu o javnih uslužbencih Prošnje, kolkovane s 50.— din in življenjepisom je vložiti najkasneje do 10. julija 1961 pri predsedništvu Okrožnega sodišča v Celju Razpisna komisija Upravni odbor Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje razpisuje zasedbo vodilnega delovnega mesta šeia kadrovskega sektorja ■* Pogoji: višješolska izobrazba z najmanj 5 letno prakso na odgovornih delovnih mestiih v javni upravi ali v gospo- darstvu v zadnjem času. Nastop s 1. julijem 1961. Kandidati naj pošljejo ponudbo z dokazilom o šolski izo- brazbi, opisom dosedanjega Službovanja ter kratkim življe- njepisom do 27. junija 1961 na naslov: Časopisno podjetje »Celjski tisk« Celje, Trg V. kongresa 3. Osebni dohodki po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov podjetja. »Center za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev v Celju razpisuje sledeča prosta učna mesta v gostinski stroki: 35 vajencev za strežbo 25 vajencev za kuharstvo Pogoji: 1. Uspešno dovršenih 8 razredov osnovne šole 2. Starost od 14 do 18 let 3. Telesno in duševno zdravje, zato morajo biti prijavljenci pred vpisom zdravstveno pregledani 4. Uspešno opravljeni sprejemni izpit. Ta se opravlja pred vpisom na Gostinski šoli v Celju, da se ugotovijo sposobnosti prijavljencev za gostinske poklice (dober spomin, miselna in telesna sposobnost) V uk ne morejo biti sprejeti prijavljenci, ki stalno nosijo očala, ki so naglušni, brez vonja d)n okusa, s ploskimi nogami, z boleznijo na pljučih in srcu, z govornimi napakami in občutljivostjo za vročino, zlasti če so nagnjeni k potenju. Učna doba traja 2 leti. Frošnje za sprejem v uk, kolkovane z din 50.— je treba vložiti nepo- sredno na Gostinsko Zbornico do 30. junija 1961 ter jim priložiti zadnjo šlsko spričevalo, zdravniški izvid in rojstni list. Center za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev Celje »POLZELA«, tovarna nogavic, razpisuje pet štipendij za šolanje na Tehnični tekstilni šoli v Kranju Višina štipendije za prvi in drugi letnik 6.000.— din, za tretji in četrti 8.000.— din. Pogoj — uspešno zaključena osemletka ali izučena pletilska stroka. Prednost imajo otroci padlih borcev in žrtev fašizma z ožjega področja občine Žalec. Po izšolanju je predvidena specializacija za mojstre mehanike. Prošnje s spričevali ali začasno mnenje šole dostavite najkasneje do 24. 6. 1961, da izbrane štipendiste lahko še prijavimo k polaganju spre- jemnih izpitov. »POLZELA«, tovarna nogavic Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje mesto direktorja podjetja Industrija finamehaničnih aparatov Celje Pogoja: strojni inženir z 15 let prakse, z nekaj let na vo- dilnem delovnem mestu. Kandidati naj vlagajo prošnje opremljene z življenje- pisom, dokazilom o šolski izobrazbi in potrdilom, da niiso v kazenskem postopku do 5/7-1961 na ObLO Celje Razpis štipendij za šolsko leto 1961/62 Komisija za štipendije ObLO Mozirje razpisuje na podlagi 7. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni Liist FLRJ, št. 32/55) nasled- nje štipendije: 2 štipendiji za študij na višji stomatološki šoli 2 štipendiji za študij na učiteljišču 1 štipendija za študij ortoped agogike na VPŠ Prednost pri razpisu imajo otroci pradlih borcev, žrtev fašističnega terorja, ki stanujejo na območju občine Mozirje in končno dijaki in slu- šatelji višjih letnikov. Štipendije bomo podelili za čais, ki je po predpisih določen za do- končanje študija. Prošnje, kolkovane z 250.