Dopisi. Lajteršperk pri Mariboru. (N a š občiaski urad!) Zaaao aam je, da aaše c. kr. glavarstvo posilja vsa pisma ia razglase d^ojeztfao, tako je tudi gotovo poalalo na občiao Lajteršperk. Zadaji razglaa, kateri pozi^lja Ijudst7o glede požara 7 Tibniču pri Lipaici aa Sredfljem Štajerakem, bil je popolnorna aemski. Šedaj Vas vprašam, občiaski predstoJDik g. Lopič, li ae živite Vi med aaRira slovenskim Ijudst7om, katero bi tudi ta razglas v svojem domačem jeziku rado bralo ? Vprašam Vas aadalje, ali živite med saraimi Nemci, da samo aemaki razglas aabijete? Premislite si, g. Lopič, kaj bi rekli poateai Nemci, ko bi jiai kdo poslal ia nabil razglas 7 nerazunmem jeziku? Takoj bi ga dali odpra^iti ter zabtevali 7 svojem jeziku. Nadalje sem opazil, da je bil ta razglas d^ojezičea ia da ste skivensko atraa aazaj zavili, da je aihče ai mogel brati. Na srediai rasglasa zgoraj aa sredi je cesarski orel, katerega je tadi videti sarao za polovico, kar ga je na aemski strani. Opomaimo Vas, g. Lopič, da aam aabijate od glavarstva poalaae razglaae tadi 7 sloveDskeai jeziku. Zapomnite si, da ima slovenski jezik po člaaa 19. poata^e z dae 18. oktobra 1868 jedaako ia iato pravico kakor aemški 7 solah, 7 aradih ia 7 7sem ja^aem ži^ljeaja. Mi odločno zahtevamo, da se nam od okrajaega glavarstva poslaai razglasi tadi razglaaajo 7 domačem Hlovenskem jezikn, ker mi hočemo 7edeti, kaj aam gla7arat70 prepo^e ali zapo^e — brez razlike BarodBoati. Kmet. Ormož. (Sokolska slavaoat.) Slovaa gre aa daa. To se je lepo, 7eličastao pokazalo dae 10. sept. t. 1. pri naši sla^aosti ia akapaem izleta BMurskega sokola" iz Ljatomera ia rHrvatskega sokola" iz Varaždiaa 7 aas dičfli Ormož. Maožica 5000 ljadi, Ba^daseaa za prospeh, blagor aaše očevine dobitela je iz zeleflih slo^eajegoriskih griče7, da počasti mile aaai goste, mile aam brate ia svoje spoštovanje izrazi aaši mili materi, materi Slo7eaiji. Krata sila ae bo aas aikdar pomorila; nasla je odpor, kateri jaaao kaže aasi vladi, kako aeopra^ičeao poatopa proti aam Slo^eacem. Vsaki izmed gostov je dobro zaal, da je c. kr. okrajao gla7arst70 s slavaiai Uaderraiaom aam prepo^edalo ^^eselico", baš Slo7eBec aaj le plačaje dačo, daje 7ojake, za to je dober, dragih pra^ic pa ma ae damo, Baj bo tlačaa. Vedelo je ljadst70, da je c. kr. aaaiestBija 7 Gradcu to prepo^ed kot aezakoaito razveljavila, kar pa spet aašega ptnjskega gla^arja ai o^kalo, da je B7eselico" dragič prepo^edal ia to, ko so 7se pripra^e bile skoraj dogoto^ljeae. Okoli dae 1. t. m. bil je se g. dr. Omulec oaebao pri gla^arstTa in aadkomisar Bouvard, ki je Uaderraiaa, bi^ajočega aa zaslužaem dopusta aadomesto^al, nia je izrečao rekel, da je ^eselica11 7 celem obsegn do7oljeaa. Pa glejte! Isti Bou^ard prepo^e dae 6. septembra zopet B7eselico", od koga je bil 7 to prisiljen, aam ni znaao. V četrtek, dae 7. sept. bili so že aaš 7rli d^orai s^etaik dr. Ploj, prof. Robič ia dr. Grosaraaaa zopet pri c. kr. aamestaiji 7 Gradcu ia grof Stiirgh jim je zopet rekel, da je B7e8elicaa 7 celem obsegu do^oljeaa ia je to tadi brzoja^aim potom potrdil nMurakemu sokola" oziroroa njego^erau