ŠA VOJNA (Podobe iz prihodnosti)
POROČAMO
•	KSEVT, VITANJE, SLOVEN
•	9. GROSSMANN, LJUTO
•	ZMAJ POD DRAGU ČEM,
•	NA MEJI NEVIDNEGA, LJJ
ZF INTERVJU
•	BELUGE NISO BELI
POGLEDI
•	MOJA E-IZKUŠNJ,
•	E-KNJIGE V DIG
KRATKE ZGO
•	Marko Vitas:
•	Majd
•	Pri
•	Bojan
•	Andrej
•	Vid Pečjak:
VETOVALNICA i • Tatjana Malec: ACTIO ' IN DISTANS (zf poezija)
DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA - RAZPIS
CopyriglHC Koreni 2001-3008
Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
ISSN 1855-6434 | september 2013 | letnik 6 | številka 28
bec len Ji »red
nusJiL^ Ji£ Ui'uijui.
Jašubeg en Jered
ISSN 1855 - 6434
Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
Izdajatelj in urednik:
Bojan Ekselenski
Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje
Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor
GSM: +386 40 642 356 (Bojan) E-posta: bojan.ekselenski@gmail.com Internet: www.drugotnost.si
Preostalniki:
Oblikovanje: Andrej Ivanusa Naslovnica:
Kara Shyre and PawPaw © 2008 Kerem Beyit
Copyright © 2013 Bojan Ekselenski Vse pravice pridrzane.
Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli način brez dovoljenja izdajatelja.
BEK = Bojan Ekselenski JIV = Jani Ivanusa ANI = Andrej Ivanusa
NOVOPEČENI
■	Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino.
■	Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.
■	Kam poslati svoje umetnine?
Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com
i. 1
Kot vedno pricenjamo stevilko z uvodnikom, spekulativnimi novicami in z rubriko O življenju, Vesolju in sploh Vsem. Seveda smo vse skupaj zacinili se z Vesoljskim humorjem.
^ Več na straneh od 3 do 7.
Nato sledijo porocila s konvencij in dogodkov, ki so jih obiskali clani drustva Zvezdni prah (berite: uredniki tega fanzina). Bili smo na ljubljanski, slovenski konvenciji Na meji nevidnega, obiskali smo Kulturno sredisce evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, deveti Grossmannov festival v Ljutomeru in povabljeni smo bili, da zastopamo slovenske barve na dvanajstem festivalu fantasticne književnosti v Pazinu na Hrvaskem.
^ Več na straneh od 8 do 17.
Bera ocenjenih filmov v kinu in na DVD je naslednja: World War Z, Cloud Atlas, Skyline, Jack the Giant Slayer, Pacific Rim in Elysium. Zal ni nobenega slovenskega med njimi. Eh, pa drugic!
^ Več na straneh od 15 do 23.
Tokratni intervjujanec je mlad slovenski ZF avtor Ziga Zigon s svojim prvencem Beluge.
^ Več na straneh od 24 do 25.
V rubriki Pogledi je Bojan spregovoril svoji e-izkusnji. V nadaljevanju smo dodali v rubriki Izobraževanje se E-knjige v digitalni kuhinji. Zatem se lahko seznanite s pojmi, ki so prisli iz ZF knjig in filmov v vsakdanje zivljen-je, ter o 'pravljicnih hisah'. Poglejte se razpis za delavnico kreativnega pisanja.
^ Več na straneh od 26 do 31 in strani 53.
Literarni del obsega 20 strani. Tako lahko preberete zgodbe kar sestih avtorjev. To so Marko Vitas: ODJEK SIRENE (Motnja v permutaciji); Majda Arhnauer Subasic: PREKLETSTVO SVETLOBE; Primoz Jenko: KONEC IGRE; Bojan Ekselenski: ZMAJSKA PSIHIJATRIJA; Andrej Ivanusa: RAZPOKA ter Vid Pecjak: GENETSKA SVETOVALNICA in NAJKRAJSA VOJNA (Podobe iz prihodnosti). In se ZF poezija izpod peresa Tatjane Malec.
^ Več na straneh od 32 do 55.
Za konec pa se o tem, kaj se dogaja z letosnjim SI.CON v Mariboru.
OCENJEVALNI STANDARDI
Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: FILM V KINU:
•	2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.),
•	1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki),
•	1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.),
•	0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka).
DVD FILM:
•	2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu),
•	1,0 - igra (isto, kot prej),
•	0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine),
•	0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar),
•	1,0 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka).
KNJIGA :
•	VSEBINA (max. 5,0)
•	3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani),
•	1,0 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje ali stapljanje zanrov)
•	1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.),
•	OBLIKA (max. 5,0)
•	2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.),
•	2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonboncki,
•	1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco).
Najvisja mozna ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena.

UVODNIK
©i
UVODNO MODROVANJE	^
Bojan Ekselenski
Elektronske knjige so v Veliki Britaniji in zlasti ZDA pomemben igralec na knjižnem trgu. Kaj pa Evropa? Pri nas žal obstaja mocan knjigarniski in tudi založniški lobi, ki se upira naravnemu razvoju. Ozadnega interesa ni težko spregledati. V ZDA je davek na knjige 0%, pri nas pa celo knjigarnarji in zalozniki niso navduseni nad nulto stopnjo, niti nad izenačitvijo papirnatih in elektronskih knjig. Se ve, cemu. V svetu okostenele miselnosti so vedno močni trendi po ohranjanju obstoječega in zaviranja novosti, ki spreminjajo utečeno trzenje.
Kaj pa v Sloveniji?
Od 1. julija deluje platforma Biblos Studenstke zalozbe. Platformo so za svojo sprejele tudi slovenske knjiznice, saj omogoča enostavno izposojo in nadzor nad izvodi. Knjige si na Biblosu lahko preprosto izposodi vsakdo z veljavno člansko izkaznico podprte knjiznice (večina je zraven). Gre za pohvale vreden projekt, saj v slovensko zatohlo sceno prinasa nujno svezino. Omogočen je tudi preprost nakup knjig. Cene so, navkljub astronomskemu DDV, zelo primerne. Vsaj jaz, samozaloznik, imam pozitivno bilanco.
Tudi Mladinska knjiga se trudi s svojo knjigarno, a je se precej v povojih. Vidi se, da je vse skupaj se zelo nedodelano, vendar napreduje.
Obe platformi sta daleč od spoliranosti Amazona ali Kobo. Logično, saj gre za svezi platformi. Obe knjigarni podpirata iOS in Android in kakovost aplikacij se kaze porodne tezavice. Evropa tu itak kar močno zaostaja, za kar pa je treba iskati vzroke tako v davku na elektronske
knjige, visji ceni prevodov in seveda zavestnemu zadrze-vanju najpomembnejsih igralcev na trgu. Tudi pri nas so elektronske izdaje poleg papirnatih bolj izjema, kot pravilo.
Velikim knjigarnarjem, ki so večkrat tudi zalozniki, je elektronska knjiga v okoljih s selektivno subvencionirano knjizno produkcijo strel v koleno.
Kako? Vsaka prodana elektronska knjiga pomeni manj drzavnih subvencij za tiskanje. Tudi avtorji, ki se pasejo na drzavnih jaslih, so v E-svetu naenkrat soočeni z zoprno konkurenco tistih, ki pač ne pridejo v blizino javnega denarja. Nadalje lahko utečeni zalozbi uspesno konkurira dovolj spreten posameznik Z znanjem uporabe različnih cenovno dostopnih (in tudi brezplačnih) orodij zlahka eliminira potrebo po dragi infrastrukturi velikih his. Veliki so okornejsi in njihova računica temelji predvsem na tradicionalni distribuciji. Zlasti knjigarniski del posla ob znatni E-produkciji obvisi v zraku. Tu je prizadet ravno monopolist, saj odpade potreba po njegovih predragih distribucijskih kanalih. V taksnem svetu je za majhnega samozalo-znika E-knjiga pravi blagor. Odpade potreba po dragem tisku in dragi distribuciji.
V ZDA je davek na E-knjige 0%, a v Sloveniji 22,5%, kar je bistveno več kot za papirnate knjige. Po domače, v očeh državno-kulturniških institucij sta E-knjiga in pornografija davčno izenačena. Lepo, ni kaj.
(Nadaljevanje na strani 4)
OBJAVA
Novembra 2012 smo uspešno izdali prvo zbirko speku-lativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije.
RAZPIS ZA LETO 2013
Razpis je končan. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poslali svoja dela na natečaj. Zlasti nas veseli veliko novih imen. Urednistvo mora vasa dela prebrati, jih prespati in seveda verodostojno uvrstiti ali pa tudi ne. Vsekakor bomo o uvrstitvi vse obvestili, najkasneje do bozi-čnih praznikov.
KDAJ BO ZBIRKA PRIPRAVLJENA?
Zbirka bo skupaj dana do pomladi leta 2014. Predstavili jo bomo na 2nd Si.Con 2014, ki bo v pomladanskih mesecih.
Vsak avtor bo dobil dovolj izvodov za deljenje z najblizjimi.
ZVEZDNI PRAH 2014?
Natanko tako! Lahko začnete s pripravami na naslednji natečaj.
ZVEZDNI PRAH 2013
Letni zbir slovenske fikcije
(Nadaljevanje s strani 3)
Drug problem v Sloveniji so E-bralniki. V ZDA so dostopni na vsakem koraku, pri nas pa je nabava prava misija. Zaradi Amazonovih omejitev so Kindli pri nas manj uporabni. Po domače, slovenske knjige ne morete preprosto naložiti iz Amazonove trgovine. Da je stvar se zabavnejsa, tudi Biblos ne podpira kindlovega mobi formata, kar je razumljivo, saj je handlanje s Kindli v nasi podsaharski dezeli (tja nas uvrsča veliki A) zelo neergonomično početje. Resnici na ljubo, je zogica na Amazonovi strani.
Drug pomemben igralec je Kobo. Njegovi bralniki so sicer dosegljivi tudi pri nas, lahko jih kupite, vendar jih iz bog ve, kaksnih razlogov, ni v trgovinah z zabavno elektroniko ali vsaj vecjih knjigarnah v vecjih mestih. Čigav interes je, da ga ni v trgovinah, kjer bi ga po logiki iskali?
Kobo Glo, ki ima osvetljen zaslon, stane 160 €, a navaden Kobo stane 80 €. To je primerljivo s Kindli. Tudi kvaliteta in ergonomija naprave je podobna Kin-dlovi in je svetlobna leta dalec od cenenih kitajskih igrack. Kobo podpira ePub 2, torej isti format, kot Biblos. Kobo ima svojo knjigarno, s podporo slovenscini in Sloveniji, kjer je mozno enako udobno nalaganje, kot pri Amazonu.
Seveda pa obstajajo tudi tablice. Te so odlicne zlasti za branje barvnih publikacij, a za knjige znajo biti vca-sih malce naporne. Po mojih izkusnjah je branje cisto OK, ce je svetilnost zaslona nastavljena na minimum in ne berete na odprtem soncu. Kljub vsemu vam za branje izkljucno knjig toplo priporocam Kobota.
Kaj pa knjizna ponudba? Slovenski zalozniki so se presenetljivo slabo odzvali. Tako Biblos, kot eknji-ga.emka sta precej revna, saj je digitaliziran samo manj-si del knjiznega bogastva. Zlasti je zaskrbljujoce, ker nove knjige ne izidejo v papirni in elektronski obliki. Se vedno vlada papir. Vzroke sem ze navedel. V E-svetu smo naenkrat vsi izenaceni, to pa mnogim na slovenskem kulturniskem, knjigarniskem in zalozniskem olimpu ne odgovarja, saj izgubijo svoj prevladujoc polo-zaj. V Sloveniji za samozaloznika predstavlja glavno coklo predvsem visok delez stroskov tiska v celokupnem strosku knjige. Ko ta odpade, sta majhen samoza-loznik in velika zalozba, ceprav je ta obilno napojena od drzavnih jasli, v enakem polozaju.
Pravzaprav je majhen v boljsem polozaju. Čemu?
Najprej realnost slovenskega knjiznega trga. Slovenske zalozbe ne placujejo honorarjev. Knjige so namenjene zasluzku zaloznika in ne avtorja. Avtorji pisejo, zalozbe izdajajo. Nekako se vsem, tako velikim, kot malim zdi, da mora avtor delati brezplacno, za svojo duso. Skratka, zalozba avtorju nicesar ne placa, ce knjiga slu-cajno ni drzavno izdatno podprta (beri: pokriti skoraj vsi materialni in drugi stroski). Malce manj spreten avtor lahko nultega honorarja ostane tudi brez avtorskih pravic do lastnega dela. Kar veliko zalozb tako oze-ma avtorje. Zalozbe placajo tisk, vcasih tudi lektorja
(drobiz mimo davkarjev v primeru manjsih zalozb), a oblikovalca bolj redko (vecina naslovnic so bolj ali manj fotokopirani izdelki nekoga, ki je pac pri roki). Knjiga je natisnjena, vecina se proda v knjiznice, zalozba potem kasira, kolikor se pac pokasira za 100 - 150 prodanih izvodov.
V	E-svetu ta suznjelastniski sistem odpade. Avtor lahko zalozbi rece adijo. Kako? Če je dovolj spreten, lahko sam pripravi elektronsko izdajo in jo ponudi trgu. Čeprav ne bo obogatel, pa bo dobil vsaj nekaj, kar je bolje od nic, kar lahko pricakuje od zalozbe. Seveda pa model E-knjige ne disi drzavno podprtim akterjem, saj naenkrat niso vec v prednosti glede stroskov in tudi kvalitete. Iznajdljiv in spreten samozaloznik lahko s primernimi orodji izdela profesionalne izdelke. Ta namenska orodja so sorazmerno poceni, vendar naredijo profesionalne izdelke. Vse je v vescini.
Biblos je dokaz, kako je, ce so vsi akterji na isti startni crti. Samozalozniski projekt Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti je ze od zacetka med prvimi petimi z najvec izposoje (izmenja si 3. in 4. mesto).
Majhni imamo tudi prednost, ker se lahko hitro prilagajamo. Neobremenjeni smo s kalkulacijami velikih in nismo eksistencno odvisni od drzavnega vbogme.
Elektronske knjigarne pa imajo seveda od nas majhnih korist. Ker ne kalkuliramo, lahko ponudimo vse, kar imamo. S tem bogatimo ponudbo elektronskega knjigarnarja in korist imamo vsi udelezenci.
Zakaj poleg obeh svezih E-knjigarn ne omenjam Rus-lice, pionirja na tem podrocju? Z njimi nimam izkusenj.
V	clanku Moja E-izkušnja vam podajam svojo samo-zaloznisko izkusnjo.
Se nekateri spletni naslovi:
*	Elektronska knjižnica in knjigarna Biblos
http://biblos.si
*	Elektronska knjigarna E-knjiga.Emka http://eknjiga.emka.si
DREJCKOVIH NAGRAD ZA LETO 2013 NE BODO PODELILI
Društvo ustvarjalcev spekulativ-nih umetnosti Zvezdni prah iz Maribora je v lanskem letu pričelo s podeljevanjem nagrad DREJČEK IN TRIJE MAROVČKI za dela na področju spekulativnih umetnosti (fantazija, znanstvena fantastika in horor).
nT If it
Zal do konca meseca julija 2013, ko se je iztekel rok za nominacije, drustvo ni prejelo niti enega(!) samega predloga. Zato se je odbor odločil, da za leto 2013 te nagrade na podeli. Vsa produkcija na speku-lativnem podrocju v letosnjem letu pa bo upostevana pri podelitvi nagrad za leto 2014.
IRON SKY -THE COMING RACE
Opraviti imamo z nadaljevanjem filma Iron Sky (Jekleno nebo) finskega režiserja Timo Vuorensola. Pro-ducenti filma zelijo biti se bolj neodvisni od financerjev in so sprozili
nabiralno akcijo, ki je bila uspesna. V 57 dneh so zbrali nekaj vec kakor 182.000$. Kakor pri prvem filmu, tudi tukaj velja, da se lahko pridruzi-te ustvarjalcem filma. Predvidevajo, da bodo potrebovali okoli dve leti, da film naredijo. (Vir: scifiportal.eu)
KRATKE IZ EVROPE
Novic iz nase Kokoske ni kaj veliko in vcasih se sprasujem, ce spimo sredi poletja zimsko spanje. A ker smo del Evrope, je prav, da kaksna novica pricurlja tudi izza meja. (Vir: scifiportal.eu)
NOVA STRAN ESFS
European Science Fiction Society je prenovila svojo domaco stran, tako vsebinsko kakor tudi oblikovno. S tem skusajo doseä se vecje stevilo ljubiteljev in podpirati Evropski fandom.