— din državne takse je vlo- žiti pri ObLO Mozirje. K. prošnji je priložiti: 1. podroben življenjepis; 2. zadnje šolsko spričevalo ter potrdilo o vpisu v šolo, na kateri name- rava prosilec študirati; 3. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in staršev; 4. potrdilo podjetja, ustanove ali zavoda, v katerem sta zaposlena ro- ditelja glede višine plače; 5. otroci padlih borcev naj predložijo potrdilo ZB: 6. mnenje osnovne organizacije SZDL oz. LMS o prosilcu in njegovi družim. Rok za vlaganje prošenj je 15. julij 1961. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE razpisuje v letu 1961 naslednje štipendije Za fakultete in srednje šole naslednjih strok: strojna, kemija, elektro, ekonomska in psihološka Interesenti naj vložijo prošnje s kratkim življenjepisom in prepisom zadnjega spričevala na Kadrovsko socialni sektor najkasneje do 1. julija 1961. Prednost imajo otroci padlih borcev, članov kolektiva in študenti višjih letnikov. RAZPIS Na temelju 32. člena statuta in 11. člena pravil Centra za zobraže vanje delavcev v blagovnem prometu RAZPISUJE TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE V CELJU MESTO DIREKTORJA CENTRA Zahteve: Delovno mesto zahteva organizacijske in pedagoške sposobnosti vo- denja centra, usmerjanja teretičnega in praktičnega pouka po sodobnih načeliih za mladinske oddelke in oddelke za odrasle, sposobnosti usmer- janja tečajev, seminarjev in drugih oblik izobraževanja za potrebe delov- nih mest v blagovnem prometu. Ker je Cejiter izavod, ki razpolaga z last- no šolsko zgradbo in lastnim finančnim računam ter opravlja vse admi- nistrativne posle v zvezi z izobraževanjem, se zahtevajo tudi sposob- nosti za usmerjanje služb, ki so materialno tehnične prirode. Najmanj Višja šola ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse v frospodarstvu ali javnih službah; Pogoji: Najmanj višja pedagoška šola in najmanj 5 let prakse v gospodarstvu ali javnih služb. Interesenti vlože prošnjo na tajništvo Trgovinske zbornice za okraj Celje v Celju, Miklošičeva ulica 3, v 15 dneh od dneva objave razpisa v Ur. 1. LRS. Prošnji morajo priložiti: 1. življenjepis 2. zadnje šolsko spričevalo 3. potrdilo o dosedanjem službovanju 4. prepis odločbe o razvrstitvi (velja za javne uslužbence) 5. da je jugoslovanski državljan 6. da ni v kazenskem pregonu 7. da je telesno in duševno sposoben Trgovinska zbornica za okraj Celje OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, dne 16.junija ob 20.uri — Ste- vens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Sevnici Sdbota, 17. junija ob 20. uri — Stevens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Kostanjevici Nedelja. 18. junija ob 20. uri — Stevens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Črnomlju Ponedeljek, 19. junija ob 20. uri — Ste- vens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Metliki Torek, 20. junija ob 20. uri — Stevens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje v Novem mestu Četrtek, 22. junija ob 16. in 20. uri — Nušič: Gospa ministrica. — Gostova- nje v Trbovljah. Sobota, 24. junija ob 20. uri — Nušič: Gospa ministrica.. — Go/stovamje v Liubnem Nedelja, 25. junija ob 16. uri — Stevens: Zakonski vrtiljak. — Gostovanje na Frankolovem KINO KINO UNION 17.—20. 6. 1961 »SERVISNA POSTAJA« (Ni malih bogov), jugoslovanski film 21,—24. 6. 1961 »PRECEPc italijanski film Od 26. junija do 6. avgusta 1%1 bo KINO UNION zaprt zaradi adaptacije KINO METROPOL 20.-23.. 6. 1961 »ZADNJA KOČIJA« italijanski film LETNI KINO 18.-20. 6. 1961 »ZADNJI LOV« ameriški barvni CSC film 21.—24. 6. 