ataroati dr. Chloapekn. Vse to pa ajega ai zadrže^alo, da je piameni odlok tako Bzvila, da je dne 10. t. m. to je aa daa 7eaelice občiaaki pisar Gedlička, kateremu je priaosto^al aadkomisar BoB7ard, B7eselicou zopet prepo^edal. Predatavil se je namreč ta goapod Gedlička aasema starosti dr. Geršaku kot 7ladai pooblaačeaec (???!) ia tedaj moramo sraatrati, da je ta tretja p~epo7ed ajego^a izduba. Pa alaTBost se je itak vrsila. Kako to?!! Poldaa je komaj odz7oailo ia akora^ao je B7eselicatt bila ozaanjeaa Bpo 7ečeraicah", 7relo je ljudst^a od 7seh straai ia ai ae bila ura d^e, bil je Ormož pobi. Ia gospoda! To aiso bile wbarabe", to so bili kmetje, trdai kmetje, to so bili kmečki faatje ia dekleta! Mi smo poBosai! ia smemo biti poaosni, ker imamo taki rod! Na obrazu se jim je bralo 7eselje, čisto 7eselje. Kako tudi ae? Priali so pozdra^it 87ojih milih brato7. Ib sla^aa 7lada do^oli poaižno vprasanje: ,,Je li zloČia, da pozdra^i brat brata?!!" Nedogledaa maožica pričakuje drage aam Ljatomeržaae ob Bokrajai cesti" aa meji Ormoža. Gesto je Gedlička s štirimi orožaiki zasedel. Mi ai samo dovolimo vprasanje, katera je cesta, ki jo okraj dela?! Meada aasa — ae ormoška! Pridejo LjutomeržaBi, pridejo, 7oz za 7ozom — 30. Bnrni BNa zdar!" jih pozdra^i, aam odzdravi, kliče 7 nebo, da kazaaje vso kriTico, kojo Bam naši soTragi za^dajajo! Okrajno cesto so zaprli sokolom, da^koplačevalcera ormoskega okraja!! A čaa hiti k aprejema brato7 Hr7ato7 — si^ih 8okolo7. Peš čez občiao Hardek opet 7 raesto. Hardečka požarna bramba, aje vrli aačelaik hardečki župaa g. Staaič po domače BHardečki kralj", aajaaprej — Gedlička, občiaski piaar ormoski, z orožaiki 7 ozadju jo razskropi, isto požarao brambo, katera je tri tedae poprej ob^aro^ala 0 r m o ž, mesto Ormož straaaaskega požara!! Grda, črna aehvaležaost!!! Ljntomerski sokol, požarai brambi bardečka ia trgoviška, ljudstva tisoče i tiaoče bitirao na dravski moat k sprejemu, bratov Hr7atO7. Nadkomisar Bou^ard, pisar Gedlička 8 24 orožfliki zaprli so moat. BNazaj!a Pa aokol ne pozaa besede BNazaj!" ampak vedno aaprej. Razburjea hiti starosta dr. Cbloupek ž ajiin dr. Grossmaaa ia dr. Kristaa k aadkomiaarja, razbarjea dobiti dr. Magdič, atarosta BHr7atskega sokola" čez moat. Vsi protesti, 78i iakazi ae pomagajo aič — brati Hr^ati ae nn^jo. prek! Miae četrt are, miae dragi četrt. Na»e Ijadat7o, bilo ga je 4000, se ae gaae, atoje kakor akala. Ne^arnost je velikanska!! Nato dr. Groasmaan: „ Vi, g. aadkomiaar Boa^ard, ate odgO7orai za potoke km, ki morajo teči!" Mož je a^idel akrajao ae^araoat, a^idel 87ojo aemoč, je gledal ljudat^a aeizprosea, jeklea obraz, obledel je ia trikrat prepovedana 7eselica je bila 7 tretjič do^oljeaa. Hiteli ao aaši aajožji bratje Hr^ati čez most, BNa zdar" doael je ob raili Podra^iai, razlegal se gor in dol ia kazal: Podra^je je aaše ia bo uvjek! Krepki pozdrav! ia biteli smo aa slavaostai prostor. Ia to, kar se je zdaj 7ršilo, to ai bila 7eč B7e8elica", kakor arao jo naineravali, to je bila slavnost, tabor ljadat^a, ki ai go^oril, ki je 7 arcu aoail 87oje blažeao čustvo, navdušeaje za svujo mater