UTOPIALES, NANTES
Med 30. oktobrom in 4. novembrom bodo Francozi organizirali svojo letno konvencijo Utopiales v Nantesu v Kongresnem centru. Gostje bodo William Gibson, Orson Scott Card, Ma Brooks, Peter Curling, Sara Doke, Michel Serres, Alain Musset, Eric Picholle in se vec francoskih avtorjev, ki so nam neznani. Pripravili bodo okrogle mize in podelili francoske nagrade.
DUTCH EUROPEAN STEAMPUNK CONVENTION
Ljubitelji tovrstne literarne smeri, mode, designa, itd., sta zal ze zamudili najvecjo evropsko prireditev. Bila je med 26. in 28. julijem 2013 v mestecu Meppel na Nizozemskem.
EUROPEAN FANTASTIC F ilm FESTIVALS FEDERATION
EFFFF
The European Fantastic Film Festivals Federation (the Federation) sestavlja 22 filmskih festivalov v 15 drzavah. Ocenjujejo, da so v zadnjem letu tako nabrali skupno vec kakor 450.000 obiskovalcev. Iz Slovenije je zraven Grossmannov festival iz Ljutomera.
Zveza podeljuje nagrado Melies d'Or za najboljsi fantasticni film (dolgo- in kratko-metrazni). Nagrada je poimenovana po Georgesu Meliesu, francoskem cineastu, ki je prvi naredil znanstveno fantasticni film v katerem je uporabil tehnicne trike, ki so se danes v uporabi.
Nagrado so prvic podelili leta 1995 v Bruslju na International Fantastic Film Festival. Prejel jo je Alex de la Iglesia za film The Day of the Beast (El Dia de la Bestia). Nato so nagrado dobili se Michael Winterbottom za film Code 46 leta 2004, Thomas Alfredson za Let the Right One In (Lat den Rätte Komma In) leta 2008, Rodrigo Cortes za film Buried leta 2011 in Kristina Buozyte za mojstrovino Vanishing Waves (Aurora) leta 2012.
Letosnja, ze sedemnajsta Melies d'Or Ceremony bo 13. oktobra na Sitges Internacional de Činema v Kataloniji v Spaniji. Vec informacij je mogoce najti na www.melies.org.
Vse ANI <>
NOVICE - RAZNO
O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM
ROJENA JE NOVA ZVEZDA
20. avgust 2013
Ampak ne filmska ali glasbena, temveč čisto prava, vesoljska. Novo sonce se je prižgalo 1400 svetlobnih let stran od Zemlje. Skratka skoraj na nasem dvorisču. S tem je postala idealen nebesni objekt za proučevanje.
Rojevanje zvezde proučujejo s pomočjo radijskega teleskopa ALMA v Čilu v pusčavi Atačama. Rojstvo so zaznali takrat, ko so se plini ob prižigu zvezde razleteli na vse strani s hitrostjo 144.000 km/h in zadeli ob pline, ki obkrozajo zvezdo, da so zazareli. Odkritje priziga nove zvezde bo znanstvenikom pomagalo, da bodo bolje razumeli pročese ob nastanku zvezd. Zvezdo so poimenovali HH (Herbing-Haro) 46/47.
ISKANJE ALIENOV Z LASERJEM
Avgust, september 2013
Astrobilogi so prisli na novo idejo, kako poiskati tuje čivilizačije. Zamislili so si, da je mogoče zabele-ziti laserske emisije izvenzemelj-skih čivilizačij. To je postalo mogoče v zadnjem času, saj so razvite naprave, ki zaznajo en sam foton svetlobe v zelo majhnem delču sekunde.
Detektorja na Harvardu in Pri-čentonu zmoreta z 'enim pogledom' zaobjeti 10.000 zvezd in zaznati morebitni laserski blisk. Walter Leeb z Dunajske univerze za tehnologijo pravi:
»Predpostavljamo, da tuje čivili-začije najbolj verjetno uporabljajo svetlobo za komunikačijo. Tudi Zemljani ze od vsega začetka uporabljamo svetilnike, ki utripajo in opozarjajo na nevarnosti ali določajo smer. isčemo impulze, ki se pojavljajo vsako nanosekundo ali se v krajsem intervalu. Tako kratkih intervalov namreč ne povzroča nobeno nebesno telo.«
Prav tako menijo, da bi uporabljali infrardeče laserje in druge podobnih valovnih dolzin, saj v naravi taksnega vira svetlobe se nismo odkrili. Ta vrsta laserjev je tudi energetsko zelo močna, kar je nujno, če zelimo poslati informačije na velike daljave. Ob tem se osre-dotočajo na tiste zvezde, kjer bi bilo mogoče, da okrog njih krozijo zemlji podobni planeti.
Z 80-čentimetrskim teleskopom Dunajske univerze so ze preiskali pred kratkim odkrit planet, ki je zelo podoben Zemlji. Upanje polagajo prav na tiste planete, ki so v zoni naseljivosti (zlatolaskina zona). To so tisti, ki so na taksni razdalji od matičnega sonča, da je na njih tekoča voda. Najbolj 'zazeleni' v tem trenutku so Kepler-22b, HD 33564b, HD 87883b in
eksoplaneti zvezde Gliese 581. Felix Hormuth z Instituta maxa Plančka za astronomijo v Heidel-bergu, Nemčija, pravi:
»Signalov s teh čiljanih planetov nismo prejeli. Vendar smo dokazali, da so tehnologija in metode pravilni. Tako to ni znanstvena fantastika, temveč smel poskus, ki je fas-činanten in realističen.«
KOLONIZACIJA MARSA
September 2013
Privatna organizačija Mars One je aprila letos objavila, da zbira prostovoljče za kolonizačijo Marsa. V razpisu je navedla, da bodo ude-lezenči odsli leta 2023 na Mars in tam ostali 'za vedno'. Nihče ni pričakoval, da se bo naslo dovolj ljudi za taksno enosmerno potovanje. Do konča avgusta se je javilo več kakor 165.000 udelezenčev, ki so čelo ze plačali 'aro' za taksno epsko potovanje.	(vse ANI)
PLANET HUMORJA
USTVARIL „V SVOJEM ŽIVLJENJU?
NEKAJ RESNIC O RAČUNALNIKIH V ZF FILMIH
Vsak računalnik, ki oživi in grozi človeštvu z uničenjem, je mogoče premagati tako, da mu podtaknemo nasprotujoče si podatke. Veliko-ploskovni računalniki z mnogimi lučkami in vrtečimi se koluti so najsodobnejsi stroji, samo so jih retro dizajnirali.
Katerikoli virus napisan na kateremkoli računalniku lahko uniči drugi računalnik ne glede na njegov operačijski sistem. (He, verjetno je to zato, ker vsi uporabljajo Mace!) Največji računalniki so najhitrejsi! Na najbolj zavarovanem vohunskem računalniku ni tezko najti skritih datotek. Samo je potrebno vtipkati: »Najdi vse skrite datoteke!« Geslo je vedno mogoče uganiti največ v dveh, pardon, v treh poskusih.
Se tako butast in misičast heroj takoj razume kako deluje računalnik Izvenzemeljčev.
Imam slabo in dobro novičo za vas. Slaba je, da imate napredujočo bolezen 'razvoj človeske vrste'. Dobra pa je, da bodo zelo hitro uničili sami sebe. Tako boste kmalu
zdravi!





Zi
POROČAMO
KSEVT
VITANJE - SLOVENIJA 13. JULIJ 2013
Pripravil Andrej Ivanuša
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (na kratko KSEVT) v Vitanju je bilo dograjeno v septembru leta 2012. Otvoritveni govor so imeli: dr. Danilo Turk, predsednik RS, dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in sport RS, dr. Lojze Peterle, evropski poslanec, dr. Anton Mavretič, vesoljski znanstvenik, ter kozmonavt, dr. Jurij Baturin. Ž Mednarodne vesoljske postaje je udelezence pozdravil kozmonavt Jurij Malenčenko. Objekt sta uradno odprli bivsa ministrica za kulturo Majda Sirca in kandidatka za umetnico v vesolju Mateja Rebolj. Osrednji umetniski program je predstavljalo delo Pendulum Choir svicarske skupine Cod.Act.
V tem trenutku (do konca septembra) je v srediscu se odprta otvoritvena razstava HERMAN POTOČNIK NOORDUNG: 100 MONUMENTALNIH VPLIVOV. Posve-cena je cloveku, v imenu katerega je ideja o KSEVT pravzaprav zrasla. Rod Potocnika, pionirja vesoljskih poletov, izvira iz Vitanja. Tam ze od prej stoji njegova spominska soba.
Stavba Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju se zdi kakor, da bi padel leteči krožnik sredi tipičnega slovenskega trga. Vsekakor je prvi vtis 'izvenzemeljski'.
»Potocnikova razstava predstavlja predvsem huma-nizacijo tehnoloskega razvoja. Je sestevek vplivov na Potocnikovo biografijo in vplivov njegovega dela na desetletja razvoja vesoljskih tehnologij, ki so omogocile polet prvega satelita in prvega cloveka v vesolje, polet na Luno ter namestitev vesoljskih postaj v Zemljini orbiti.« je dejal Miha Tursic, avtor razstave.
Razstavo sem obiskal v mesecu juliju 2013. Bila je topla poletna sobota in po spustu s hladne Rogle sva z zeno 'padla' v poletje in se ustavila v Vitanju pred stavbo, ki se najbolj spominja na kaksen leteci kroznik. Delovala je prav nezemeljsko sredi klasicnih 'kmeckih' his Vitanja. Pridruzila sva se vodenemu ogledu razstave. Čeprav vem o Potocniku prakticno 'vse' in se vec o
m
KSEVT je 24. maja 2013 obiskala Sunita L. Williams, astronavtka tudi s slovenskimi koreninami, ki je bila doslej dvakrat članiBh posad-f ke Mednarodne vesoljske postaje, drugič je bila poveljnitSa odprave.
i
cloveskem osvajanju vesolja, sem dobil se nove informacije, ki jih nisem poznal. Razlaga je bila na nivoju in vodenje odlicno opravljeno.
Po uvodni predstavitvi Potocnikovega zivljenja smo se posvetili njegovim idejam, ki jih je zapisal v knjigi 'Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen motor' in je bil izdana 1928. Knjiga je v slovenskem prevodu z naslovom 'Problem voznje po Vesolju -Raketni motor' izsla leta 1986. Vendar je mojo pozornost takoj pritegnil pod stropom 'lebdeci' Sputnik. Takole od blizu je bil videti kot velika aluminijasta zoga z antenami. Razstavljen je eden od treh, saj so Rusi vedno zgradili rezervna vesoljska plovila. Prvi niti ni uspel poleteti v Vesolje. Drugi je bil srecnez, ki je obkrozal
Samo do septembra 2013 je mogoče v KSEVT videti 'originalni' SPUTNIK,
prvo vesoljsko plovilo, ki smo ga ljudje poslali izven naše atmosfere v krožniSo okrog Zemlje. Na platnu pod njim se vrti projekSSija vesoljske postaje kot si jo je zamislil Herman Potočnik.
HERMAN POTOČNIK
NOORDUNG
im
VlONUMEN ALNlh
vplivov
Herman Potočnik Noordung se je rodil 22. deEtembra 1892 v Pulju. Svoje otroštvo je preživel v Mariboru, šolal se je v FisEhauu, HraniEah in Mödlingu, ter se že v času prve svetovne vojne boril na različnih frontah. Po vojni je bil invalidsko upokojen, kljub temu se je odločil za nadaljnje šolanje na Dunaju, kjer je magistriral iz raketnih tehnologij. Od leta 1922 do svoje smrti se je posvetil vesoljski znanosti. Umrl je 27. avgusta 1929.
zemljo in ves cas nanjo posiljal signale -biiip, -biiip, ki so jih med drugimi lahko uspesno ulovili tudi radioamaterji. Tretji pa Zemlje ni nikoli zapustil in je sedaj kot velikanska dragocenost razstavljen v KSEVT.
Druga atrakcija pa so zagotovo ruske vesoljske obleke. Razstavljena je 'delovna' vesoljska obleka Sokol, ki jo astronavti oblecejo med poletom v vesolje in ob pristanku na Zemlji ter ob posebnih priloznostih, ko jim morda grozi odpoved tesnosti postaje. Nato je naslednja lutka oblecena v vesoljsko podobleko, ki vsrkava znoj in so po njej razpeljane cevke za regulacijo temperature. Vanjo so vsite tudi komunikacijske naprave. Pod stropom so obesili se vesoljsko obleko za 'leoniranje', torej za sprehod v vesolje. Pojem 'leoniranje' je nastal zato, ker je bil prvi clovek, ki se je podal izven vesoljske kapsule, Aleksej Arhipovic Leonov marca 1965. Obleka z imenom Orel je pac 'cudo' tehnologije in ze tista, rabljena, ki je v KSEVT, je vredna toliko kolikor je stala izgradnja sredisca. Vendar pa nudi astronavtu kar naj-vecjo mozno zascito pred vsemi nevarnostmi, ki prezijo nanj v vesolju. Vendar je potrebno imeti pred ocmi, da je to vec kakor obleka. To je pravzaprav mobilna enoo-sebna vesoljska kapsula, ki omogoca delo v najbolj eks-tremnih pogojih.
Ostalo so fotografske predstavitve knjige nasega znanstvenika, ki je prvi tehnicno spregovoril o tezavah bivanja v vesolju. Njegova vesoljska postaja je zelo domisljena in mnoge njegove resitve so uporabili tako znanstveniki (Herman Oberth, Ciolkovski, von Braun, idr.) kot pisci znanstvene fantastike (Arthur C. Clarke, itd.). Sama postavitev razstave je tehnicno zelo dovrse-na in v uporabi so elektronski efekti, ki jih omogoca sodobna informacijska tehnologija. Ves center je ena sama oda sodobni vesoljski in informacijski tehnologiji kakor tudi arhitekturi.
V kolikor si zelite razstavo sami ogledati, potem morate pohiteti, saj je odprta le do konca septembra 2013, potem bodo Rusi odpeljali obleke in satelit.
Vec na internetnih straneh: http://www.ksevt.eu http://noordung.vesolje.net
http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksej_Arhipovi%C4%8D_Leonov
Slika zgoraj: ProjekESja skiE iz knjige Hermana Potočnika. Sodobna tehnologija riše na steno modre silhuete ljudi, ki stopajo mimo. Slika v sredini: Vodička po KSEVT razlaga tehnologijo in uporabnost ruskih vesoljskih oblek. Levo je obleka Sokol, ki jo astronavti oblečejo ob vzletu in pri pristanku. V sredini je podobleka, ki vsrkava znoj in regulira toploto. Za njo pa 'lebdi' obleka za sprehod po vesolju Orel.
Sliki spodaj: Obleka Orel v Eteloti, tudi rabljena je vredna toliko kot vsa stavba KSEVT; in paketi dehi-driranih obrokov vesoljEtev. Mene je najbolj navdušila rdeča vsebina, saj je v vrečki tradicionalni ruski obrok - boršč. (Vse foto ANI)
r ■ «g
& i ~
i P i
"|F „ .-v'*
k 1 k	V
[k
POROČAMO
GROSSMANN 9
LJUTOMER - SLOVENIJA 15. - 20. JULIJ 2013
Pripravil Andrej Ivanuša
Zombiji so znova korakali, tudi tokrat v Ljutomeru. Ze devetič po vrsti. Napili so se dobrega, stajerskega vina in ne krvi! Ogledali so si najbolj grozljive filme in počeli se sto drugih stvari. Izvolili so kraljičo krika in najbolj norega kralja. Prisli so taki iz domovine in onaki iz drugih dezel. Bilo je noro in nepozabno!
Filmski program je bil bogat V kategoriji HUDI MAČEK so se za nagrade potegovali Sawney: Flesh of Man (UK) - gost: Ričky Wood; May I Kill U? (UK) - gost: Stuart Urban; Aurora (Lit) - gostja: Jurga Jutaite; Frankenstein's Army (Nl) - gost: Ričhard Raaphorst in Tul-pa (Italija). V kategoriji SLAKOV HUDI MAČEK smo videli filme Nečrolovers (Čile), Luminaris (Argentina), Častidermia, Viande Rouge, Death Čhase, Pool, We Will Call Him Bobby, Fist of Jesus, Alastor, The Caste in The Cross (vse iz Spanije), Baby-Sitting, Antoine and the Heroes, Nostalgič Z (obe Frančija), Revolučija jede svo-ju deču, Priče iz groba (obe Srbija), Territory (Finska), The Hopper (Danska/Nemčija) in Bad Penny (Romunija). V kategoriji MELIES D'ARGENT so bili znova najstevilčnejsi spanči z White Darkness, Hotel, Pre-senče Required in Alexis ter Frančozi z The Revenant in Srbi z The Tale of the Wall Habitants.