1961 »VITEZI OKROGLE MIZE« ameriški barvni CSC film DPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI KINO Dne 17. in 18. 6. 1961 »PESEK IWO DJIME« ameriški film Predstave v soboto ob 15. in 17. ter v nedeljo ob 10., 15. in 17 uri KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 17. in 18. 6. 1961 »RISARKA MO- DELOV« ameriški barvni CSC film Dne 21. 6. 1961 »NESREČNIKI« I. del francoski barvni CSC film PRODAM POSESTVO vseljivo v bližini Štor, po- ceni naprodaj. Naslov v upravi lista. ŠTEDILNIK zidan, s ploščicami, proda hišni svet Savinjska 3. RADIOAPARAT SOČA UKW, dobljen na na tomboli, ugodno prodam. Umbreht Rafko. Andraž 101 Polzela. ZUNDAP 200 prodam. Petek, elektrarna ITALIJANSKI otroški voziček, globok, prodam. Pavlin, Cankarjeva 9 pritličje. PRODAM poceni drva dvainpolploščna zidana štedilnika. Interesenti naj se zgluse na naslov: Krašovec Elizabeta, Cesta na Grad 31, Celje PRODA ise ne nacionaliziran a enonad- stropna vila Dobrna št. 40 v centru zdra- vilišča. Vila ima sedem sob, kuhinjo, elektriko vodovod, zelo velik vrt, tri sobe, vseljive taikoj, ostale avgusta. Informacije: Lorber, |Masarykova 2, Maribor PRODAM VILO 10 sob, lep sadovnjak, sončna lega, prazno do jeseni, 10 mi- nut do železniške postaje Celje. Naslov v upravi lista ENODRUŽINSKA HIŠA, stara osem let, podkletena, v jeseni vseljiva, sončna lega, zelenjavni vrt, brajde, pritlika- vo drevje, odmaknjena od glavne ce- ste se proda v Šmartnem ob Paki 53 MANJŠE posestvo v Šoštanju prodam. Naislov v upravi liista NSU MAKS 250 ccrn letnik 1955 napro- daj Kukovič Anton, Trnovlje 87 — Škofja vas pri Celju. GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ka prepe- rata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Ljubljani. »KOMPAS« TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE Poslovalnica Celje ORGANIZIRA skupinske izlete s turistično opremlje- nimi avtobusi, po želji in naročilu za po- samezne izletniške skupine, doma in v inozemstvo. NUDI vsakovrstne turistične usluge: prodaja žeiezniške vozovnice za Jugoslavijo in inozemstvo, rezervira mesta v spalnikih na domačih in inozemskih železniških ter letalskih progah, prodaja ladijske vozov- nice, preskrbuje POTNE LISTE in vse TUJE VIZE, menja tuje valute, izvršuje in nudi vse rezervacije za LETNI ODDIH ter daje najrazličnejše in zanesljive in- formacije o potovanjih._ Dvanajstdnevno potovanje z luksuzno motorno ladjo »Jugoslavija« (od 15. 10 do 26. 10. 1961) 2500 MILJ PO SREDOZEMLJU! Prijave za potovanje sprejemamo naj- kasneje do zaključno 5. septembra 1691. PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠČITE POSLOVALNICO »K O M P A S* CELJE TOMŠIČEV TRG 1 - telefon 23-50. SLUŽBE SPREJMEM v službo vestnega mehanika za kolesarsko stroko. Plača po dogovo- ru. Ponudbe pod »Nujno« na upravo lista NUJNO iščem žensko za 8 ur k otroku. Naslov v upravi lista KUPIM EN ©STANOVANJSKO hišo ali stanova- nje v Celju, kupim. Martina Germec Podplat RAZPISI RAZPIS ZA VPIS V I. LETNIK UČITELJIŠČE V CELJU bo sprejelo v I. letnik 60 dijakov. Prošnje za spre- jem pošljite najkasneje do 20. junija peko svojih šol in jim predložite rojstni list, spričevalo o končanem 8. razredu osnovne šole, izpolnjeno prijavo za vpis v I. razred gimnaaije (obr. 1,20) in mnenje šole. Prošnje morajo biti kolkovane s 50 din. Za vse prijavijence bo zdravniški pre- gled in preizkušnja posluha, prav tako pa tudi pismeni in ustni izpit iz slo- venščine iin matematike, zato naj pride- jo vsi na Učiteljišče dne 22. junija ob 3/4 8 zjutraj. Pri sprejemu imajo prednost