Slo^eaijo. Na^daseaje dokipelo je do 7rhuaca, ko smo gledali meajajoč se BHrvatskega aokola" ia BMurskega sokola" aataačao proiz7ajati točko za točko ja^ae telo^adbe. Lepo je bilo, čez 7se lepo pra^i 7saki, kdor je to 7Jdel. Vara pa vrli sokoli, lepa h^ala ia krepki BNazdar!" Prosta zabava je bila odmev vsestraaskega aa^daaeaja, kar smo čatili 7 srci, izlili smo 7 peaem, milo alo^easko peaera, ki je jaaao — glasao doaela v ^ečerai mrak, plula čez aočao ra^aa, oblila ormosko ozidje ia si ga O87ojila s 87ojo čarobao močjo. To je bilo dičao, rajsko 7eselje, slisati zbor g. Schaeiderja z Bjego^imi ljutomerskimi pevci ia pe7kami. Le iz blagega, čistega slo^eaakega arca more se izliti tolika slaat. Vi pa, dragi Ljatomeržaai, morete biti poaosai na 87ojega Schaeiderja ia gospodičai Repiče^i. Kaj 7rlo je odgo^arjal Scbaeiderje^emu zbora zbor akademičaega ferijalaega društ^a ^Bodočaost" ia tudi kmečki zbori aiao zaoatajali. Peaem je donela, bili amo veseli. SlaTaemu pripra^ljalaemu odborn čaat, da je 7 jedaem dB67u 78e toli okusao priredil; dr. Gersaku pa krepki BNazdar!" za prepaatite? vrta. NajVečja čaat pa gre aasim vrlim narodnim gospem ia gospodičaam, da je sla7Bost tako lepo uspela. Več aoči poprej že aiso spale, da so potrebao priredile, pa so bile zato maaj ljubke? maaj Ijabezaire? Ali ae, ra7B0 aasprotao! Šotor za sotorom bil je oblegaa, vsakdo bil je poatrežea; jedaa je 7eč atorila kakor draga, aobena ai zaostala. Slavni vladi pa arčna hvala za njeno postopaflje! Brez 7seb teh aikaa B7eselica" gotovo ae bi bila tako velikanska, tako impozaatBa — postopaflje 7lade pri dra^skem moBta je sleheraemu odprlo oči; mi hočemo ostati pod A^strijo ia aikdar od 7lade Be sprejraemo praskega žezla. Slo^easke gorice bile 80 avstrijske in ostaaejo, nikdar pa ae bodo pruske! To je aaša zadaja beaeda! Sv. Križ na Murskem polju. (Mater aeru moral zakopati . . .) Ob vsakokrataern Tročeaem mi brzoja^u sem se sbresel, tokrat pa najhuje: BMati nevarao boleaa, takoj pridi! Pljučaica". Streslo se mi jesrce, kakor da se je kos materiae duše odtrgal ter prelil 7 siflO7e prsi . . . Brzel je koajiček po SaTiajski dolhii. Upi, pomesani 8 strabom, so me pogaajali prot' Celju. Misel je pobijala misel. Dober mesec dai je, kar me je obiakala raati, ia sva se peljala po isti ceati oba 7 morju ^eaelja ia zado7olJBO8ti, toliko 87a kramljala, po^praševala, kako doma ia kako pri meai. Srečea dahoTaik, ko te obisče mati! Le prijazao jo sprejmi, 7 78em ustrezi, ae skri^aj je, le 7 ospredflje ž ajo; to ae bo baharija, pa če bi bila, gledajo aa ajo dobrotaa aebesa z dopadeajem. Pazi aa 7sako beaedo, ker aa tebtaici materiaega srca tehta t7oja beseda 7eč ko brato^a ali sestriaa! — Na progi od Celja do Spielfelda bo 7 sosedajem kapeja peli italijaaaki dela^ci 7 lepih teaorib; ko bi raje molčali, sem meail, kakor sem molčal jaz ia molčal zuaaj 7ečer. V meatu R. priaedla je aeatra. Čira bliže domačega kraja sva bila, tembolj se aaraa je atiakalo srce. Šel sem akozi domačo vas, šel rad ia aerad. Najraje bi aalašč kreail po daljai poti. Odjužna aapa je aalahko vela. Na desai ia levi je vse spalo, pa