V glasbenem delu (glasbeni dokumentarči) so se za nagrado HRUPNI MAČEK potegovali Intimn frizurn: padeč, Drum'n'bass in your fače in Otroči sočializma -zamenite mi glavo iz Slovenije; Kako smo usli u Europu: Slučaj SexA, Monte paradiso 20, Grad Izobilja in Punčke iz Hrvaske, iz Srbije je bila Ljuljaska ter iz Makedonije Kanal 103 - Ljubavno pismo alternativnoj kulturi.
Otvoritveni film je bil BYZANTINUM iz Velike Britanije. Ta film so pričeli od prvega avgusta predvajati tudi v nasih kinematografih.
Na kratko o vsebini filma: Skrivnostni zenski se zatečeta v neugledno obmorsko letovisče. Člara spozna osamljenega Noela, ki jima ponudi zatočisče v zapusčenem gostisču Byzantium. Solarka Eleanor se spoprijatelji s Frankom in mu zaupa njuno smrtonosno skrivnost. Rodili sta se pred 200 leti in se hranita s človesko krvjo. Ob razkritju njune skrivnosti je preteklost, ki ju je vselej preganjala, naposled močnejsa in poslediče so stra-sanske.
Poleg projekčij filmov so na festivalu bile se različne delavniče. Bila je delavniča posebnih učinkov z Mad Squirrel FX. Naslednja je bila igralska delavniča pod vodstvom Zige Čamernika (Method ačting - igranje za vsakogar), ki so temeljile na metodi Strasberga. Tretja je bila se MALA DELAVNIČA GROZE, ki so posvetili legendarnemu Rogerju Čormanu, dobitniku častnega
g i

lM
Ji w v
A
r\
y\
prassmann <3?
n -[srivAL FANTAsnčhCGA r im.i:h mi
2D.iifii2M%lDnsr
"Hudega starega mačka" na Grossmannu 08. Eden njegovih bolj znanih in kultnih filmov je Mala delavniča groze (1960) - verjetno najboljsi primer vseh časov, kako brez proračuna posneti brezčasno filmsko mojstrovino. Film je zapisan v Guinnessovo knjigo rekordov kot film, ki so ga posneli v najkrajsem času. Čorman je za snemanje porabil čela dva dni in eno noč.
V delavniči je letos snemalo pet ekip, ki so jih vodili Stas Milovanovič, Zan Rode, Ričhie Erčolalo, Jerneja Jelen in Bostjan Soveč.
Letosnjega festivala sta se kot častna gosta udelezila legendarni italijanski igraleč Frančo Nero in eden največjih mojstrov evropskega akčijskega filma Enzo G. Častellari. Obema so podelili nagrado za zivljenjsko delo.
Zal o vsem ni mogoče povedati na straneh JEJ, zato vas vabim, da si podrobnosti pogledate se na straneh festivala http://www.grossmann.si/.
r*s
Enzo G. Castellari in FranSb Nero
FESTIVALSKE NAGRADE
HUDI MAČEK
Nagrada za najboljši celovečerni film Aurora (Litva, Francija, Belgija; 2012) režija: Kristina Buožyte
Obrazlozitev: Za fascinantno estetiko filma, ki zdruzuje vizualno, dramatično in tudi poetično vznemirjenje - fantastični litovski triler.
Posebna omemba:
Vas lahko ubijem? (Velika Britanija; 2013; režija:Stuart Urban
Obrazlozitev: Za scenarij, ki je obenem zelo lahkoten in zelo mračen.
SLAKOV HUDI MAČEK
Nagrada za najboljši kratki film Antoine in junaka (Francija; 2012) režija: Patrick Bagot
Obrazlozitev: Fantastičen primer filmske nostalgije, ki popolno ujame bistvo kultne kinematografije osemdesetih.
MELIES D'ARGENT
Nominacija za Melies d'Or, nagrado za najboljši evropski fantastični kratki film, ki jo na koncu letnega festivalskega cikla podeli EFFFF Zgodba o prebivalcih zidov (Srbija; 2012) režija: Andrej Boka
Obrazlozitev:Mojstrski prikaz digitalnih efektov v zgodbi, ki bo ujela domisljijo mlajsih občinstev in jih obenem podučila o tegobah konflikta.
HRUPNI MAČEK
Nagrada za najboljši glasbeni dokumentarec Kako smo vstopili v Evropo: primer Sexa (Hrvaska; 2012; rezija: Ines Pletikos)
Obrazlozitev: Kako smo vstopili v Evropo: primer Sexa" govori o pomembnem in inovativnem bendu na dramatičnem prehodu iz 80h v 90ta. Dokumentarec odlično uravnovesa osebne zgodbe članov, zgodbo benda in druzbeni kontekst. Osvesčen alter bend rusi stereotipne predstave o kreativnem emigrantstvu in begu pred političnimi dogodki. Zvesti samim sebi tudi v tujem okolju so Sexa prisili v konflikt s politično korektnostjo in predsodki nizozemske alter scene, a kljub temu vztrajali pri svoji ustvarjalni in osebni integriteti. Vizualno močan, odlično zmontiran in pripovedno tekoč film brez olepsav pove njihovo zgodbo.
ČASTNI HUDI MAČEK
Nagrada za življenjsko delo Franco Nero in Enzo G. Castellari
ŽIRIJE
HUDI MAČEK Goran Markovič
Reziser, scenarist in dramski pisec. Dobitnik častnega hudega mačka na Grossmannu 2012. Predavatelj na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in član bruseljske Evropske akademije za filmsko umetnost. Avtor kultnih komedij, dram in grozljivk, ki so postale del popularne kulture na področju nekdanje Jugoslavije, veliko pozornosti pa so bile delezne tudi v sirsem evropskem prostoru. Za vse njegove filme je značilno močno druzbeno kritično sporočilo, ki skozi pogosto humorne pripovedi o neprilagojenih malih ljudeh, ki so le del disfunkcionalne, razpadajoče druz-be, opozarja na druzbene probleme. Za svoje delo je prejel stevil-ne nagrade na domačih in mednarodnih festivalih. Pred krakim je posnel komedijo Ponarejevalec, ki po odličnih odzivih doma in na festivalih jeseni prihaja tudi v Slovenijo.
Phillip Bergson
Ze kot student je ustanovil filmski festival v Oxfordu. Za BBC je napisal in vodil mnoge oddaje o filmu in obenem redno intervju-val filmske ustvarjalce ter poročal s festivalov. Pri mnogih festivalih je bil udelezen v vlogi programskega direktorja ali sodelavca (IMAGFIC v Madridu, Valencia Cine Jove, Las Palmas, Ashdod, Festroia, Islantilla). Je gostujoči predavatelj na praski filmski soli PCFE in je sodeloval v zirijah FIPRESCI in drugih v Cannesu, Berlinu, Haifi, Leipzigu, Thessalonikih, Karlovyh Varyh, Bratislavi, Cottbusu, Pulju, Mladi Boleslav ter Znojmu. Je nekadilec, zelo rad pa si privosči slovensko slivovko in belo vino.
Romain Roll
Romain Roll, rojen v »zibki Rosemaryjinega otroka«, je ze od rojstva fasciniran predvsem z zanrskimi filmi. Je bivsi koordinator Evropske federacije festivalov fantastičnega filma, se vedno je član upravnega odbora. V industriji fantastičnega filma je ze priblizno 25 let. 10 let je vodil mednarodni filmski festival Cinenygma v Luksemburgu. Igral je v trilerju Nature Morte rezi-serja Paula Burrowa in pred kratkim v The Strange Color of Your Body's Tears reziserjev Helene Cattet in Bruna Forzanija. 7 let je tudi neodvisni izvrsni producent in producent v Luksemburgu.
SLAKOV HUDI MAČEK / MELIES D'ARGENT Milan Todorovič Julian Richards Velimir Grgič
HRUPNI MAČKEK Igor Vidmar Jure Longyka Matjaž Manček
VINSKI SAMPION HUDI MAČEK
Nagrada za najboljše vino po izboru filmskih gostov Rumeni muškat 2012 - Turistična kmetija Hlebec
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI FILM MALE DELAVNICE GROZE
Na letosnjo malo delavnice groze sta se prijavili dve ekipi iz Ormoza in Gornje Radgone. Obema čestitamo za njun trud, pozrt-vovalnost ter iznajdljivost, a ker je zmagovalec lahko le eden, smo se določili za film Deveto življenje mladega filmarja Staša Milovanoviča.
|C'H3B3
ZMAJ POD DRAGUČEM
PAZIN, DRAGUČ - HRVAŠKA 9. - 11. AVGUST 2013
Pripravil Andrej Ivanuša
Slovenska delegacija (Bojan, Andrej) je bila lani prvic na Festivalu fantastične književnosti v Pazinu na Hrvaškem. Vsako leto pripravijo ob tem se knjigo fantastičnih zgodb, ki je povezana z določeno temo. Tako sva izvedela, da za letosnji dvanajsti festival pripravljajo temo o zmajih. To nama je dalo pogum, da sva jim poslala vsak svojo zgodbo in se pri tem mučila s hrvasčino.
Vendar nisva imela možnosti, saj je prispelo 55 zgodb in si jih v knjigo uvrstili 25. Odkrito povedano, vse so bile vsebinsko boljse od teh dveh, ki sva jih poslala. A nič hudega! Vsekakor sva dobila vabilo, da se udeleziva se letosnjega festivala.
Na kratko smo tako predstavili slovensko produkcijo na področju znanstvene fantastike in fantazije v preteklem letu. Začelo se je v petek s to predstavitvijo, kjer so sodelovali se Hrvati, Bosanči, Črnogorči in Srbi. Skupaj nas je bilo okrog 30. Tako smo dobili vpogled v to, kaj počnejo avtorji na področju SF&F&H na prostorih bivse Juge. Prireditev je vodil organizator, enfant terrible hrvas-ke sčene, Davor Sisovič. Znan je po uporabi električne čigare, ki jo neumorno puha 24 ur na dan. Ker so se organizatorji bali morebitne nevihte (dejansko je bila, ampak sele ob treh zjutraj!), so pripravili vse skupaj v prelepi viteski dvorani v Kastelu, stari mestni trdnjavi, ki kraljuje nad 100 metrskim prepadom in se pod večjo krasko steno, ki se pne se naslednjih 100 metrov nad trdnjavo. Vsekakor fantastična sčena.
V soboto smo bili gosti občine Čerovlje in mesteča Draguča, kjer se je čas ustavil pred več kakor dvesto leti.
Tema je bila namreč povezana prav s tem mestečem, saj je pod njim votlina, kjer menda se danes spi zmaj. Na vas-kem trgu, na plosčadi vaske čisterne za vodo so pripravili predstavitev zgodb iz knjige Priče o Zmajevima (Zgodbe o Zmajih). Vsak/a izmed avtorjev/avtorič je predstavil/a idejo, ki je pripeljala do zgodbe. Nekatera pojasnila so bila zelo zanimiva, druga pa humoristična. Vsekakor je bilo veselo, se posebej, ker so v avtomat za vodo, ki pri nas stoji skoraj pred vsako pisarno, nalili malvazijo in smo si lahko postregli s prijetno ohlajenim vinom po mili voljni.
Po predstavitvi smo si ogledali se kastel in stiri čerkvi-če, ki so vse stare več kakor 600 let Mesteče je videti se vedno zelo srednjevesko in če bi ne bilo električnih zič, bi res lahko pomislil, da smo se preselili s časovnim strojem v srednji vek. Znano je tudi po tem, da so tukaj posneli več kakor 20 različnih filmov in mesčani pravijo, da so »Istarski Hollywood«.
Po ogledu so nas popeljali do turistične kmetije. Po dobrem in obilnem kosilu smo si ogledali se njihovo zelo zanimivo dejavnost. So namreč od drzave pooblasčena gojitvena kmetija za prastaro istrsko govedo, imenovano
Slike na obeh straneh spodaj, od leve proti desni:
-	Organizator Davor Sisovič s svojo nepogrešljivo električno Sgareto, v vrečki pa je nosil primerke knjige Zgodbe o Zmajih, ki jo je prejel vsak udeleženeS brezplačno;
-	UliSSa mesteSa Draguč - če bi ne bilo električnih žiS, bi mislili, da smo se s časovnim strojem preselili 200 let v zgodovino;
-	Avtohtono istrsko govedo boškarin, vse skupaj je na svetu samo še okrog 1000 teh mogočnih živali;
-	Znamenito brezno PazinčiSSe (198m) nad Pazinsko jamo;
-	Pisatelj Jules Verne ima 'navdih' in njegovi liki so oživeli s filmsko pro-jekSijo na trdnjavskem zidu;
-	Pobeg iz kaštelske ječe v interpretaSiji članov društva za prosto plezanje iz Pazina. (Vse foto ANI)
boškarin. Teh prežvekovalcev je v vsej Istri mogoče samo se okrog 1000 in so pod posebno zaščito. Nekaj jih gojimo tudi v Sloveniji.
Večer smo preživeli znova v kastelu v Pazinu. Na zelo zanimiv način so nam prikazali zgodbo Julesa Verna. Da, tudi ta avtor, začetnik evropske znanstvene fantastike, je povezan s Pazinom! Zato so po njem poimenovali čelo uličo. Namreč, v svojem romanu Mathias Sandorf (Slovenska izdaja, TZS, Ljubljana, 1972) opisuje pobeg glavnega junaka iz Pazinske trdnjave. Verne sičer nikoli ni bil v Pazinu. Obstaja pa bogata korespondenča s takratnim zupanom mesta, ki mu je natančno opisal geografske značilnosti. Te je Jules prenesel v svoj roman.
Zbrali smo se na notranjem dvorisču trdnjave, kjer so nas pričakale pogrnjene mize in godalni kvartet, ki je igral Straussov dunajski valček. Kostumirane dame so nekatere goste povabile, da zaplesejo z njimi. Na odru je Verne iskal navdih in poprosil svojo sluzkinjo, da mu prinese večerjo. Tudi gostje smo prejeli predjed. Ko je pisatelj dobil 'navdih', so na trdnjavski zid projičirali nemi film s prizori iz zgodbe s hrvaskimi in angleskimi podnapisi. Tega so prekinjali z igranimi prizori začetka upora, lova na upornike, sodbe in na konču so člani drustva za prosto plezanje uprizorili se pobeg iz trdnjave.
V nedeljo dopoldan je bila predvidena poslovilna kava. Vse skupaj je trajalo od 10:00 do 13:00 ure. Tukaj so nas povabili, da za naslednji festival 2014 prispevamo 'samostanske' zgodbe. Odvijal se bo v samostanu Sveti Petar u Sumi.
Se to! V Pazinu imajo tudi Valvazorjevo uličo. Nas poli-histor je v knjigi Slava vojvodina Kranjske pisal o Istri, se posebej o Pazinu. Ampak v njegovim berilu so to izpustili!
12. Festival fantastične knjizevnosti je pripravilo drus-tvo ALBUS iz Pazina ob obilni pomoči Muzeja mesta Pazi-na in Občine Cerovlje. Pokroviteljstvo pa so prevzeli Ministrstvo za kulturo republike Hrvaske, občina Cerovlje in mesto Pazin. Kako drugače kot je to pri nas!	<>
	rt " , i
	JL „ I
	i- Mathias Sandorf i - " ■ *' te i & h i __i __-J!:',
Zgoraj: portret Julesa Verna, naslovnica knjige in ulična tabla. Spodaj: mogočni zidovi kaštela iz katerega pobegne junak zgodbe.
iL:
POROČAMO
NA MEJI NEVIDNEGA
LJUBLJANA - SLOVENIJA 28. SEPTEMBER 2013
Pripravil Bojan Ekselenski
MATI INU OČE NEVIDNEGA
28. septembra je bil dan konvenčije nam ljubih zan-rov z imenom Na meji nevidnega. Organizator je bilo KUD Smaug.
Konvenčija je bila enodnevni dogodek, kar se je izkazalo za zalo pametno odločitev. Lokačija - prostori Plesne sole Bolero na Dunajski 49 - znova pametna poteza, saj je razpored in velikost prostorov ravno pravsnja za dogodek taksnega obsega.
Glavno tezo organizačije sta nosila Mitja in Rebeka, idejna oče in mati KUD Smaug. V en prostor sta uspela spraviti praktično vsa drustva, delujoča na sčeni speku-lativnih umetnosti. Pokazalo se je, da se velika večina njih nahaja v Ljubljani in okoliči.