dijaki z boljšim uspehom in morajo imeti vsaj dolyr uspeh. Ker so v teku priprave za dvoletno pedagoško akademijo, bodo dijaki po končanih štirih razredih po vsej ver- jetnosti morali študirati še dve leti i:n bo tako skupni študij trajal šest let, s tem pa dijaki pridobijo višjo kvalifika- cijo v rangu predmetnega učitelja, rangu predmetnega učitelja. KOVINSKO PODJETJE »KLIMA« CELJE sprejme v službo STROJNEGA TEHNIKA ki ima veselje do dela v konstrukciji. Plača po pravilniku o osebnih do- hodkih. Trgovsko podjetje »ENOTNOST« v CELJU, Mariborska cesta 71 sprejme 3 VAJENCE Prošnje pošljite do 20. 6. 1961 na upravo podjetja. RAZNO GARAŽO oddam! Naslov v upravi lista Zahvala Ob težki izgubi našega ljubega moža in očeta SERDONER PETERA posestnika iz Pariželj, se toplo zahva- ljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, darovali vence in cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Iskrena hvala gasilskemu in pevskemu društvu, vsem govornikom, učencem in učnemu osebju osemletke iz Braslovč Trg. podj. »Center« iz Celja, ter č. du- hovščini. Posebno se zahvaljujemo zdravniku, dr. Knez Pavlu, ki je pokojnemu tako požrtvovalno lajšal bolečine, vsem so- sedom, ki so nam stali ob strani, ter ga zasuli z venci in cvetjem. Vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Pavla z otroci MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mleka (GELEE ROYALE) garantiramo znastveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preperata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. OBVESTILA RAST1N je mazilo, ki deluje proti reu- mi, išiasu ter raznim bolečinam miši- čevja. Vsebuje zdravilna zelišča. Nudijo lekarne. GLASBENA SOLA V CELJU Sprejemni izpiti bodo 22. junija ob 8. uri. Sprejemali bomo novince za violino, čelo, kontrabas, flavto, klari- net, rog, trobento, pozavno in solo- petje. Kandidati morajo predhodno izpolniti prijavnico, ki je na razpo- lago v šolski pisarni. Pogoji za vpis so objavljeni na šolski oglasni deski. Glasbeno nadarjene otroke od 7 do 10 let starosti sprejemamo v »priprav- nico za glasbeno šolo«. STANOVANJA ZA PRAZNO SOBO (odločba) nud*m največje posojilo ali nagrado. Naslov v upravi lista. PRAZNO šobo 6X4 iščem v centru me- sta, ali v bližini. Ponudbe pod »Nuj- no II« na upravo lista. IZLETNIK turistična agencija posloval- nica Celje Vam nudi sledeče usluge: IZLETE, PREVOZE, EKSKURZIJE po domovini in v inozemstvo POTNE LISTE - TUJE VIZUME REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalne karte za vlak doma in v inozemstvo, avionske in ladijske karte INFORMACIJE VSEH VRST - MENJAVA VALUT Cenjene stranke obveščamo, da imam« na zalogi večje število avtokart Slove- nije in Jugoslavije, žepni vozni red ex- press dobite pri nas. Cena 300 dinarjev. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, Titov trg 3 telefon 28-41, telegram ITA, Celje Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 152 — tele- fon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-11-1-65* — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. Spiejem v pivi letnik Tehniške kemične šole Ruše V šolskem letu 1961/62 bo sprejetih 70 dijakov v prvi letnik Tehnične kemične šole Ruše. Pogoji so: 1) Z uspehom končana osemletka 2) Sprejemni izpit je iz slovenščine in matematike pismeno ter ustni razgovor. 3) Dobro zdravstveno stanje, starost do 16 let. K prošnji za sprejemni izpit, ki jo je treba poslati na ravnateljstvo šole v Rušah do 22. junija, morate priložiti: državni kolek za 50.— din, znamko za 50.