saajal sem, da apava ži^ljeaje, da brsti upaaje, ki me je doalej redkokedaj pre^arilo. Vetopil sem. V aobi je kakor po aa^adi, le aekaj ae je izpremeailo. Mati je ležala aa postelji in aa okau sem zazrl atekleaice iz lekarae. Ob etraai so sedeli domači, ki so si brisali oči, in pridai sosedi. BMati, jaz sem!" BDobro, dobro!" Kolika razlika med poprejsnimi sprejemi ia med zdajaim! Pogledala me je baje jasaeje ifl biatreje ko prej koga dragega, gotovo zato, da bi 8 prijaznim pogledom 78aj aekoliko zatajila morečo bolezea, ki ji je bila že tako 8traaao začrtaaa na obraza. BMati, gospod 7a8 pozdra^ijo!" sem djal, ia hipaa zado7oljaost ji je razjasaila lici. Izpraaeval bi . . . pa 7praaaaje mi ai botelo aa uataa. Tolažil bi . . . pa tolažbe sem aam potreboval ia kako aaj tolažim to zlato bitje, 7 katerem sem bil sam iskal tolažbe ia vselej tadi aaael tolažil toli božajočih, tolažil aedosežaih, mehkih. Obaojati bi začel sebe ia drage, ki so jo kdaj razžalili, pa kakor je bila aekdaj le ona ediaa aodaica med aami otroci ia dozde^aim razžalj)7cem, tako je tadi zdaj go7orila: »Vsem 7ae odpuačara . . ., le raolite za-rae, Lojze poaebej pa aaj za-rae mašaje". V predaobi sem z^edel aataačaeje o materiai bolezai. V soboto je legla še zdra^a 8pat, po aoči pa je začutila 7 prsih bolestBO zbadaaje. Drugi daa jo je že 7 praih aekaj žgalo, bodlo, rezalo iB stiskalo. Spr?a jo je posilil auh, a pozaeje je jel pritiskati žlezast kašelj. Zavladala je pljnčmca. Ker je bila prejaaji daa spo7edaaa, sem jo drago jutro obhajal jaz. Tako je želela. S tresočo roko sem dal S7eto popotaico aa mizo. Žig ia nekaj težkega sem začutil 7 srcu, ko sem go^oril besede: BGlejte Jagaje božje ..." če Bia priaese materi S7eto popotaico, razradoačeaja menda ae okaai, pa vendar je 7 tera aekaj svečaao-resBega, railega, pretresujočega. Zdaj se je začela moja telesaa postrežba. Bila je skromaa; medtem ko je sestra bolnico preaaaala, 7zdigO7ala, delal sem ji z gabro^o 7ejico hlad ia ji sedež ob poatelji odgaajal oae sitaice, ki delajo bokiku 7 poletnem času toliko Beprijetaosti. Lica ao bila 7oščeoa, čelo potBo, očeaae jamice zatemBele, uglobljeae. A 7eadar materiae oči aiao bile liki pepelaati kupčki, pod katerimi ae tli 7eč aobeBa iskra Ijubezai, ae, oči materiae bile ao kakor oblački, za katerimi se je skmalo toplo solace materiae ljubezai. Ko je zaplal mir po sobi ia ao mračaopro8ojne zavese naredile temo, ia je mati zadremala, aem segel Hrao 7 proalost po spominih. Med drugim aem ae apomail, kako je klečala mati pri Sv. Trojici 7 SI07. goricah pred prebl. Brezmadežao, ko rae je dala 7 pr^o šolo 7 M. ia me zapastila s enlico jabolk ia blebom domačega kruba ia klicala nTolažaico žalostaih" aa 7es glas, ko ae ji je zdelo, da mora izjokati zadnjo solzo. Kadar sera prišel dorau, me je prisla že aa kolod^or objemat 7 sladkem objemu; včasih se je pa doma skrila 7 kot, češ išči me. Joj, materiae ljubezai ae obseže aobeaa stvar. Iz materiaega srca seže daleč 7ea, k^iška, aa široko. Prej izteko Mari potoki, ko izpahti 7ir materifle ljabezai; prej aata^is plaz, ki se je sprožil 7rh saežaika ia brzi