Do 10 ure smo se zbrali sledeča drustva in skupnosti:
•	KUD Ampus (izdelava fantazijskih kostumov in rekvizitov)
•	Slovensko Tolkienovo drustvo Gil Galad
•	LARP skupnost (zivo igranje domisljijskih vlog)
•	Planeswalker (slovenska skupnost igralčev Magič: the Gathering)
•	Virtualna Bradavičarka (ne svinja, temveč skupnost ljubiteljev sveta Harryja Potterja)
•	Slovensko Warhammer drustvo (Skupnost igralčev
namizne igre Warhammer 40.000) • Drustvo ustvarjalčev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah (nase avtorsko drustvo)
Od vseh v Sloveniji so manjkali samo člani drustva Zlati goblin iz Maribora. No, prisli so vsaj kot obiskovalči.
TRGOVINA ČRNA LUKNJA
Seveda pa bi bila konvenčija samo s sodelujočimi prečej uborna. Pravi ritem ji je dala prečejsnja mnoziča obiskovalk in obiskovalčev. Teh je organizator nastel 350 do 400, pri čemer je bilo na visku na prizorisču tudi preko 100 ljudi. Glede na gnečo se kar strinjam s temi stevilkami. Po prizorisču se je sprehajalo veliko ljubiteljskih mask. Imeli smo Gondorče, Witčh Kinga, Morgano iz League of Legends, Jedijske viteze in vajen-če itd. Skratka, prava pasa za oči vsakega pravega ljubitelja nam dragih zanrov.
Kaj se je dogajalo?
PREDAVANJA
Bila so zanimiva predavanja in kar me je resnično razveselilo, dvorana je bila vedno skoraj popolnoma polna. Tudi predstavitev nasega drustva je bila pred skoraj polno dvorano.
KONVENCIJA FANTAZIJE IN ZNANSTVENE FANTASTIKE 28. 9 2013, LJUBLJANA
Kratka in jedrnata otvoritev brez nepotrebnih litanij je bila nekaj cez 10 uro. Takoj zatem se je zacel program po urniku. Zaradi dezurstva na stojnici se zal nisem mogel udeleziti nobenih predavanj.
Glede na odzive lahko recem, da so bila kvalitetno izpeljana. Organizator je pametno uredil, da so bila predavanja in predstavitve samo v eni dvorani. Tako nihce ni bil v dilemi ali, ali. Predavanja so bila v sledeäh okusih:
•	Predstavitve
•	Predavanja o razlicnih temah nam ljubih zanrih Bil je tudi Geek kviz.
MAŠKARADA
Kot je na taksnih dogodkih obicaj, se je izbiral najbo-ljsi kostum. Zasluzeno je zmagal Witch King, resnicno
• if
L - .... i
velicasten izdelek. Vanj je slo preko 180 ur dela. Najbo-ljsi trije kostumi so bili nagrajeni s prakticnimi nagradami. Seveda so bili vsi kostumi »v konkurenci« lepi in s predanostjo ustvarjeni izdelki.
STOJNICE
Gil Galad - Slovensko Tolkienovo drustvo
Malce sem pokukal po stojnicah. Gil Galad je poleg svojih obicajnosti pokazal tudi Prizmino knjiznico, ki jo je podedoval od zal ukinjenega Drustva Prizma. Seveda ne smem pozabiti na rekvizite, izdelane na osnovi nam ljubega Gospodarjeve trilogije. Tudi nekaj lepih LOTR kostumov smo videli. Zanimiv je tudi bil prirocnik kali-grafije, kajti za pisanje lepih LOTR napisov je treba nekaj vescine. Navdusila me je zanimiva maska Enta in nekaksen kip ajda. Tudi clanstvo Gil Galada je polno rokodelskih aktivnosti. Imajo tudi najdlje izhajajoc drustveni fanzin Sijoca zvezda (since 1998, kar v tovrstno obubozani Sloveniji pomeni se od kamene dobe).
Virtualna Bradavicarka
Stojnica je imela nekaj rekvizitov, izmaknjenih naravnost iz mogocnega gradu Bradavicarke. V slusatelje Akademije odete prijazne deklice so vihtele carovne palice in predstavljale svoj zanimiv hobi. Tudi sam sem v roke vzel carobno palico. Nisem zmogel niti enega postenega kurjenja. Najprej sem pomislil, da mi ne gre, ker palica ni temeljila za zmajevi srcni kiti. No, na koncu se je izkazalo, da sem prevec iz vaje.
Slovensko Warhammer drustvo
Stojnica namiznice Warhammer je bila zanimiva izkusnja. Ljubitelji so prinesli kopico igralnih rekvizitov. Sol in poper te namiznice so figurice. Te je treba rocno pobarvati. Nasploh je pri tej igri veliko rokodelstva in zbirateljstva, kar je morebiti se pomembneje od samega igranja.
r
POROČAMO
Trgovina Črna luknja
Trgovina Črna luknja je specializirana za prodajo igralnih in ljubiteljskih rekvizitov. Razstavljali (in prodajali) so mnozico raznih namiznic, lego kompletov, knjig in ostalega. Tako si lahko na stojnici kupil skatlo Warhammer, skodelico Warhammer in potem te lahko v sanje o naslednji bitki Warhammerja zapelje zepnica z zgodbo v svetu Warhammerja. Seveda je pogoj za aktivnosti (ne samo v Warhammerju) spodobno znanje anglescine. Ukvarjanje z namiznicami torej zahteva uk anglescine in druzabnost, kar je samo pozitivno. Meni so se najbolj dogajale lego kocke LOTR, celada sto-rmtruperja in rekviziti za LARP.
KUD Ambus
Moji neposredni sosedje so bile simpaticne dame in zabavni mozje Ambusa. Članice in clani drustva se posvecajo izdelavi srednjeveskih in fantazijskih kostumov, orodja in orozja. Na stojnici so razstavili nekaj izdelanih rekvizitov. Tudi obleceni in, prav berete, obuti so bili v lastne izdelke. Ne morem reci drugega, kot fantasticni izdelki. Posebej je seveda izstopal ze prej omenjeni Witch King. Če ne veste, kdo je to, potem naj-brz berete napacen magazin.
Planeswalker
Skupnost ljubiteljev namizne igre s kartami Magic: The Gathering je razpostavila igralne mize in pomagala zacetnikom pri prvih korakih v fantasticni svet strates-
ke fantazijske kvartopirske namiznice. Omenjena skupnost skrbijo za slovensko magicno sceno in o njihovem trudu lahko recem samo lepe stvari. Tudi pri tej igri je potrebno znanje anglescine, druzabnost in seveda dolo-cena predanost.
LARP
LARP je nekaksno gledalisce - gre za zivo igranje domisljijskih vlog. Ljudje se oblecejo v kostume in se igrajo po dolocenem scenariju. Torej nekaksni ravbarji in zandarji na steroidih. Poleg domisljije je tudi tu obilica rokodelstva in s tem povezane predanosti. Ogledal sem si kostume, orozje in ostale igralne rekvizite. Vedno me preseneti iznajdljivost in domisljija sodelujocih.
Drustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti
Žvezdni prah
Zvezdni prah je bil bolj ali manj v znamenju Vitezov in Čarovnikov Bojana Ekselenskega. Kako da ne, saj je omenjeni stricek iz ozadja organiziral stojnico, pripravil predstavitev in mimogredno se prodajal kokice, stapice i cak Moravacko colo. Hec na stran. Poleg Vitezov in Čarovnikov, fanzinov Jasubeg en Jered (trenutno edini obci fanzin v Kokoski) je bilo na stojnici nekaj vizitk, iz dna kasce postrganih zlozenk in nekaj kosov novel Člockworks Warrior od ESFS nagrajenca Martina Vav-potica. Bila je tudi NMN akcija, kar se je izkazalo za dobro potezo. Izdelkov ostalega clanstva zal ni bilo, saj ima hrbet B. E. svojo mejno nosilnost.

VTIS PRDCA MOJEGA KALIBRA
Sebe lahko imam za vsega vajenega prdca. Po razva-janju na mnozici tujih konvencij, Euroconu in domači Konfuziji, lahko naredim umestitev NMN. Posteno priznam, da sem pričakoval bistveno manj. V glavi sem imel pred konvencijo stevilko 50 kot uspeh, a 100 kot zelo velik uspeh. Vidite, včasih je zmota dobra teta. Presenečen sem bil nad predanostjo ljubiteljskih skupnosti. Zadrgnjena omejena pamet bi v igranju in rokodelstvu morebiti videla nekoristno izgubo časa. Temu odgovarjam: Ljudje brez domisljije in predanosti niso ustvarjalni in niso sposobni česa več od sledenja kalupom brez dodane vrednosti. V tem svetu hitrih sprememb pa uspeh prinasata predvsem domisljija in predanost.
Sredi dneva je bila na prizorisča resnično precejsnja gneča. Tudi stojnico Zvezdnega prahu so kar konkretno obiskovali in rad sem pokramljal z ljubiteljicami in ljubitelji. Tudi kaksno o svojih knjigah sem razdrl, dobil odzive in celo podpisal knjigo. Na koncu kar napornega dne sem Prizmini knjiznici, za dobro sodelovanje se v bodoče, podaril Votlino skrivnosti.
BABILONSKA BLODNICA KONKLUZIJA ZAKLJUČIČ
Kaj naj rečem v objemu tete Konkluzije? Imel sem se fino. Ugotovil sem, da je vsaj v Ljubljani z okolico zivah-na scena. Ta scena sicer ni podobna recimo hrvaski, saj od ukinitve Prizme nimamo več ljubiteljskega drustva klasične ZF, vendar je enako predana in zivahna. Scena je po letih mlada, saj redki presegajo 30 let. Za primerjavo, na Euroconu večino predstavljajo 40+, redkost niso 60+. Razmisljal sem tudi o preostalniku nase Koko-ske. Spomnil sem se na lanski SiCon, kjer je bil zelo ubo-ren obisk. Tudi seznam sodelujočih in obstoječih drus-tev nam ljubih zanrov razkriva bridko resnico. Slovenska scena je praktično vsa v Ljubljani in bliznji okolici. Izven smo samo redki lokalni posebnezi, ki nagovarjamo na eno roko nasteto publiko. Kako to spremeniti?
Konvencija NMN lahko postane odlično vezivo, luč na koncu temačnega predora slovenske scene. Slovenija potrebuje taksen dogodek in upam, da bo postal vsakoletno druzenje. Potrebujemo druzenje ljubiteljske srenje, saj samo tako lahko voz speljemo iz blata zastoja. Pomislite, v času samostojne Slovenije je to komaj četrto bolj obče druzenje na kaksni domači konvenciji Konfuziji v letih 2007 in 2008, lanski SiCon in letosnji NMN.
Ostalo Slovenijo lahko na začetku obudimo samo z lokalnimi popoldanskimi dogodki. Na teh dogodkih lahko pokazemo, kaj pomeni zivahna scena in mogoče se bodo počasi zbudili tudi ostali. Ne morem verjeti, da so ljubiteljice in ljubitelji polnostevilni samo v Ljubljani, a drugje smo samo čudaski posebnezi.	<>
FILMI, KINO, DVD
SVETOVNA VOJNA Z
WORLD WAR Z
Za vas gledal Bojan Ekselenski
3,4/5
Podatki o filmu
Plan B Entertainment, Apparatus Produčtions, GK Films 21. junij 2013 Dolzina: 116 minut * PG-13
Režiser:
Marč Foster
Scenarista:
Matthew Mičhael Carnahan, Drew Goddard
Igralci:
Brad Pitt, Mireille Enos, Daniella Kertesz
Kratek opis
Naspidirani furijasti zombiji proti amerisko druzinsko pravovernemu junaku. Zagotovo si bo zadeva pris-luzila kaksnega oskarja, če si ga nikakor ni mogel Avatar.
S svetovnimi vojnami je kriz. Ameriski izvozniki domoljubja, dru-zinskih vrednost in praviče so v sče-nariju tega filma naleteli na svoj pogled v ogledalu. Predfilm je obetal spodobno mesarijo, pomesano s klasično amerisko druzinskostjo. Na srečo je film boljsi od 2012, s katerim ima kar nekaj skupnih potez. Te pa so:
•	Boj za druzino,
•	Kataklizma svetovnih razseznosti,
•	Glavni junak se vedno izmaze v zadnjem trenutku.
Vendar pa ima film nekaj skupnega tudi z Okuzbo:
•	Imamo nekaksen virus,
•	V zadnjih 5 minutah filma pokvarijo 2 uri grajenega tempa zgodbe.
Film je posnet po istoimenskem romanu Maxa Brooksa, vendar si s knjigo deli samo naslov in omembo zombijev. Vse ostalo je drugače. Ce ne veste, vampirji so »out«, zombiji so »in«.
Le kdo ne bi vzljubil prisrčnih nagnitezev? Nagnitezi v knjigi so klasika, torej počasneta v črnogorski prestavi. V filmu so, pač zaradi adre-
nalinskih potreb ameriskih najstnikov, naspidirane furije.
Knjiga prvoosebno opisuje izpovedi prezivelih. Ne posveča se toliko začetku invazije. Film pa, ker mora zadovoljiti potrebe čiljne adolesčen-čne publike po eksplozijah, se posveča sami invaziji gnilobe in tudi njene napeljave do odstranitve (vse skupaj je narejeno v upanju na nadaljevanje, ako bo dovolj močan valutni tok). Vsekakor se strinjam s sporočilom filma - nekaj gnilega je v dezeli tej.
Naj vam torej povem nekaj besed o vsebini. Vse se je lepo začelo. Klasična ameriska druzinska idila. Vzorni druzinski oče, voljna samiča in seveda obvezno potomstvo. Bivsi odstra-njevaleč tezav OZN (ZDA se pač skoraj izenači z OZN - nova stopniča prikaza ameriske kulturne in vojas-ke hegemonije) Gerry Lane (Brad Pitt) se z druzino pelje po NY (to je po alienih, zmrzali in potopu se edina nadloga, ki je v NY se nismo videli). Tedaj se začne. Priča smo apokaliptičnemu lovu na ameriske potros-nike. Lane se mora, da bi obvaroval druzino (kaj pa drugega), znova podati na stara OZN pota (seveda v ameriskem načionalnem interesu). Prezivele evakuirajo z ladjami, kajti zombiji se niso jemali plavalnih tečajev. Sele tedaj se začne pravo popotovanje od Koreje do Izraela in v Wells. Pač internačionala na ameriski način. Naj se vidi - v ameriskem imperiju sonče nikoli ne zaide in nikoli ne zmanjka sovraznikov.
Vmes ubogega Lana na vse načine pretepejo, prebodejo in se kaj bi se znaslo. Seveda pa se mora vsak dan javiti svoji zeni. Ce zato ogrozi svoje tovarise, komu mar? Ameriska dru-zina je prva! Ves ta direndaj po zemeljski obli je zato, da se najde izvir okuzbe in morebitna zasčita, če ze ne zdravilo.
Film je boljsi od 2012. Sičer je nekaj nemogočih situačij, vendar niso nanizane v tako bizarnem zaporedju. Tudi druzinskost kljub vsemu
ni tako brezzvezno neumna, kot v 2012 (tam počepajo vsi nepotrebni statisti). Vendar pa ima nekaj logičnih lukenj, ki pa kljub vsemu niso tako pogoste in predvsem totalno neumne (no ja, tista z izpraznjenim mobijem je ena bolj mastnih). Prikaz obnasanja ljubkih gnilobkotov je odlično prikazano in ta del je zasluzen, da film ni kup neumnosti. Tudi njihova sibka točka - izogibajo se nezdravih ljudi, je dobro predstavljena.
Ce so zombiji simbol brezumnega hiperpotrosnistva in sledenju linije najmanjsega odpora, ima film se sporočilo - pred akčijskimi razpro-
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,22
Izvedba	1,2/1,5
Igra	0,6/1
Tehnična izvedba	0,4/0,5
SKUPAJ 3,4/5
Toliko smo s teto Konkluzijo naškrabljali skupaj. Film je torej vreden ogleda, zlasti za ljubitelje nagnitih lakotnikov. WWZ dokazuje, da bo letošnja žetev nam ljubih filmov kar dobra. Mastili smo se že s Pozabo, pa z Zvezdnimi stezami in zdaj je tu
še WWZ. Če pomislim, da me čakata še Čas po Zemlji (o filmu se krešejo mnenja) in Jekleni mož, mi bo kar fino.

4,0/5
FILMI, KINO, DVD

dajami nas ne more obvarovati noben zid. Film dobro prikaze razpad druzbe in credni nagon ljudi.
O tehnicni kvaliteti lahko povem samo dobro. Glasba sicer ni epska, ni pa moteca. Prikaz kataklizme je odli-cno prikazan. Vidi se, da gre za visoko proracunski projekt, kjer ni prostora za neumne cenenosti.