— din, življenjepis, rojstni list, zdravniško spričevalo o o dokončani osemletki z mnenjem šole. Sprejemni izpiti bodo 24. junija 1961 ob 7. uri zjutraj. Kandidati iz oddaljenih krajev imajo možnost pre- nočiti noč pred izpiti v internatu. Prav tako lahko dobijo hrano. Ravna- teljstvo osemletke naj; vam preskrbi dijaško objavo za znižano vožnjo z vlakom, na sprejemni izpit. Rezultati sprejemnih izpitov bodo objavlje- ni 24. junija popoldne. Kandidati, ki bodo po opravljenem sprejemnem izpitu sprejeti v šolo, imajo možnost ves čas šolanja bivati v internatu. Mesečna oskrbovalnina znaša 8.000,— dinarjev in jo je treba plačati sproti za tekoči mesec. šolanje traja štiri leta. Učni program je setavljen tako, da tvorita prvi dve leti pouka zaključeno celoto iin se lahko po uspešno dovršenem drugem letniku z zaključnim zpitom šolo zapusti s kvalifikacijo kvalifi- ciranega delavca kemične stroke in se lahko zaposli v podjetjih, odnosno v zavodih na delovnih mestih, kjer je potrebno znanje kemije ali pa v laboratorijih kot laborant za rutinska dela. Ostali, ki izpolnjujeo pogoje, pa šolanje nadaljujejo še za dve leti in končajo kot kemijs-ki tehniki. Štiipedije šola ne posreduje in si jo morate poiskati sami. Zasledujte v časopisih razpis štipendij. Lahko pa vložite prošnje na več podjetij ali pa na občinski ljudski odbor. Poizkusite pri podjetjih, da bi Vas spre- jela v uk, kot da ste učenec v gospodarstvu in Vas pošiljajo sem na šo- lanje. Tako Vam lahko podjetje daje vajensko nagrado, ki gre v breme materialnih stroškov podjetja. Pripominjamo, da so podjetja predvsem zainteresirana na fantih. O načinu sprejema v internat boste še posebej obveščeni ob izpitih. Ravnateljstvo Tehniške srednje šole Ruše Tretjina človeštva pod zastavo miru Sila brez atomskih bomb V Kairu plapola dvaindvajset državnih zastav. Delegati iz dva- indvajsetih držav so sedli za zele- no mizo. Njihova naloga je, pri- praviti konferenco šefov neveza- nih držav, ki bo 1. septembra v Jugoslaviji, kar z drugo besedo po- meni, »konferenco na vrhu« za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Ves svet z zanimanjem sprem- lja priprave in napeto pričakuje sestanek najvidnejših pobornikov mirnega reševanja mednarodnih problemov, čvrstega miru in sreč- nejše bodočnosti vsega človeštva. Jugoslavija ima v tem gibanju vo- dilno vlogo, vendar kot enaka med enakimi. Svet je razklan na dva bloka ... To ni popolnoma točno. Svet je razdvojen med vojno nevarnostjo in težnjo za mirom. To dvoje pa ne pozna geografskih posebnosti in političnih meja. Nasprotujoča si bloka nista edina gospodarja po- ložaja in delilca usode vsemu člo- veštvu. Tu so še številni narodi, ki so si na zastave zapisali geslo — mir, to so nevezane države. Tudi nekoč so bile nevtralne države in še danes so. Toda neve- zane države so nekaj drugega. Te ne stojijo ob strani in čakajo na izid hladne in morebitne vroče vojne. To so organizirane, s skup- nimi cilji povezane dežele miru. Je njihov glas dovolj močan? So sploh omembe vredna sila kot protiutež vojni nevarnosti? Oglejmo si številke, pa bomo vi- deli našo moč! Po ameriškem statističnem al- manahu je leta 1960 bilo na svetu 2 MILIJARDI 905 MILIJONOV 600 TISOČ LJUDI Po podatkih iz istega vira smo mogli razbrati zelo zanimive šte- vilke. Vzhodni blok, vključen v Varšavski pakt in socialistične države Azije predstavljajo naj- močnejšo skupino po številu pre- bivalcev. Sovjetska zveza, Kitaj- ska, Poljska, Romunija, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Severna