z aeodolji7O silo 7 doliao, ko usta^iš materiao ljabezea. Za kapljico radosti, ki jo izprosi 87ojemu otroka, rada izpije 7ečkrat greaki kelih bolesti. — Molite7 materina ia domačia pokojai dr. I^aa Križaaič ste bili d7e br^ici, ki ste me 7odili do brega boljsega žiMjeaja. Se^eda tudi ti d7e bmci, po kateri sem stopal, bi že zdavnaj prelomili, ko bi jib ae podpirala aa tibem ia prikrito draga večja moč — pre^idaost božja. Na pre^idaost božjo je mater opozoril imeB07aai rajfli gospod, ia od tistega časa še pride^a k dragi molit7i 7 moji rojstni hiši ae daadaaea ca očeaaa Baa čast božji pre^idaosti". Malo 7eselja je doživela raoja mati. Pa eno veselje, ia to aeskaljeao, je uži^ala, ko sem primiciral. nIzkazal si 87oji materi aaj^isjo ia BaJ87etejšo aslugo, to te aaj tolaži", mi piše prijatelj. Kdo bi stariaem ne privoščil tega veselja? Siliti aina 7 bogoslo^je tudi stariši ae morejo ia smejo, a le to aaj omeaim: ko bi aekateri dijaki po doyršeBih študijah hotel preaoje^ati 78a štiri pota, ki ga morejo pri^esti 7 7rtiaec ži^ljeaja, objekti^ao, brez predaodko7, brez Beke 7siljeBe ma mržaje zoper cerke7 ia duho7eaat7o, kar je beleg moderaega dijaat^a, ia bi ae imel malo arca, bi se raaraikateri četudi še z aepopolaim poklicem odločil za bogosloyje. Ne zabi 7eadar, da se poklic a807raaje 7 bogoslo^ja, ko delajeta milost božja ia doraa materiaa molite7. — Spomail sem ae tadi, kako modra je bila moja mati; ea pogled zdal je pri ajej 7eč ko sto besed. To so besede drugih, zato aisem babač. Mebko, 7Časih premehko je bilo ajeao srce. Bila je mehka kakor 7 gaja breza; le rnalo jo zareži ia videl bos, koliko sladkega soka ti izlije iz sebe. Ib aa to stvarico je priala zdaj pljačaica, kakor večer, ki se spaača aa temaih krilib aa vaaico, kakor jastreb, ki se apasča aa golobico. Prebolela je boleica krizo, pa prišla je zravea sreaa bolezea. Zdravaik je iajiciral, z glavo majal. BŠe ti me aočes obraaiti ?" mi je rekla mati. To mi je zasekal> raao v srcB! Joj, izkapljavati je začelo materiao življeaje. Izkapljalo je . . . Ko je odzvoailo Ziravomarijo, smo sirote plakale okoli mrtve matere, odkraja rea aeBtolažljiv plak. Jaz aem ji zatisail oči. Otroci smo z mokro ratico, ko se je traplo že amilo, se eakrat drgaili po materiaem licu. Lep običaj to. Bilo je aa prazaik Marijiaega rojstva. Tega dae ae bo pozabila moja bisa ia ae ena blaga biša ae, kjer službujem, ki jo ,je zadela ista asoda. Lep popoldaa je bil, ko se je pomikal sprevod po solzai, zadaji poti aa pokopališče. Voz, Batlačeaih z veaci ai bilo pač pa je verao ljadstvo pletlo aevealjive veace sv. rožaega veaca rajai, kakor je pripomail govoraik ob zevajoči jami. Žahijoče potolažil je pevski zbor rda vidmo zopet se aad zvezdami", potem pa je bilo kakor pesaik-rojak toži: Gruda za grudo pada v grob teman, v grobu je moja n»da, aan krasan. (Freuensfeld, Ob grobu 76) la zdaj, ko ogiedajemo materiao sliko, se vam, brati ia sestre, ae godi kakor se je godilo iatema pesaika, ki je zapel z jokom (Njej, 113). In tebe ni več, zlata mati? Verjeti noče mi arce, prostora misli noče dati, da ai preminila z zemlje. A. Z.