Problem filma je, ker ima samo enega glavnega igralca, vsi ostali so dalec zadaj. Vidi se, da je ta film nekaksna (samo)promocija Brada Pitta. Skoda, da ni namenil vloge tudi svoji zeni - kot kraljica matica zom-bijev bi se fino obnesla.
Skratka, Bradova igra je povprec-na, a ostali so zadaj, ker jim scenarij
ne daje nobene moznosti izkaza cesa vecjega od lepenkaste podobice. Na sreco pa nihce ni slab zaradi lastnih nesposobnosti. Pravzaprav ima glavno vlogo rojenje brezmozganskih gnilobkotov. Nekateri primerki so prav prisrcni.
ATLAS OBLAKOV
CLOUD ATLAS
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Čloud Atlas Productions, X-Filme Čreative Pool, Anarchos Pictures 26. oktober 2012 Dolzina: 172 minut * R
Režiserji:
Tom Tykwer, Andy in Lana Wachowski
Scenarista:
David Mitchell, Lana Wachowski Igralci:
Tom Hanks, Halle Berry, Hugh Grant
Kratek opis
Glede na dolzino filma je zaplet zapleten. Vsekakor pa potujemo skozi cas in skozi duso junaka in morilca.
Atlas oblakov ni za vsakogar. To je kolaz zgodb iz razlicnih casovnih obdobij z istimi igralci z istimi zna-caji v razlicnih okoliscinah. Tako nam prikazejo pot duse od morilca do junaka v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
O vsebini skoraj ne bi kaj veliko govoril, ker ni kaj za reci. gre za kolaz zgodb, ki se poigravajo s clove-skim ravnanjem v razlicnih okoliscinah. Tukaj ni akcije, joskov in ostale obvezne najstniske filmske opreme. Tudi domoljubja in izvoza demokracije ni. Imamo pa zahtevno podajanje sporocila in po ogledu filma boste se nekaj casa razmisljali o vsebinskih nitih. Morebiti si boste morali film ogledati se enkrat, kajti veliko tega se vam zna izmuzniti. A drugi ogled bo, verjemite mi, enako dobra izkusnja. Lahko bi vam nakladal o vsebini, a vam ne bom, ker vam nocem vzeti uzitka.
Tehnicno je film brezhiben. Dobimo osupljivo vizijo bliznje in zelo daljne prihodnosti skupaj s preteklostjo. Tudi po ogledu filma se vam bodo po miselnih mesickih valjali odtisi filmskega dozivetja.
Film je nastal po knjizni predlogi Davida Mitchella in je nastal pod taktirko Lane in Andya Wachowskega (ta par ne potrebuje predstavitve). Glavni vlogi sta si oprtala oskarjevca Hale Berry in Tom Hanks. Žraven pa so tudi Susan Sara-don, Hugo Weaving, Hugh Grant in se mnogi odlicni igralci.
Skupaj je teta Konkluzija izrekla sodbo: 4/5, torej imamo opravka z boljso filmsko izkusnjo.
SKUPAJ 4,0/5
Nakup je dobra investicija, pa naj bo DVD, BR ali BR 3D. Cena je normalna, dasiravno škatla ni prepolna dobrot. Film je za vas,
če ste si zaželeli nečesa drugačnega, vendar kvalitetnega in korektno posnetega. Zagotavljam vam, film si boste čez čas ponovno ogledali, saj se vam je v prvem ogledu izmuznilo mnogo podrobnosti. Ocena na IMDB je nižja, ker pač ni joškov, eksplozij, demokracije, družinskosti in vsebina ni žalitev za ljudstvo z IQ 100+ (oziroma 150+ preračunano na ameriško IQ valuto).
Konkluzija in ocena	
Zgodba	1,8/2
Igra	0,8/1
Tehnična izvedba	0,8/1
Kvaliteta paketa	0,3/0,5
Vrednost za denar	0,3/0,5

FILMI, KINO, DVD
2,0/5
NEBOTIČNIK
SKYLINE
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
Rogue Pictres, Hydraulx, Transmission Pictures See 12. november 2010 Dolzina: 94 minut * PG-13
Režiserja:
Colin Strause, Greg Strause Scenarista:
Joshua Cordes, Liam O'Donnell Igralci:
Eric Balfour, Donald Faison, Scottie Thompson, idr.
Kratek opis
Luci na nebu, ki srkajo ljudeke v svoje nedrje. 100x prezveceno in videno!
Skyline je nastal na tej strani kravatarskih blodenj in marketin-skega prodajanja bikovega kakca. ta film ne bi obstajal, ce kravatarji ne bi videli financnega izkupicka Obmocja 9, Dneva neodvisnosti in »na roko« posnetih kvazi dokumentarcev. To sem moral reci, preden nadaljujem z obicajnostmi!
Zgodba je ze nekajkrat prezvece-na in videna. Mladi brezskrbnezi
imajo festo in presenetijo jih luci na nebu. te srkajo ljudi v svoje nedrje. Nad mesti se pojavijo slabe kopije ladij iz Dneva neodvisnosti in srkajo ljudi. To gre, ker je bil proracun omejen, na hecen nacin. najprej se fris nesrecnika »pozombira«, nakar odleti v nebesa. Spremljamo gruci-co ubeznikov, ki pa na koncu kon-cajo v utrobi vesoljske ladje. Tam alieni pokradejo cloveske mozgane in jih sparijo s svojimi trupli. Bog pomagaj, kam smo prisli - zdaj nam ze kradejo mozgane. Dobesedno. Na sreco igra ni pregloboko pod povprecjem.
Ne bom vas nadlegoval s podrobnostmi.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,6/2
Igra	0,4/1
Tehnična izvedba	0,5/1
Kvaliteta paketa	0,3/0,5
Vrednost za denar	0,2/0,5
SKUPAJ 2,0/5
Vrednost za denar je podpovprečna kljub ceni izpod 5 €. Sicer pa je teta Konkluzija izpljunila cifro 2/5 - torej zadovoljivo, če se nimate kam dati in ste film ukradli s spleta. Nakup se za 5 € izplača samo resničnim fanom ugrabitev. Ostali ljubitelji vesoljskega in & ali ZF si boste film kupili na DVD-ju, ko bo cena padla pod 3 €. Takrat boste po ogledu plošček uporabili kot podstavek za kozarec, ozadje ure ipd. Do takrat pa boste pira-tizirali ali ne gledali sploh.
JACK, MORILEC VELIKANOV
JACK THE GIANT SLAYER
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Mnogi najbrz poznate zgodbo o cudeznih fizolckih, velikanih, pas-tircku in princesi! Filmski ustvarjalci so nam dali filmsko predelavo te pravljice.
Ce je v vas vsaj malo otroka, ste zastrigli z usesi. Nas distributer je zgodbo prodajal kot dramo, pusto-lovscino in fantazijo. Gre za klasic-no fantazijo v svoji najlepsi maniri.
Vloge so si razdelili Nicholas Hoult (pastircek Jack), Eleanor Tomlinson (princesa Isabelle), Stanley Tucci (Roderick), Ian
McShane (kralj Brahmwell), Bill Nighy (hecni general Fallon), Ewan McGregor (poveljnik kraljeve garde Elmont).
Za scenarij so poskrbeli Darren Lemke, Christopher McQuarrie, Dan Studney, a vse skupaj je nastalo pod rezisersko palico Bryana Singerja (torej vse skupaj poje kot singerica, kot so rekle mame in predvsem babice).
Zgodba je preprosta, da bolj ne bi mogla biti. Na skatli pise, da gre za zabavo za vso druzino. Seveda,
Podatki o filmu
New Line Cinema, Legendary Pictures, Original Film 1. marec 2013 Dolzina: 114 minut * PG-13
Režiser:
Bryan Singer
Scenarista:
Darren Lemke, Christopher McQuarrie
Igralci:
Nicholas Hoult, Stanley Tucci, Ewan McGregor, idr.
Kratek opis
Prastara vojna med ljudmi in velikani se znova razplamti pod mecem kmetica Jacka, ki zeli osvojiti kraljestvo in srce princese.
3,4/5
FILMI, KINO, DVD

saj gre za pravljico. Najprej nam natrosijo uvod o Čarobnih fiZolCkih, s katerimi zraste most do kraljestva nad oblaki, kjer živijo zlobni velikani. Ti so prišli v kraljestvo in pomalicali vse, kar ima kosti z mesom. Šef velikanov je dvoglavi hipi z željo po Človeski pečenki. Ljudje s črno magijo naredijo krono, ki ukroti velikane, posekajo fizolasto lojtro do kraljestva velikanov in kralj harold je narodni heroj. Fizolčke in krono pokopljejo z njim.
V danasnjem času imamo pastirčka Jacka, prinčeso Isabelle, prinče-sinega zaročenča Roderička in se nekaj malče trčenih likov. Roderis-čku ni dovolj, da bo postal kralj. Hoče se več. Zato izkoplje fizolčke in krono. A se mu zalomi, ker mu fizolčke izmakne najbrz od gandze zapuhan menih, ki jih potem zamenja za konja, uganite pri kom, nasem kmetičku Jačku.
Sledi zmesnjava, ki vključuje resevalno misijo v dezeli velikanov, pričakovana spletka in seveda ustrezen koneč. Kaj več vam ne povem.
Film je namenjen (tudi) osnov-nosolskim otrokom (oz. ameriskim podasdolesčentnim najstnikom), zato so vsi liki malče pretirano poudarjeni, klisejski in seveda zaradi tega tudi prisrčni. Velikani so orkovsko zlobni, čeprav jih zaradi obilo smesnosti ne mores zasov-raziti. Kdo lahko zasovrazi malče premaknjene orjake?
Tehnično je film na primerni ravni. Glasba je običajna, a ni moteča. Vizualije so dobre, zato boste uzivali. V skatli ni nič posebnega, zato ta del ne more dobiti povprečne očene. Vedno več je filmov v
slabi embalazi in brez kaksnih dodatkov, čeprav jih prodajajo po polni čeni 14 €.
Od filma ne pričakujte veličastnih metafor, alegorij in druzbene kritike, ker to ni. Gre za simpatično pravljičo, povedano na dober način. Na IMDB nima visoke očene, saj v njej ni izvoza demokračije, odprtih dekoltejev in solzave druzinskosti. Mi filme drugače očenjujemo, zatorej naj vam predstavim teto Kon-kluzijo.
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,4/2
Igra	0,7/1
Tehnična izvedba	0,8/1
Kvaliteta paketa	0,2/0,5
Vrednost za denar	0,3/0,5
SKUPAJ 3,5/5
Film je vreden ogleda in tudi nakup je, če ste ljubitelj takšnih filmov, opravičljiv izdatek. Če še niste zaklali otroka v sebi, se boste nasploh imeli fino.
pack
RIM
JULY
u i» UL t ■ I pri 1
Še pomnite stare japonske filme o godzili in podobnih megastičnih zivalčah? Kar pogresam malče te japonske posebnosti, kajti zadnjo Godzilo so posneli pred skoraj 15
OGNJENI OBROČ
PACIFIC RIM
Za vas gledal Bojan Ekselenski
leti. Mi, ki imamo kaj več od 2 kri-zev na grbi, se pomnimo rečimo Teror Mehanogodzile, Godzila proti Megalonu ali Godzila, kralj posasti. To so bili lepi časi hečnih posebnih učinkov in smesnih ljudi. Potem je prisla ameriska zalitev v obliki Godzile (zakrivil jo je Ronald Eme-ričh) in zdaj so nam dostavili se en film o kaji (japonski izraz za mega-stično posast), imenovan Pačifič rim (nerodno prevedeno v Ognjeni obroč).
Film je parada ameriskega junastva, domoljubja in druzinskosti. Tudi zato je dobil kar spodobne očene. Glavne vloge ne gredo ljude-kom, ki so vskočili v trupla glavnih
Podatki o filmu
New Line Cinema, Legendary Pičtu-res, Original Film 12. julij 2013
Dolzina: 131 minut * PG-13 Režiser:
Guillermo del Toro
Scenarista:
Travis Beačham, Guillermo del Toro
Igralci:
Idris Elba, Charlie Hunnam, Rinko Kikučhi, idr.
Kratek opis
Ah, Mehagodzile na 'znučan' način. Da ne rečemo nič o spečialnih bada-bum.
FILMI, KINO, DVD
2,9/5
igralcev in igralk, temvec mega posastim in njihovemu klofutanju. Preden sedete na svoj sedez v kino centru, dajte na of vas center za logiko. Za lazje zvecenje parade domoljubja in junastva si nabavite se vedro kokic, saj ves cas grmi, zato z zvecenjem ne boste nikogar motili.
Je tako slabo? No, film ni slab. Posnet je korektno, zlasti boji posa-sti so res vrhunsko izvedeni (seveda pozabite na logiko bojevanja sredi morja). Spremljamo junaka Čharilja Hunnama, ki gre skozi klasicno pot od junaka do bedaka in potem vzpon na piedestal odre-senika. Zraven je tudi seksi fraca, ki je vec, kot je videti, pa seveda obvezna afroameriska faca in Ron Peler-man v odlicno odigrani vlogi mafijskega sefa Hannibal Čhaua. Skoda, da je njegov del tako kratko odmerjen. O drugih igralcih niti ne bom. vsak od njih je korektno odplesal
svoj nabor klisejske koreografije. Liki so klisejski in tega nihce ne skriva. Ker gre za film, namenjen ameriskim najstnikom in sluzi za EPP ameriske hegemonije, mora biti tako. O vsebini vas ne bom mucil, saj je tukaj zato, da pokaze raztur in glorificira ameriske vrednote. Kljub vsemu na kratko o zgodbi. Iz razpoke na dnu Pacifika izle-tijo velikanske posasti, ki se odloä-jo za eliminiranje ameriskega naä-na zivljenja. Ljudstvo proti njim postavi velikanske kovinske robote in fajt se lahko zacne. Sicer posku-sajo poudariti mednarodnost ipd, vendar se ve - ves svet je zdruzen pod ameriskim deznikom. Samo Americani so pravi junaski voditelji in ves svet je ZDA.
Film je posnet tudi v 3D in Z os ne prinasa neke posebne dodane vrednosti. je fino, ni pa na ravni Avatarja. Raje pojdimo k spovedi k teti Konkluziji.
Konkluzija in ocena	
Zgodba	0,9/1
Izvedba	1,0/1,5
Igra	0,7/1
Tehnična izvedba	0,3/0,5
SKUPAJ 2,9/5
To pomeni, da film ni popolni bikov kakec, a tudi ni parada vrhunskega pripovedništva. Do višje ocene filmu manjka naprednejša zgodba in malce manj klišejski liki. Drugače pa je film, če se želite poletno odklopiti, prav fina zabava. V sebi ne nosi nobenega posebnega sporočila,
a vam tudi ne zateži. Vedro kokic boste pohrustali, ven boste šli prijetno zadovoljni, zatem boste dali svoj center za logiko nazaj na ON.
ELIZIJ
ELYSIUM
Za vas gledal Bojan Ekselenski
Podatki o filmu
TriStar Pictures, Alpha Čore, Media Rights Čapital 9. avgust 2013 Dolzina: 109 minut * R
Režiser:
Neill Blomkamp
Scenarist:
Neill Blomkamp
Igralci:
Matt Damon, Jodie Foster, Sharlto Čopley, idr.
Kratek opis
Temna prihodnost, tiranski delodajalec in delavec, ki umaze rjuho -vse to povzroci 'vseslovensko' vstajo. Pa se Potocniku so ukradli vesoljsko postajo!
Juznoafricana Neila Blomkampa smo vzljubili »daljnega« 2009, ko nam je s producentsko podporo
hobita Petra Jacksona dostavil Okro-zje 9. Film je bil svojevrstna kritika getizacije tujega.
Tokrat nam dostavi getizacijo domacega. Leta 2154 je Zemlja en velikanski prenaseljen odpad, poln svinjarije, brezpravne raje in suzenj-ske delovne sile. Gospoda se seveda nocejo mazati, zato si omislijo vesoljsko mesto, ki so ga pljunili iz knjige Problemi voznje v vesolju od nasega vrlega Hermana Noordunga Potocnika. Seveda so to naredili brez TM, ® in ©. Pac kravatarska pravni-ska logika - luknja!
Od Neila sem pricakoval zgodbo. No, to nam tudi dostavi. O njej na hitro, saj vam nocem skvariti radosti ogleda. Spremljamo Maxa (Matt Damon), ki je obicajni sljaker bizarnega smetiscnega sveta. Max je cisto obicajen slehernik. Ima malce kriminalne preteklosti, kar pa v svetu policijskega nasilja v sluzbi bogatenja prostasko bogatih sploh ni cudno.