Ko- reja, Bolgarija, Češkoslovaška, Al- banija in Mongolija, štejejo sku- paj 985 MILIJONOV PREBIVALCEV. Nasproti temu vojaško poveza- nemu kolosu stoji zahodni tabor, povezan v več vojaških zvez, kot so Atlantski pakt itd. Tudi ta ta- bor je močan, čeravno mu vedno znova bežijo v neodvisnost mnogi kosi sveta. Tako je na primer več- ji del Britanske skupnosti naro- dov, ki skupaj štejejo 690 milijo- nov, dejansko na strani nevezanih miroljubnih držav ali pa se same borijo proti kolonialni nadoblasti. Med zanesljive »družabnike« za- hodnega tabora štejemo: ZDA. Anglijo, Kanado, Avstralijo. Francijo, Zahodno Nemčijo, For- mozo, Italijo, Dansko, Nizozemsko, Južno Korejo, Portugalsko, Špani- jo, Turčijo, Japonsko in Norveško (zadnji dve sta precej nestabilni, saj prva izstopa \T protiatomski borbi, druga pa se sploh izmika vojaškemu bloku). Vse te dežele skupaj imajo 598 MILIJONOV PREBIVALCEV Nevezane države, ki so pretekli teden razvile zastave v Kairu, predstavljajo že organizirano silo miru preostalega dela sveta. Avga- nistan, Indija, Gana, Gvineja, Eti- opija, Kambodža, Nepal, Kuba, Indonezija, Jugoslavija, Maroko, Somalija, Saudska Arabija, Mali, Irak, Jemen, Sudan, Ceylon, Bra- zilija, Burma, Mehika in ZAR šte- jejo 781 MILIJONOV LJUDI. Če k njim prištejemo še države, ki bodo sodelovale kot opazovalke, Libanon, Libija, Tunizija, Nigeri- ja, Togo, Malaja, Švedska, Finska, Ekvador, Bolivija, Ciper, Alžirija in morda še druge, se številka po- veča NA OKOLI 850 MILIJONOV LJUDI. V resnici pa to ni prava števil- ka. V obzir moramo vzeti vso Južno Ameriko s 137 milijoni, vso Afriko z 236 milijoni, Oceanijo s 16 milijoni in še druge dele sveta, ki so bodisi odkrito, bodisi s tež- njami na strani sil miru in sožitja med narodi sveta. Te dežele prav gotovo niso na strani enega ali drugega bloka iz prepričanja, da je vojna sredstvo za reševanje problemov. Zato jih lahko prište- vamo med sile, ki se borijo za mir in napredek. To pa pomeni nadalj- njih 389 milijonov, kar skupaj z narodi, ki so v Kairo poslali svoje zastopnike, predstavlja okoli 1 MILIJARDO IN 322 MILIJO- NOV LJUDI. To je vse lepo, boste rekli. To- da vse te nevezane države so go- spodarsko večinoma nerazvite. To je res! Nadalje boste v dvomih, češ, kaj te države navkljub šte- vilčni premoči pomenijo v primer- javi z do zob oboroženimi vojaški- mi velesilami? Če mislite na atom- ske bombe, rakete in drugo, smo res šibki. Toda, če si ogledamo duhovno orožje sil miru, potem moramo priznati, da je to orožje takšno, ki je neodbranljivo za oba vojaška tabora. Kajti želja po miru ni lo- čena s političnimi mejami, prav tako tudi ne težnja po napredku, sodelovanju in srečnejši bodočno- sti vsega človeštva. V tej luči je aleja vihrajočih za- stav v Kairu močan obrambni zid proti vojni, je tribuna, ki ji bo pri- sluhnil svet, ki jo bo moral upo- števati tako vzhodni, kot zahodni blok. In vedno več nas bo pod zastavo miru. Morda se nam kmalu pri- družijo tudi iz blokov. Svet doživ- lja »-bojni pohod« miru. ČIV, ČIV, SEM ŽIV! Čeravno gre za rojstvo čisto na- vadnega piščančka, kakršnih se vsak dan izvali na sto tisoče po širnem svetu, vsa stvar le ni tako preprosta: # Na videz mrtvo jajce je ne- nadoma »oživelo«. Krhka lupina je za nežno bitje trd oklep, toda ne za njegov rumeni kljunček ... # Tako. Najtežje je za njim. »Novorojenček« je preklal svoj oklep. Če je mati koklja blizu, po- tem mu pomaga. Pa četudi ne, saj je tak mladič od prve sekunde sa- mostojen »tič«... 