Odločitev se bliža!
Nahajamo se v najbolj kritični dobi svetovnega prevrata. Mirovna konferenca konča v kratkem svoje delo. Po zadnjih poročilih naj bi se mirovna pogodba podpisala že In. junija 1.1. Nova oblika sveta — nova karta Evrope leži že več ali manj zarisana pred nami. Nemčiji so že predloženi mirovni pogoji, katere bo morala sprejeti, če so še tako trdi: saj leži strta ob tleh. Meje Nemške Avstrije, Italije, Jugoslavije se določajo. Uradno že izvemo, da nam je zagotovljen Maribor, da se pomakne meja na Štajerskem še severno od današnje demarkacijske črte — železnica Špilje-Ljutomer bo tekla popolnoma o našem ozemlju! Bije se pa še boj za Koroško, bije se boj za Gorico, Trst, Istro, Reko.
Vsak narod, vsaka država zbira v tem odločilnem trenutku vse svoje sile, da doseže po možnosti svoje dozdevne pravice, da si • zasigura boljšo bodočnost.
In mi Slovenci ? Naša brezbrižnost, naša notranja razdrapanost, naša brezsmotrena kričavost je povzročila polom fronte na Koroškem. Vsakdo bi se le rad osebno okoristil, vsakdo bi le hotel igrati glavno vlogo, vsakdo zabavlja, le malo pa se jih zaveda dolžnosti napram narodu, napram državi. Naši ljudje vidijo samo, da ni petroleja, da ni soli, da ni žveplenk. Vojakov za končno ureditev mej pa nočemo postaviti, davke le neradi plačujemo in vendar mora vedeti vsak otrok, da ne bo petroleja, da ne bo soli, da ne bo žveplenk, dokler si, če treba,    s    silo    ne   zagotovimo   mej    in   ne
zapodimo roparskih nemških tolp z lepih koroških pokrajin, dokler si z lastno silo ne zagotovimo miru na zunaj in na znotraj. Malodušnost se zopet širi med nami, nezadovoljnost — povsod. Mirovna konferenca nam je pač delovala prepočasi. Razočarala nas je v naših nadah, katere smo stavili na velike naše zaveznike. Nestrpni smo postali. Dvomiti smo začeli nad pravičnostjo, ki bi naj po Wilsonovih načelih pregnala krivico s sveta. To naše razpoloženje so še vedeli na spreten način izrabiti naši sovražniki, špijoni, poslani med nas in plačani od Nemške Avstrije. Posebno pa so begali naše ljudstvo domači Nemci in nemškutarji, ki gredo roko v roki z nemškimi špijoni. Ni se torej čuditi, da je začelo tu pa tam vreti med prebivalstvom, da so se začele širiti boljševiške ideje. Za okrajna glavarstva Slovenji Gradec, Celje, Maribor in Radovljico je morala ravno iz teh vzrokov deželna vlada razglasiti preki sod. Naša vlada je torej odločena, da vse nevarne pojave brezobzirno z najstrožjimi sredstvi zaduši. Žalostno je, da mora vlada napram ljudstvu poseči do skrajne strogosti. Naj bo pa to vsem resen opomin, da se v zadnjem trenutku še zavemo nevarnosti položaja. Streznimo se, pokažimo v odločilni uri, da so le posamezni izmed nas trenotno zablodili, zapeljani po sovražni zlobnosti. Otresimo se vsakega tujega vpliva, do veljavenaj zopet pride naš pravi in dobri slovenski značaj ! Sami uničimo vse škodljivce, ki se še nahajajo v naši družbi in tako očiščeni dvignimo zopet glave ponosno. Če bo svet videl, da smo vredni svobode, ki smo si jo izvojevali, nam je tudi Pariz ne bo mogel odreči in uvaževale se bodo vse naše pravične   narod-
ne zahteve. Vse tri slovenske stranke uvide-vajo, kakor se razvidi iz gornjega oklica, da se nam je treba združiti v tem odločilnem trenotku, da sedaj ni čas za strankarske boje niti v javnosti, nisi v zasebnem življenju. Slovensko ljudstvo ! Ti, ki si trpelo toliko strašnin krivic od nemških valptov, idi vase in strezni se ! Ne pljuvaj v svojo skledo, ne meči blata na svojo državo! Potrpi in samo pomagaj, da se urede razmere v državi. Pokaži, da si zrelo za samostojnost, da nisi nebogljen otrok, ki ga mora voditi tuja roka. Strnimo se v smislu gornjega oklica in ravnajmo se po njem !