Vsa minestra dobi cuden priokus na dan, ko Maxa zaradi nulte varnosti pri delu dobi smrtonosno dozo sevanja. Lastnik podjetja nima problemov s ponesrecenim delavcem, temvec z rjuho, ki jo lahko ranjenec umaze in s tem povzroci »nepotrebne« stroske. Skratka, svet je mokre sanje slehernega neolibe-ralca tega sveta.
Elizij ima zdravilne komore, kakr-sne smo videli v Zvezdnih vratih.
FILMI, KINO, DVD
Kratek hip in strasni trik - se tako polomljeno telo je ozdravljeno. Max se speča s tihotapčem ljudi in ko za tihotapča opravi nekaj poslov, se lahko pridruzi poskusu vdora v Eli-zij. Tamkajsnja druzba, alfa vladajočega razreda, s pribezniki kruto obračuna. Nobenega azila, samo brutalni poboj. Gospodi pač nihče ne sme pohoditi trave.
Posebej okrutna je sekretarka za obrambo Delačourt (odlična Judie Forster), ki ima svoje račune.
Maxu seveda uspe preboj v Elizij in tam se njegovi računi srečajo z zapitkom sekretarke Delačourt.
Zgodba je klasična kritika vzhajajočega neoliberalizma, kjer ima pes-čiča vse več in preveč, a večina tone vse blizje smetisčnemu standardu. Film so posneli na smetisču Mexičo Citya, ki je začasno odigral vlogo Los Angelesa čez dobro stoletje. Glede na trenutne trende filmski sčenarij sploh ni tako nemogoč. Večino filma se malče kritičnejsa dusa ne bo počutila uzaljena, saj zgodba ni polna eksplozij in mahedrajočih josk za
rajčanje ameriskih s hormoni prenapolnjenih najstnikov.
Ampak so ga filmarji zabiksali na drobnih neumnostih. Elizij je na primer brez zasčite, povrsina je prosto odprta proti vesoljskemu vakuumu. Nikjer ni razlozeno, kaj bogatasko drhal varuje pred kozmičnimi sevanji in pri tem zadrzuje zrak. Ce gre za kaksno energijsko polje, je to gotovo sposobno sčvreti ladjo s pribezniki. Druga neumnost je sirjenje zvoka v vakuumu. Vojni Zvezd, ki je vesoljska pravljiča, to odpustimo, malče resnejsemu izdelku pač ne. Tretja neumnost je igra s kodami, kajti vsak sposoben heker bi znal tihotapsko ladjo zamaskirati. Tudi hekanje je smesno narejeno. Ob nekaj čudaskih logičnih lukenj pa se sploh ne bom obregnil, ker jih manj pozoren gledaleč niti ne opazi.
Prikaz »čiganije« je Neil izmojs-troval ze v Okrozju 9, torej je tu to samo »nadgradil«. Vesoljske ladje so na meji uzitnega. Druzba prihodnosti je dobro prikazana in če bodo stvari dejansko sle po trenutno začr-
tani poti, nas dejansko čaka to, kar nam rise Neil-vizija. Seveda pa film ni neka blazna izvirnost, temveč ze videno na uziten način. Zal gre v paket videnosti tudi koneč. Skoda, kajti začetek dopusča več pogumnej-sih moznosti konča.
Liki so zal, razen Maxa in Delačo-urtove prečej 2D. Sčenarij pač ne dovoli kaksnega posebnega razvoja likov. Glasbena spremljava je nekaj, kar vam ne bo dolgo ostalo v spominu. Posebni učinki in ostale vizuali-tete so OK, tu ni nobene pripombe.
Zdaj pa se sprehodimo do brloga tete Konkluzije:
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,3/2
Izvedba	1,2/1,5
Igra	0,6/1
Tehnična izvedba	0,3/0,5
SKUPAJ 3,4/5
Film je vreden ogleda v kinu. Gre za kvalitetno ZF dramo, ki ji do presežnika manjka malce več scenarističnega poguma in iztrebljanje logičnih hroščev. Pohvalim lahko vizijo smetiščarske usode, kamor nas vodijo kapitalske elite in vlade, kupljene od teh elit. Grajam pa logične luknje in konec, ki vam ga ne izdam. Žal veliko ZF filmov pokvarijo ravno konci, ki zaradi ekonomske računice nočejo pokazati kaj alternativnejšega. In Neil Blom-kamp bo še naprej znano kot »režiser filma Okrožje 9«.
Zdaj veste!
BELUGE NISO BELI KITI
ŽIGA ŽIGON
Vprašanja zastavil Andrej Ivanuša
Prosim, da se na kratko predstavite.
Sem popolni novineč v pisateljskih vodah, saj je pisanje v moje zivljenje pravzaprav stopilo sele pred kratkim. Po izobrazbi sem diplomant Fakultete za varnostne vede, karierno pa zongliram na področju marketinga, računalnistva in trzenja.
Sem velik ljubitelj potovanj ter motočiklov in najbolj srečen, kadar mi uspe to dvoje zdruziti. Svoj čas sem se ukvarjal z borilnimi sporti, dandanes pa se največ časa namenim jogi. Obozujem filme, knjige in vse na temo neznanega.
Klasično vprasanje: kje in kako ste dobili idejo za Beluge?
Ideja za pisanje na splosno se je porodila popolnoma po naključju. V sali sem, pod vplivom trenutne inspira-čije in glasbe skupine Audioslave, pred časom zapisal prečej krvavo in sočno zgodbičo o razočaranem kupču, ki se je masčeval avtomobilskim prekupčevalčem, ker so ga nategnili pri nakupu, ter presenečen naletel na zelo dober odziv in spodbude, da naj zapisem se kaj drugega.
Nekaj dni kasneje sem sedel za računalnik, odprl prazen Wordov dokument in se odločil, da bom sprostil nekaj svoje kreativne energije skozi tipkovničo, brez vsakih pričakovanj. Nisem imel ne likov, ne zgodbe, ne zapletov ... skratka ničesar, zelel sem se samo zabavati ob pisanju in se tudi sem. Ko je zadeva pričela dobivati obliko pa sem ugotovil, da le ne morem dopustiti, da moji liki kar po svoje skačejo po straneh in brezglavo letajo naokrog, pa čeprav jih je bilo pri tem skrajno zabavno opazovati.
Na tej točki pa se je tudi počasi razvila sama zgodba, liki in Beluge ter njihov svet. Kratek odgovor bi torej bil: Frenk (glavni junak) mi je povedal svojo zgodbo, jaz pa sem jo zapisal. ©
Je to vas prvi roman?
To je moje prvo pisateljsko delo in korak v zame popolnoma neznano področje. Pravzaprav sem dolgo tuhtal če bi Beluge sploh spustil na trg ali bi jih raje zadrzal zase. Na konču je spodbuda prvih bralčev botrovala pogumu, da odprem se to poglavje v svojem ziv-ljenju.
Na kratko predstavite idejo romana in kaj vas je
napeljalo, da ga napisete?
Roman Beluge govori o boju za prezivetje in o boju za svoje praviče. Namiguje, da stvari pogosto niso taksne, kot so sprva videti in da se velja občasno postaviti v kozo nasprotnika, saj lahko le tako dejansko razumemo od kod izhaja in zakaj je taksen, kot je. Po tihem tudi
opozarja na nase napake in nevarnosti, ki nam grozijo kot človestvu. Prvenstveno pa seveda zeli zabavati svoje bralče in pri tem ne izbira sredstev.
Skozi zgodbo spremljamo nejevoljnega junaka Fren-ka, ki se znajde v zelo nezavidljivem polozaju, kateremu niti pod razno ni kos. Najprej mora pobegniti svojim ugrabiteljem, ki s svojim grozljivim videzom delujejo, kakor da so z drugega planeta ter resiti svoje prijatelje. Iz preprostega fanta, ki je večino svojih dni prezivel za računalnikom, se mora preleviti v neusmiljenega bojevnika ter ugotoviti, kaksna je pravzaprav njegova usoda. Njegova pot ga popelje tudi do spoznanja o resnični identiteti Belug in njihovi zgodbi. Po eni strani skusa obvarovati svoje prijatelje in se vrniti domov, po drugi pa je soočen z grozljivo situačijo polno krivič in nepravičnosti, ki ji nikakor ne more obrniti hrbta in zgolj zamizati na eno oko. Tako se zgodba zaplete in Frenka potisne v se bolj nemogoč polozaj.
Kot sem ze poprej omenil, je bila ideja za Beluge spontana in se je razvijala skoraj sama od sebe. Vsekakor pa ne morem skriti, da sam močno stojim za določenimi idejami, ki prečej očitno bodejo iz zgodbe ter zdruzujejo fantastični svet posasti in junakov s svetom, katerega del smo mi vsi.
Na kaksen način ste nasli zaloznika? Zalozbo Digitpen sem nasel preko sočialnih medijev. Kdo bi si mislil, dejansko so slednji lahko koristno orodje. Zasledil sem njihovo objavo ter jim pisal. Zelo hitro smo se ujeli ter se lotiti priprav.
prvič v zivljenju resnično uzival v poziranju strani. Odkril sem, da je lahko tudi branje sila zabavno in napeto dozivetje. Za razliko od branja obvezne literature, s katero so nas takrat posiljevali v solskih klopeh.
Kaksna se vam zdi slovenska ZF sčena?
Po praviči povedano sploh nisem vedel, da se tudi pri nas kaj dogaja, dokler se nisem lotil Belug in pričel analizirati stanje na slovenskem trgu. Najverjetneje je ze samo to dejstvo prečejsen pokazatelj vpliva in dosega domače znanstvene fantastike pri nas. Z odprtimi usti pobiramo tuje stvaritve, medtem ko domačih sploh ne opazimo. Kar pa nikakor ne pomeni, da ni kaj za opaziti - daleč od tega!
Sedaj vidim, da je med domačimi ustvarjalči kar nekaj drznih, kreativnih in dejavnih ljudi, na zalost pa manjka podpora sirse javnosti in zalozniskih his. Ljudje danes poznamo, beremo, gledamo in kupujemo stvari, ki imajo za seboj veliko medijsko in marketinsko podporo. Ob tem pa se se vedno nismo znebili stare miselnosti, da je vse, kar je tuje, boljse od domačega. Področje znanstvene fantastike pa ima ze tako relativno majhno podporo, se posebej pri nas, je pa res, da je ta toliko bolj srčna.
Menim, da bi morali slovenski avtorji tovrstne literature oči usmeriti v tujino. Slovenija je majhen trg in če ne pises ravno o političnih skandalih, literature za samopomoč ali otroske literature, so tvoje moznosti za uspeh prečej majhne. Pa četudi bi bilo ZF sčena pri nas bolj popularna, je tezko spregledati razliko ali svojo literaturo ponujas 2 milijonskemu trgu ali 7 milijardnemu.
V ^^ Bi
Ali lahko pričakujemo izdajo romana tudi v papirnati obliki?
Zelja po tem vsekakor obstaja, nisem pa se pričel iskati zaloznika. Trenutno bolj razmisljam, kako bi izvedel prevod v angleski jezik in Beluge popeljal v sirsi svet - v elektronski obliki. Slednji vsekakor dajem prednost, saj je tudi večina knjig, ki jih sam preberem, v elektronski obliki.
Elektronski medij tudi omogoča hitrejso in prepros-tejso internačionalizačijo knjig ter apelira na relativno mlade bralče, za katere menim, da bi jih zgodba Belug utegnila zanimati.
Kdo so vasi literarni vzorniki in kateri film vam je najbolj vseč?
Sem velik ljubitelj znanstvene fantastike in posledično so tudi moji najljubsi avtorji, knjige in filmi s tega področja. Izpostaviti enega ali dva, ki bi ju lahko okronal za najljubsa, je zame misija nemogoče, zato tega ne bom niti poskusal.
Da pa ne boste trdili, da vam nisem povedal popolnoma nič, lahko omenim, da je bila prva knjiga, ki sem jo sam kupil in me je popeljala v svet literarne fikčije, knjiga Kongo od Mičhael Cričhtona. Pri branju te knjige sem
Vasi načrti na literarnem področju?
Prioriteta je Beluge prevesti v angleski jezik in jih plasirati na svetovni splet Idej za nadaljnje zgodbe imam ogromno, nekatere ze prečej razdelane, vendar se trenutno posvečam drugim, bolj eksistenčnim projektom. Razmisljam tudi o tem, da bi knjige v prihodnosti pisal neposredno v anglesčini, saj bi se tako izognil pre-čejsnjemu strosku prevodov in opazam, da nisem edini. Tezko je biti motiviran in zagnan, ter vlagati ogromno energije, časa in truda v pisanje knjig, če se zavedas dejstva, da jo bo na konču prebralo le nekaj deset, če imas srečo pa nekaj sto bralčev.	<>
The Alien Interview © Luis Antonio 2013, ZDA
MOJA E-IZKUSNJA
Pripravil Bojan Ekselenski
V poročilih in v Delu sem konec marca izvedel za Biblos. Seveda sem se takoj pozanimal, kaj to je. Konta-ktiral sem odgovorne in zelo hitro so se odzvali z vsemi potrebnimi informacijami.
Čez nekaj dni sem dobil pogodbo za poskusno obdobje. Ravno poskusno obdobje je bilo po svoje ključno za nadaljevanje. Založnik, ki je do konca aprila na platformi objavil vsaj 2 naslova, je za vekomaj oproscen dolocenih stro-skov. Ravno prav! Nekako sem se navelical stroskov za pripravo knjig, za katere ne dobim niti najosnovnejsega pokritja. Takrat sem imel v ognju roman Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti in novelo Vitezi in Čarovniki: Duhovi Aldeverga, doäm je bila novela Vitezi in Čarovniki: Zadnji boj Zeolije tik pred zakljuckom.
biblos
Imel sem nekaj izkusenj z brezplacnim orodjem Sigil, vendar sem ugotovil, da ima izdelek drugace uankovi-tega orodja nekaj tezav z nekaterimi bralniki ePub. Kasneje sem odstel denar za Yutoh in se nekatera orodja, spoznal sem se z elektronskim zaloznistvom in tudi elektronskim avtorstvom.
Najprej sem izdelal ePub datoteko. Potem sem zaradi zahtev NUK-a[1], ki dodeljuje ČIP in ISBN oznake, naredil se kolofon (v ePub formatu naceloma ni potreben, saj se ti podatki zapisejo v metapodatke), vse skupaj izvozil v PDF in zaprosil za ISBN in ČIP. Navedel sem potrebo za vse tri pomembne formate (mobi, pdf, epub). Tako sem za vsako knjigo pridobil po tri ISBN & ČIP oznake. Te sem potem na predpisan naan vnesel v kolofon, na novo kompajliral[2] ePub in mobi ter dobil ustrezne datoteke.
Od Biblosa sem po podpisu pogodbe za preizkusno obdobje pridobil uporabnisko ime in geslo. Zatem sem knjige vnesel v sistem. Za trg, oziroma knjiznico, dobi se digitalno zascito, kar priskrbi Študentska zalozba. Publikacije v Biblosu so kompatibilne z Adobe digital editi-
on[3] standardom (ePub 2.01). Taisti ePub standard uporablja tudi Kobo[4], katerega bralnike po konkuren-cnih cenah dobite tudi pri nas.
Testno obdobje se je koncalo s 30. junijem, ko so Biblos posvojile skoraj vse slovenske knjiznice. Knjige so na prvi strani razporejene po zanrih. Glavnino strani zasedejo novosti, priporoäla in najbolj brane. Dobil in podpisal sem tudi pogodbo. Kot samozaloznik sem v popolnoma enakem polozaju, kot ostali igralci na trgu. Po dolocilih pogodbe smo izenaceni in to je edino prav.
Moj dohodek bo sestavljen iz dveh komponent - prodaje knjig in knjiznicnega nadomestila. Pri prodaji knjig je Studentska zalozba silno konkurencna, saj je ugod-nejsa od Amazona. Pri knjiznicnem nadomestilu pa gre za nadomestilo na osnovi izposoj. Dane, kot o pisem, si recimo Vitezi in Čarovniki: Votlina skrivnosti s 110 izposojami deli 3. in 4. mesto najbolj branih E-knjig.
Sistem od konca avgusta omogoca tudi preprost nakup izbranih knjig. Na Biblosu vsaka knjiga ponuja dve moznosti - nakup ali izposojo. Vse poteka brez posrednikov. Stranka izbere, placa, kot se to pocne pri spletnih nakupih, nalozi na svojo napravo in uziva. Čekin od nakupa gre v blagajno, kjer se na dan obracuna razdeli. Vecino dobi (samo)zaloznik (torej jaz), cetrtino pa si za stroske odtrga lastnik platforme.