9 No, nič preveč ne glejte! Ste morda vi prišli kaj manj mokri na svet? Čez kakšnih pet minut... O Čez kakšnih pet minut je pi- ščanček že krepko na nogah in pri lastni oskrbi. Kako dolgo traja to pri vas, reve človeške? Razjoči se, da ti bo lažje! Nekateri mislijo, da so solze ne- kaj kar izdaja slabiča, da so znak preobčutljivosti in celo hist_Aije. V družbi veljajo celo nekaki pred- pisi, kot: 0 Moški si sme dovoliti kakšno solzo ob smrti najboljšega druga ali sorodnika. # Ženska si to »razkošje« lah- ko pogosteje privošči, če je žalost- na, če je ginjena, če je vesela. • # Celo za otroke imamo »tabu- je«. Otrok bi smel zajokati le, če občuti fizično bolečino, prepovemo pa mu jok, če se mu kaj ni posre- . čilo, če je trčil ob oviro njegove 1 volje itd. ¥ Kaj je pravzaprav s tem joka- njem? Zdravniki, zlasti psihologi, zatr- jujejo, da je jok ravno tako potre- ben kot smeh, celo bolj. Od sme- ha te lahko vse boli, od joka ti je laže. Zadrževanje joka ima lahko res- ne zdravstvene posledice; taki ljudje trpijo za migreno, za hudim glavobolom, za astmo živčnega iz- vora itd. Jok je vsekakor olajšanje, kot da bi s solzami izginile iz glave tudi skrbi, žalost, razočaranje ... Sicer pa ljudje ne jokajo samo ob hudih trenutkih. So ljudje, ki jočejo ob lepi glasbi, jočejo od po- nosa, solzavo se raznežijo v tre- nutkih sreče ... Celo patriotična čustva mnogi podkrepijo s solza- mi, ki jih imenujemo »radostnice«. Nekateri jočejo od jeze, drugim so solze izraz kapitulacije pred nedo- segljivim, nekomu pa ne morete povedati niti najbolj nedolžnega »vica«, da bi ga ne spravili v sol- ze... Če torej ljudje jočejo iz najraz- ličnejših pobud in vzrokov, potem jok ni nekaj nenormalnega. Naro- be. Jok je neke vrste varnostni ventil, ki sprošča prenakopičenost duševnih občutij. Dokazano je, da ženske, ki imajo manj predsodkov glede joka, veliko bolj redko kon- čajo za kapjo in manj bolujejo na živcih in srcu kot moški. Zato! Če vas kaj teži, skrijte se kam in jočite. Če ne gre, si oglej- te kak solzavi film, potem pa brez zadržkov — razcmerite se. Če vam je vešč klobuk v izložbi, pa nima- te denarja, potem se raznežite nad svojo uvidevno »prostovoljno žrtvijo«. Solze ne škodujejo, če stečejo po licih. Solze v grlu grenijo, vas otopijo in zakrknejo ... Male modrosti ♦ Kdor zamudi na veselico ali v veselo družbo, je na istem kot človek, ki hoče na vrtiljak, ki se že vrti... ♦ Nad človekom smemo obupati šele takrat, ko mu spodleti ti- sto, kar sicer najraje dela. ♦ Nakup zaradi »izredne prilož- nosti« je to, da začnete o upo- rabnosti kupljenega predmeta razmišljati, ko ga imate že doana. ♦ Kolikor bolj prihajamo v leta, tem teže najdemo v zgodovini znamenito osebnost, ki v naši starosti še ni kdo ve kaj po- menila ... Objektiv je zabeležil... Kdor se ukvarja s fotografijo, mi bo moral priznati, da ma~ lokateri konjiček prinaša toliko presenečenj, da je le redek tako zelo muhast. Kdor ima količkaj opraviti s »čudežno skrinjico*-, ki lovi motive na ploščo ali celuloidni trak, se bo spomnil na muke, ki jih je treba pretrpeti za dober posnetek. Amaterji plezajo na drevje, visijo nad vrtoglavimi globinami, se plazijo po tleh, po skalah, po grmovju... Kaj vse pa morajo prestati »manekeni«, da bi ob čim neprirodnejši drži bili prirodnejši. Fotografski aparat pa je pogosto svojeglav. Ujame tisto, česar niste želeli in enostavno izpusti ono, zaradi česar ste se mučili. Spet se začenja čas potovanj, izletov in dopustov, kamor amaterje vedno spremlja aparat, vedno pripravljen za »strele kot puška v roki