Kako je vse skupaj prijazno do uporabnika? Lastniki namiznih racunalnikov in prenosnikov imamo na voljo bralnike (napr. brezplacni Čalibre). Uporabniki mobilnih naprav pa imate na voljo namenski aplikaciji za Android in iOS. Lastniki bralnikov Kobo ne potrebujete namenske aplikacije. Samo nalozite si datoteko in lahko zacnete z branjem.
tg)EMKA.SI
USSÜ1_HB " ■ P
mUia-4Mk ILu.-r*j m
Prvi med detektivi, prvi na lestvici, ALEX CROSS!
'it!* L
m
eisyi
Kako pa kaj spletna knjigarna Ruslica in Mladinska knjiga? Ž Mladinsko knjigo sem v kontaktu, a z Ruslico se se nisem resneje pozabaval. MK ponuja aplikacijo za iOS in Android, docim tega na Ruslici ni.
Seveda pa z nalaganjem knjig na Biblos se nisem vsega postoril. S pridobitvijo ISBN in ČIP sem postal zavezanec
t UTttn/ftMM -lUrAi M w Fr.r4owM TH'JT.YI
L "J 'i F I HOIKMh II UU1
HfliailEE'lllHITI UIHWf
AVr wnn
O--- HUVQ "
trs ■ fr» —"
— — ä -d>
portala SVAROG (http://svarog.si). Najprej sem naredil svoj racun. Po zakljucku vseh formalnosti moram na portal naloziti po en izvod svoje knjige. Ža brezplacne publikacije je smiselno, da so prosto razsirljive, a za placljive knjige sem seveda izbral omejen dostop.
Kaj naj recem za konec? (Samo)zaloznistvo v svetu E -knjig ponuja obilo priloznosti, vendar poleg pisanja zahteva tudi druge vescine. Morate se znajti z razlicni-mi programi, mnogi od njih imajo svojo ceno. Te programe se morate nauciti uporabljati, dobiti obcutek za oblikovanje, organizacijo in seveda dovolj casa za preiz-kusanje. Na trg ne smete dati polizdelek.
Če niste vesci zabavanja z orodji za produkcijo, lahko to delo prepustite nekomu, ki vam to naredi za ugoden denar. Stroski izdelave bodo se vedno nizji od tiska in ostalega.
Opombe:
1	- NUK - slovenski registrator ISBN.
2	- pretvorba vseh datotek projekta v enotno ePub datoteko, ki je v bistvu posebna vrsta xml datoteke v zip obliki.
3	- Adobov sistem za DRM zascito ePub datotek in datotecni format, ki je v skladu z Adobe implementacijo ePub formata verzije 2.xx.
4	- Kobo je poleg Amazona najpomembnejsi igralec na trgu E-knjig. Poleg lastnih aplikacij za vse platforme ima tudi lastne bralnike, ki so cenovno in kakovostno primerljivi s Kindli.
E-KNJIGE V DIGITALNI KUHINJI
Pripravil Bojan Ekselenski
Na razvitih trgih prodaja elektronskih knjig ze nekaj let raste. S pohodom tablic in dostopnostjo namenskih bralnikov postajajo elektronske knjige vse pomembnej-se. Prednosti digitalnega so ocitne:
•	Ekoloska vrednost,
•	Odpadejo stroski tiskanja, skladiscenja, zmanjsajo se stroski distribucije, izlocen je fizicni knjigarnar s svojimi muhami,
•	Moznost dolocene interaktivnosti,
•	Nizja cena zaradi nizjih fiksnih materialnih in distribucijskih stroskov,
•	Ergonomija transporta.
Seveda pa elektronske knjige ne morete potezkati v rokah, ne morete vonjati sveze natisnjenega papirja in ne morete je poloziti na knjizno polico.
Problem v Sloveniji je pomanjkanje naslovov in piratska narava slovenskih uporabnikov. Ti bi radi digitalno dobili napol zastonj in potem veselo piratizirali. Nadalje je digitalna knjigarniska ponudba sele v povojih (Biblos, Mladinska knjiga). Kot zadnji problem pa naj dodam se nizko stopnjo t. i. digitalne penetracije.
SAM SVOJ MOJSTER
Ža avtorja in posledicno samozaloznika je digitalno svojevrstna mana z nebes. Žlasti na nasem trgu, kjer
zalozniki nimajo navade posteno poplacati avtorja. Avtorjem je na voljo precej brezplacnih in placljivih nacinov priprave knjige za digitalno knjigarno. Vodilna sta dva formata:
•	ePub format, ki ga podpirajo vsi bralniki Android-nega, Apple in Windows sveta;
•	mobi format, ki ga podpira skoraj monopolist na trgu bralnikov Amazon s svojim Kindlom.
PDF in drugi formati so omejene uporabnosti, zlasti na manjsih zaslonih pametnih telefonov.
V tem nasem testu digitalne delavnice bomo primerjali nekaj orodij, ki vam olajsajo prenos vasega ustvarjanja v digitalno knjigarno.
Orodja za izdelavo koncnega izdelka - knjigo v ePub, mobi in tudi PDF so zelo razlicna. V osnovi jih razdelimo na urejevalna in pretvorna.
UREJEVALNA ORODJA
Urejevalna orodja vam omogocajo pisanje v urejevalniku besedila in zatem izdelavo metapodatkov, kazala, indeksa vsebine in naslovnice. Koncni izdelek orodja je izdelana knjiga, primerna za branje z bralnikom. Urejevalna orodja so placljiva ali brezplacna. Preizkusili smo:
•	brezplačni Sigil (verzija 0.7.1.);
•	plačljivi Jutoh (verzija 1.6 za Windows).
IQl
IZOBRAŽEVANJE
Poleg omenjenih dveh In se kopice podobnih urejevalnikov razlicnih cenovnih razredov) je se tu InDesign, ki pa je za domace delo obupno predrag in seveda prezapleten.
SIGIL 0.7.X
Sigil je odprtokodni projekt. Program se lepo razvija in avtorji svoj cas in energijo vlagajo zlasti v izboljsave temeljne funkcionalnosti - urejanje in izdelava knjige. V ta namen ima preprost XHTML urejevalnik z ucinkoviti-mi orodji za urejanje metapodatkov, indeksov in kazal vsebine. Projekt shranjuje v ePub formatu. Vse kose projekta lepo razvrsti v drevo na levi strani okna. Glavni elementi projekta so:
•	datoteke z vsebino (xhml datoteke);
•	datoteke s *css (knjigo lahko oblikujete s slogi css);
•	slike - za naslovnico in morebitne slike v publikaciji;
•	fonti - v publikacijo lahko uvozite zelene tipografije, saj v nasprotnem uporabi privzete;
•	medijske datoteke, to so video in zvocni posnetki.
Uporabljali boste mapo za datoteke vsebine (ta mora biti najmanj ena) in mapo za slike (ce ne zelite privzete slike naslovnice). Ostale mape morebiti ne boste potrebovali.
Urejevalnik omogoca dodajanje naslovov, odstavkov, locil (horizontalnih crt) in seznamov. Tabel ne podpira, ker imajo z njimi tezave nekateri bralniki.
Urejate lahko v html ali obicajnem nacinu. Seveda pa boste besedilo napisali v kaksnem urejevalniku besedila, ki podpira slovensko crkovanje. V praksi prideta v postev samo dva:
•	Writer LibreOffice ali OpenOffice (ima mocno slovensko podporo);
•	Word MS Office (format docx).
LibreOffice je brezplacen paket, Writer omogoca dovolj spodoben izvoz v html. Word je placljiv, vendar v mnogocem udobnejsi. Izvoz v HTML zna biti v Wordu malce problematicen, vendar obstaja zdravilo - poseben makro, ki vam omogoca 100 % nadzor nad tem, kako se wordov dokument pretvori v cisti HTML. Od vas je odvisno, kaj vam je blizje in primerneje.
Oba urejevalnika lahko dopolnite z Amebis Besano, odlicnim pomocnikom za slovnico in druge napake v besedilu. Osebno ne navijam za nobenega od navedenih urejevalnikov, saj oba opravljata svoje delo.
Zakaj za nas ni uporaben v Sigil vgrajen urejevalnik? Ta urejevalnik ne podpira slovenskega crkovanja. Sicer je mozno vanj po partizansko vnesti crkovalnik, a gre za partizansko in nepopolno resitev, polno omejitev.
V praksi bo vasa digitalna tiskarna videti nekako tako:
1.	Besedilo boste spisali v Wordu ali Writerju.
2.	Vsebino boste izvozili v cisti HTML brez posebnih HTML oznak za posebne znake.
3.	HTML datoteko boste uvozili v Sigil.
4. V Sigilovem urejevalniku boste oblikovali besedilo
po poglavjih, dodali kazalo vsebine, morebitni
indeks in medijske vsebine (slike, video in zvok).
Zatem boste dolocili naslovnico, ki bo nekaksna predstavitev vase knjige v digitalni knjiznici, namesto generic-ne slike. Sigilu ta del ne gre najbolje od rok, saj mnogi bralniki ne podpirajo Sigilove predstavitve grafike.
Na koncu, ko so vse sestavine in zacimbe zmiksane, vse skupaj shranite in preverite vsaj z nekaj bralniki. Sigil vam naredi jed s koncnico ePub.
Za prenos v Kindle potrebujete se pretvornik. Na spletu se valja nekaj njih, a Amazonovo orodje za to pocetje je zastonj. A cena brezplacnosti je sledeca -KindleGen deluje iz ukazne vrstice in se zebelj na njegovo krsto - odpove poslusnost, ko zazna nepodprt jezik. Slovenscina zal sodi med podsaharske eksoticne jezike dezele brez elektrike in komunikacij, zato nas Amazon eliminira. Na sreco obstaja brezplacni in celo v slovenscino prevedeni Calibre, ki naredi pretvorbo iz veljavnega ePub v mobi in to brez prebavnih motenj nepodprtega jezika.
JUTOH 1.6
Jutoh je placljivi program. Za nove uporabnike je okoli 30 €, uporabniki stare verzije ali Writer's Caffe pa so delezni cenejse prisvojitve. Lepota programa je tudi, da v maniri »malce piratstva koristi poslu« ne tezi s stevilom namestitev.
Jutoh je malce drugacen program od Sigila. Ne omogoca neposrednega brskanja po HTML izvorni kodi, kar niti ni tako bolece narobe. Jutoh omogoca pisanje v lastnem urejevalniku, ki temelji na tehnologiji OpenOffice (LibreOffice). Slovenski crkovalnik enostavno uvozite iz enega od teh dveh programov in naredite ustrezne nastavitve. Jutoh podpira tudi uvoz *docx (ne pa *doc!!!) in *odt (Word, Writer) dokumentov, kar prinasa nekaj vec moznosti oblikovanja pred pretvorbo v ePub.
Vsebuje urejevalnik za vse elemente knjige - naslovnico, indeks, kazalo vsebine ipd. Udobneje podpira raz-licne sloge in ponuja nekaj vec moznosti od brezplacne-ga konkurenta. Zraven prilagajo obsiren uporabniski prirocnik in turtoriale.
Pri pripravi v zunanjem urejevalniku odpade pretvorba v HTML, ker je zaradi neposredne podpore Wordu in Writerju nepotrebna. Ce zelite tudi pisati v Jutohu, priporocam uvoz Writerjevega crkovalnika. Ta ima koncnico *dic.
Jutoh omogoca tudi delo na vec racunalnikih in ustrezno sinhronizacijo, ce si jo nastavite. se vec, avtorji Jutoha omogocajo delo na Mac OS, Windows, Linux in se kje, gre za vec-platformski program in istocasno ga lahko uporabljate na vec racunalnikih, tudi v obliki USB kljucka.
TETA KONKLUZIJA
Primerjava obeh orodij je morebiti malce neprimerna, vendar poskusimo!
Funkcija programa	Jutoh	Sigil
HTML izvorna koda	*	****
Črkovalnik SI	****	*
Delo s slogi	***	**
Delo s kazalom	*****	****
Delo z indeksi	****	***
Urejevalnik	***	**
Moznosti urejanje	****	***
Uporabniski prirocnik	*****	***
Uvoz dokumentov	*****	*
Izvoz v Kindle	***	ni
Predogled	***	***
Koncni izdelek	*****	****
Jutoh je skupno vzeto kvalitetnejsi izdelovalnik elektronskih knjig. Njegovi najpomembnejsi aduti v primerjavi s Sigilom so:
•	Moznost urejanja s slovenskim crkovalnikom,
•	Manj tezav s kompatibilnostjo,
•	Preprosto delo z vsebinami,
•	Tudi za Linux, Unix in se nekatere OS,
•	Zgledna podpora,
•	Preverjanje skladnosti s standardom.
Seveda tudi Sigil ni brez moznosti:
•	Čisti HTML 5,
•	Lazje delo z metadpodatki,
•	Popolnoma brezplacen z izvorno kodo,
•	Tudi za Mac.
Oba programa delata ePub datoteke. Jutoh ima vec moznosti, je preprostejsi za nepoznavalce mehanike ePub formata in izdelek je sirse kompatibilen. Sigil na drugi strani podpira vnos v cistem HTML 5, je brezplacen in delo z metapodatki je malce preprostejse (za ceno manj moznosti). Oba se naslanjata na odprtokod-ne standarde in odprtokodne programske resitve. To je dobro.
PRETVORBA MED FORMATI
Pri pretvorbi med formati obstaja nekaj resitev. Uporabna pretvorba iz ePub v PDF in nazaj je zal uporabna samo s pomocjo plaSjivih resitev. Dal sem skozi kar nekaj brezplacnih programov, vendar nobeden dela ne opravi, kot je treba. Vedno ostanejo kaksne nedoslednosti ali zmesnjava.
Pri pretvorbi vsi najprej pomislimo na ze omenjeni multipraktik Čalibre. Ta brezplacnez se izvrstno obnese pri pretvorbi ePub v mobi. Zal pa se mu zatakne ePub v PDF in se huje iz PDF v ePub. Kljub vsemu je Čalibre nepogresljivo orodje domace digitalne zalozbe. Brezhibno prebere prakticno vse formate ima siroko podporo in nekatere pretvorbe dobro opravi (zlasti v mobi). Za okolja s klasicnimi operacijskimi sistemi je Čalibre naj-brz najboljsa izbira (je brezplacen, enostaven in v slo-venscini).
Orodij za drobiz je veliko. Pretvornika iz PDF v ePub vam ne morem priporocati, saj dobljena ePub datoteka ni tako fleksibilna od datoteke, dobljene z namenskim orodjem.
Vsekakor se pred nabavo ustreznega orodja dobro seznanite z vasimi potrebami. Ne zakoljite se z prevec omejenim pretvornikom, a tudi po nepotrebnem ne podvajajte funkcionalnosti. Vedno pomislite na ergono-mijo branja vasih strank. Najprej morate pri sebi sprejeti nekaj odloatev glede DRM zascite, stopnjo zaklenje-nosti vase publikacije in seveda naana distribucije.
Naj vas malce razdrazim, da boste lazje docakali naslednjo stevilko. V civiliziranih drzavah obstaja precej programske opreme, ki vam pomaga pri pisanju leposlovja. Ti programi vam omogocijo, da imate na enem mestu shranjeno vse, kar potrebujete za vas roman. Tako vam programska evidenca omogoca vodenje nas-topajocih likov, lokacij dogajanja, zgodovinskih in ostalih okoliscin, seznam poglavij, zapiske in se kaj. Prednost tega je organiziranost in veqa uankovitost. 90% dobrega leposlovnega dela sestoji iz pazljive priprave in izvedbe, a 10 % je talent.
Naslednjič: Majhne skrivnosti digitalnega kuharja.
[0]
IZOBRAŽEVANJE
POJMI, KI SO PRIŠLI IZ ZF
Pripravil Andrej Ivanuša
V vsakdanjem zivljenju, v znanstvenih krogih in se kje uporabljamo besede, ki niso zrasle v glavah znanstvenikov temveč so si jih izmislili sčenaristi filmov in avtorji knjiznih uspesnič. Nekatere so nam tako blizu, da skoraj ne moremo verjeti, da so si jih izmislili 'neresni' fantasti in ne 'resni' znanstveniki.
ROBOT je prva izmed besed, ki mi pridejo na misel. Uporabil jo je česki pisatelj Karel Capek v svoji gledalis-ki drami R.U.R (Rossumovi Univerzalni Roboti) leta 1921. Besedo ROBOTIKA pa je 'izumil' Isaač Asimov, ki je znan predvsem po treh zakonih robotike. Ta se pojavi v njegovi knjigi 'Liar' (Lazniveč) iz leta 1941.
GENETSKO INŽENIRSTVO je kot pojem prvi uporabil Jačk Williamson v svoji noveli 'Dragon's Land' (Zmajska dezela), ki je bila prav tako objavljena leta 1941. Pojem GENETSKI INŽENIR pa je deset let kasneje prvi v svoji knjigi uporabil Poul Anderson.