nedeljskega lovca. Toda zgodi se. da se aparat »kar sam sproži«. Ko ga odpirate, ko ga držite malomarno v rokah. Tako se je pripetilo tudi znancu, ki je poslal ta posnetek. Niti ne ve. komu pripadajo okončine, ki jih je muhasti objektiv zabeležil. Toda vsa čast mu. posnetek je tako zgovoren, tako poln humorja, pa tudi zlobe in indiskretnosti. Lahko ugibate vse: starost, govorico dotika rok, Lzdajalstvo mode in kdo ve kaj še.. Uh, kako tekne... Ljudje se navadno ne zanimajo za živali in niti ne opazimo, da nas one zelo zvesto opazujejo in posnemajo. Če ste veseli, se tud; živali razposajeno ponašajo, če ste žalostni, se jih oprime žalost. Ste že opazili, da se hišnih živali po- lasti dremavica, če tudi vi ležete k počitku. Ko sedete h kosilu za mizo, se jih poloti nemir in hud tek. Pes gode in vohlja, mačka se vam opleta ob nogah, ptič v kletk: pa se našopiri in poželjivo gleda na mizo. Živali se celo do minute natanko navadijo, kdaj je v hiši čas obeda in se s potepa kot ura točno vrnejo domov. Zirafa na naši sliki sicer ni hiš- na žival, pa vendar ji je zajtrk obiskovalke živalskega vrta hudo vzbudil tek. Stegnila je svoj dolgi vrat čez ograjo, pomlaskala z je- zikom, češ, še meni malo ... Koliko zdrži človek So ljudje, ki omedlijo pri zobo- zdravniku, da celo ob navadni drobni injekciji. So pa tudi dru- gačni ... Leta 1942 je ameriški vojak Johnson postal izredni primer člo- vekove zdržljivosti. Pri velikem požaru v nekem bostonskem za- bavišču je ob reševanju svoje pri- jateljice utrpel neverjetne ope- kline: ... Ko se je četrtič vračal iz ognjenega morja, je gorel kot bakla. Ko so ga pripeljali v bol- nišnico, so vsi zmajevali nad njim. Hrbet, zadnjica in noge — vse je bilo dobesedno zogljenelo. Pleča so bila tako izžgana, da so se v črni opeklini belila rebra, leva no- I ga je kazala kolenske kosti, prav- tako tudi desna pod kolenom. Skratka, opekline so bile smrtne... ... Toda ne. Fant je ostal pri življenju, čeravno so ga zdravili skoraj dva meseca v nezavestnem stanju. Neprestano so okoli njega bili zdravniki, sestre in čuvaji. Transfuzije krvi, umetna hrana, operacije ... Fantovo telo, ena sa- ma rana, je bilo kot goba. Nepre- stano je bilo treba menjati perilo, saj je od bolnika sokrvca kar tekla. V dvanajstih tednih zdravljenja je Johnson shujšal za 27 kilogra- mov. Prava preizkušnja živcev za njegove zdravnike in strežnike je prišla z dnem, ko se je fant osve- stil in se zavedel svojega stanja in bolečin. Kaj vse je prestal še pozneje, si moremo samo pred- stavljati z največjo fantazijo o hudem. Prestal je preko trideset kožnih operacij, pri čemer so mu »vsadili preko 30.000 delcev ko- že. .Julija leta 1943 je prvikrat sedel... Avgusta je s podporo dveh sester stopil na noge. Eno leto po katastrofi je spet oblekel uniformo in odšel v mornariški la- zaret. Njegovo zdravljenje je stalo preko 110.000 dolarjev. Johnson, ki je prestal pekel naj- hujših bolečin, se je leta 1946 po- ročil z eno svojih bolniških sester. Naselil se je o svojem kraju v Missuriju, kjer opravlja službo lovskega nadzornika. Včasih je še obiskal zdravnike, kajti popolno- ma se ni dalo odpraviti posledic, čeravno je Johnson na zunaj iz- gubil vse znake strašne nesreče ... Toda zgodba Johnsona imp, ža- losten konec. Ob desetletnici po- roke je na zaledeneli cesti doživel avtomobilsko nesrečo. Prevrnjeni džip ga je stisnil k tlom. Razlit bencin se je vžgal in nesrečni Johnson je naposled končal v strašni ognjeni smrti, ki ji je pred desetimi leti s toliko mukami za las ušel.