NIČELNA GRAVITACIJA (ZERO-G) je domisliča Jač-ka Binderja iz leta 1938. Pojem je potreboval, da je opisal stanje, ki vlada v sredisču Zemlje. Danes sičer pojem povezujemo s stanjem v vesoljskem plovilu, za kar se imamo zahvaliti pisatelju Arthurju C. Clarku. Ta pojem je leta 1952 zapisal in pojasnil v noveli Islands in the Sky (Otoki na nebu).
GLOBOKO VESOLJE (DEEP SPACE) je beseda, ki opisuje vesolje, kjer ni nič drugega kakor njegova 'praznina', torej je brez vplivov kakrsnihkoli nebesnih teles. V filmih in v literaturi s tem pojmom predvsem opisujejo prostor, ki je najbolj oddaljen od nebesnih objektov. V znanosti pa to pomeni vesolje, ki je več kakor 12 milijard let svetlobnih let oddaljeno od Zemlje. Izmislil si jo je E. E. 'Doč' Smith ze leta 1934.
IONSKI POGON niso poimenovali v NAŠA laboratorijih, temveč je ta pojem prvič uporabil Jačk Williamson leta 1947 v svoji zbirki zgodb Brave New Worlds - The Equalizer (Čudoviti novi svetovi - Izenačevaleč). Ta način pogona vesoljskih plovil so pri NAŠA prvič uporabili sele leta 1970.
VESOLJSKO OBLEKO je svojemu junaku oblekel leta 1934 ze prej omenjeni E. E. Smith. Njegova je bila, pre-
senetljivo, prekrita s krznom. Zal te inovačije pri Rosko-zmosu ali pri NASA se niso uporabili.
RAČUNALNIŠKI VIRUS ima svoj izvor v sičer znani strokovni besedi 'virus', ki jo biologi uporabljajo za obliko zemeljskega zivljenja. Ampak, da bi tako poimenovali 'zlobne' računalniske programe, ni zasluga raču-nalniskih strokovnjakov, temveč Dava Gerrolda. Pojem je zapisla v svoji zgodbi 'When Harlie Was One' (Ko je bil Harli eden) leta 1972.
RAČUNALNIŠKI ČRV je domisliča Johna Brunnerja v romanu Shočkwave Rider (Jahač udarnega vala) iz leta 1975.
PLINASTI VELIKAN je velik planet sestavljen le iz plinov. V nasem sončnem sistemu so taksni Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Pričakovali bi, da bi astronomi taksnim planetom prvi nadeli skupno ime. Vendar jih je prehitel James Blish v romanu 'Solar Plexus' (Sončni pleksus) izdanem leta 1952.
ČASOVNI STROJ si je zamislil H. G. Wells v noveli The Time Mačhine (Casovni stroj) ze leta 1895. To bi naj bil stroj, ki prestavlja osebe skozi čas. Ob tem je izumil' se POTNIKE SKOZI ČAS in ČASOVNO POTOVANJE. Zdi se, da je s tem odprl 'pandorino skrinjičo' znanstvene fantastike se za naslednja desetletja.
WARP (WARP SPEED). Pojem 'warp' sičer v angles-čini pomeni zvoj, zvin, obrat. V navtiki s to besedo opisujejo poplesavanje ladje na vrvi okrog sidra. V TV seriji so v eni izmed epizod leta 1968 pojem uporabili za skrajsanje dolge fraze: »Uredi, da bo ta vesoljska ladja potovala hitreje od svetlobe, Sčotty!« Tako je pojem 'warp' dobil nov pomen 'potovanja hitreje od svetlobe'. Slovensko bi 'warp speed' lahko prevedli tudi kot 'zvojna hitrost', saj po fizikalni teoriji lahko dosezemo hitrost večjo od svetlobne samo, če nekako 'zvijemo' čas-prostor Vesolja.
TERAFORMIRANJE pomeni oblikovanje tujega planeta v Zemlji podobnega, torej primernega za zivljenje in bivanje brez zasčitnih pripomočkov. Pojem in postopek je prvi opisal Jačk Williamson leta 1942 v zgodbi Collision Orbit (Orbita trka).
PRAVLJIČNE HISE
Pripravil Andrej Ivanuša
HOBITA DALEA HIŠA
Simon in Jasmine Dale sta leta 2009 v juznem Walesu v Veliki Britaniji dokončala pravljično, hobitovsko hiso.
V njej dejansko zivi vsa druzina. Zgradila sta jo Dale in njegov oče ob pomoči prijateljev in naključnih mimoidočih v rekordnih 4 mesečih. Zanjo sta porabila okrog 1500 delovnih ur in 3.000 funtov (~3.500€) za material. Sičer sta poskusala uporabiti čim več naravnih materialov, ki sta jih nasla v okoliči. V kolikor vas zanimajo njune izkusnje ob gradnji in bivanju, pokukajte na: www.beingsomewhere.net
HIŠA KREMENČKOVIH
Tale nenavadna kamnita hisa, ki je videti kakor, da v njej prebiva Fred Flinstone (Kremenček) je postavljena v kraju Nas Montanhas de Fafe na Portugalskem. Lastnik je izkoristil dve velikanski naravni skali, ki sta ostali po pradavnem vulkanskem izbruhu sredi planjave, kot stranski steni hise.
RAZLIČNE PRAVLJIČNE HIŠE
Za nekatere hise nisem nasel, kje so postavljene. Prva, z belo streho, je verjetno postavljena nekje v Spa-niji, saj je mogoče v ozadju videti palme. Stil pa v mnogočem spominja na mavrskega.
Spodnja hisa spominja na majhen barviti gradič in je postavljena nekje v ZDA.
HIŠICA ZA PUNČKE
The Doll House je uradno ime te hise. Vse se je začelo leta 1924, ko je Hugh Comstočk prisel v kraj Car-mel-by-the-Sea, Kalifornija, na obisk k sestri in svaku. Mesteče je ze takrat slovelo kot umetnisko kreativno sredisče. Tukaj je srečal izdelovalko lutk Mayotto Brown in v nekaj mesečih sta se poročila. Njena kreačija oblačil za lutke je postala hit in Mayotta si je zazelela razstavni salon za lutke in za oblačila. Hugh ni bil ne gradbenik in ne arhitekt. Iskal je navdih in ga odkril
v ilustračijah britanskega umetnika Arthurja Račkhama. Zazidal je his-ko, ki pa ni imela nobene stene popolnoma ravne. A prav to ji je dalo poseben čar. Prebivalči meste-ča so bili navduseni nad hisičo in proglasili Hugha za genija. Navalili so nanj, da se njim naredi pravljične hisiče. Med njimi so bili Jačk London, Mary Austin, Sinčlair Lewis, Upton Sinčlair and George Sterling. Tako je danes v tem mes-teču se veliko taksnih 'lutkastih' hisič, ki jih lastniki skrbno vzdrzu-jejo. Se več na:
mentalfloss.com/article/28694/
town-storybook-houses-and-how-
they-came-be
ČEVLJEVA HIŠA
Bi ziveli v čevlju? V ZDA so doslej postavili stiri podobne hise v obliki čevlja. Na sliki je Haines Shoe House, Linčoln Highway, Hallam, Pensilvanija, ki je bila prva. Dal jo je postaviti trgoveč s čevlji Mahlon Haines leta 1948 v reklamne namene. A nekaterim je bila tako vseč, da so si postavili se svoj čevelj. Nekdo čelo v Juzni Afriki. Več na: en.wikipedia.org/wiki/ Haines Shoe House
ODJEK SIRENE
(MOTNJA V PERMUTACIJI)
Marko Vitas
Besedilo je plod avtorjeve domišljije. Vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj naključna. Dostojnim ljudem!
POZEJDON
Ne zanima me svet znotraj tvojega očesa, hočem piti slad tvojega odrevenelega telesa.
Odletiva ljubiča!
K sonču na nebesni svod, na obalo sanj odlozim tvoj zivot, a ko srče tvoje ne bo več tako otrplo, z menoj pojdes v mrzlo morja globino. (Izkulturno - umetniškega programa Radia Ljubljana)
»Ali bo kmalu prisel?« sem vprasala mamo, ki je sedela poleg mene na starinski mehko oblazinjeni zofi v dnevni sobi. Tiktakanje velike stenske ure z nihalom, ki je bila videti kot narobe obrnjeni metronom, je enolično prekinjalo tisino in odmerjalo čas.
»Seveda, vsak čas bo tu,« je mirno odvrnila mati in me ob tem hkrati nezno prijela za zapestje. Kljub maminemu dotiku se mi je dlan se naprej znojila in komaj čutno lahno drhtela.
Skrbelo me je, da ne bo prisel. Da bi si nekoliko skraj-sala mučno tesnobno pričakovanje, sem se ozirala in s pogledom sprehajala po velikih omarah in kredenčah, ki so zapolnjevale naso dnevno sobo. Odkar pomnim, smo jih imeli. Se vedno se mi zdijo ogromne in masivne, kljub temu da sem sedaj ze odrasla in je moja postava zdaj veliko visja. Na vrhu teh omar se nabira prah, ki polni dnevno sobo z nekaksnim nedoločenim vonjem po starinah. Vsakič znova ga začutim, ko se vrnem domov. Skorajda enak vonj je mogoče čutiti, ko vstopis v katerokoli starinarničo v mestu.
»Ali mislis, da se bova imela lepo na morju?«
»O tem ne dvomim,« je dejala mati in me ponovno pot-repljala po zapestju. Nato je v mojo dlan polozila rozni veneč z jekleno črnim razpelom z Jezusčkom, pripetim na ogrličo iz črnih jagod, katere so imele mestoma kovinsko sivo obrobo:
»Naj te spremlja in ti daje uteho,« je pomirjujoče pomenljivo pristavila.
»Tako lep glas ima po radiu in kako je zaljubljen vame! A mislis, da veliko pije?«
»Kje pa, daj no. Mar mislis, da bi te z očetom pustila na počitniče z moskim, obsedenim z grehom?«
Pred hiso sem zaslisala avtomobilski hrum. »To mora biti on! Končno ga bom lahko videla, njega, ki tako čudovito milozveneče bere pesmi po radijskem programu,« sem vsa radostna pomislila in planila proti oknu s tako nagličo, da bi se skoraj spotaknila ob potovalko. Odgrnila sem belo zaveso. Skozi okno sem videla bel kombi s sesti-
mi kolesi, ki se je ustavil pred naso hiso. Videti je bil čisto navaden kombi, taksen kot mnogi drugi, ki imajo spredaj na pokrovu znak s kratičo IMV. Iz kombija sta urno izstopila dva moska v belem. Najprej sem za hip pomislila, da sta kuharja. A rdečega kriza na belo matiranih okenskih steklih kombija in modre luči na strehi vozila ni bilo mogoče prezreti. Globoko v meni se je oglasil sum, da mora biti nekaj zelo narobe.
»Bolničarji,« sem vprasujoče vzkliknila proti mami, »le po koga so prisli,« in si ob tem hkrati z dlanjo prekrila osuplo odprta usta. Mati je vstala s kavča in me nezno oklenila okoli pasu:
»Ne boj se, otrok moj. Vse bo se v redu.«
Na hodniku je rezko zazvonil zvoneč. Mama se je resnobno z odločnimi koraki odpravila odpret vhodna vrata. Zatem so se le-ta s skripanjem odprla. Zaslisala sem mos-ki glas, ki nekaj spraseval in materino zivčno pritrjevanje. Ko sem zagledala bolničarja na vratih dnevne sobe, sem pričela kričati. Hotela sem zbezati. Krilila in otepala sem z rokami in divje brčala z nogami, vendar me je plečati bolničar z izkusenim strokovnim prijemom umiril. Nobene moznosti nisem imela, da bi mu lahko ubezala. Odvedla sta me proti resilnemu kombiju. Ozirala sem se nazaj proti vratom domače hise, kjer je stala moja mati, in mi z vrha stopnisča mahala v slovo. Njeno drobno postavo sem sele izgubila s pogleda, ko sta me bolničarja potisnila v resilni kombi.
Bolničarja sta me odpeljala v bolnisničo. Odvedla sta me skozi vrata bolnisniče. Dih mi je zapahnil tezak vonj po kuhanem krompirju in po nekaksni komaj prebavljivi hrani. Ob nadzorstvu neke starejse medičinske sestre sem se morala preobleči v pizamo in bolnisko haljo. Nato so me privedli pred zdravnika, zajetnega krepkega črno-lasega moskega z debelimi naočniki, ki si jih je stalno s kazalčem popravljal, da mu niso zdrknila z nosu. Pogovarjala sva se o vsem mogočem. Spraseval me je o dogodkih po svetu, o mojem studiju, o moji materi, o mojem odnosu do moskih in tako naprej. Odgovarjala sem počasi in na kratko. Skusala sem biti čimbolj preudarna, kajti pazila sem, da ne bi dejala česa neumnega in mu s tem dala povod, da bi me lahko zadrzal v bolnisniči. Zato sem vsak odgovor, preden sem ga izrekla, previdno pretehtala. Ze na začetku pa sem mu bila razlozila, da je v mojem primeru posredi zagotovo neverjeten nesporazum in strahovita pomota, saj bi vendar morala danes odpotovati z radijskim voditeljem na dopust. Videti je bilo, da me zdravnik pozorno poslusa. Komoleč je imel naslonjen na mizo in si z dlanjo iste roke podpiral brado. Naveličano si je v kartoteko z zdravniskimi kračami belezil svoja mnenja o mojih odgovorih in vsakič, kadar je hotel kaj napisati, je pritisnil na gumb na vrhu kemičnega svinčnika, ki je potem stisnil majhno vzmet pod njim, da se je lahko
potem spodaj skozi luknjico prikazala konica strzena, ki je vseboval kemicno barvilo. Ko sem zacutila, da je bil pogovor zakljucen, sem se prosece in preplaseno zazrla vanj. A njegov resnobni izraz na obrazu ni obetal nicesar dobrega.
Potem sem morala vzeti zdravila.
»Pa saj mi ni nic. Jaz sem vendar zdrava!« sem kriknila.
Medicinska sestra, ki mi je prinesla zdravila, je resnobno spodvila ustnice in mi skusala pomirjujoce obrazloziti, da pac potrebujem zdravila. Toda nisem se pustila prepri-cati. Ponovno sem ji skusala dopovedati, da mi ni nic. A bolnicarka je bila nepopustljivo vztrajna in se ni dala motiti v svoji nameri:
»Seveda, seveda, samo nekoliko si zivcna. Vzemi, odleglo ti bo.«
Sledil je prvi elektrosok Ne spominjam se dosti. Vem pa, da mi je srce razbijalo kot stroj parne lokomotive, katere parajoci pisk mi je prebijal mozgansko opno. Stroj je sumece sopihal in mi divje poganjal kri po vseh moz-ganskih zilah. Slisala sem plahutanje pticjih peruti in rezko golobje gruljenje. In ko sem se zbudila iz narkoze, sem bila negibna kot angel v cerkvi. Pocutila sem se kot vosce-na lutka v muzeju, ali pa kot gola plasticna postava, na katere obesajo obleke v izlozbah. Osebje in bolniki so si me ogledovali in s pocasnimi gibi nemo hodili mimo mene. V dnevnem prostoru za bolnike je brlel zaslon crno -belega televizorja, na katerem se je predvajalo nekaksno politicno omizje.
Ponoci sem sanjala. Sence v votlinah izgubljenih usod. Za sanjami obicajno pridejo prebliski in za njimi pogosto prikazni. Bezala sem, in ce je bilo neizogibno, sem se tudi borila. Od togote sem neke noci, ker nisem vedela, ali so posasti resnicne ali ne, razparala posteljno blazino. Medtem ko je belo perje frcalo po sobi, so me zvezali v nekak-sen jopic, da se nisem mogla premikati, in mi dali pomirjevala.
Ko sem si nekoliko opomogla, sem se zacela spoznavati z bolniki na oddelku. Tu je bil slikar. Postala sem poleg slike, ki jo je pravkar zakljuceval, in zatem sedla poleg njega.
»Kaj prikazuje ta slika?« sem ga vprasala.
»Uporne Titane v Tartarosu,« mi je na kratko odvrnil. Prikimala sem. Zatem je nadaljeval:
»Bogovi so menda sposobni s cutnostjo podajati dejstva in filozofske resnice. Sam tega ne znam in ne zmorem. Clo-vek sem. Lahko pa poustvarjam in izrazam resnico skozi umetnisko lepoto. Stari Egipcani so baje to obvladali.«
»Bogovi so vendar cisti in brezmadezni ideali lepote!« sem mu ogorceno zabrusila.
Z dlanjo me je skozi razporek bolniske halje pogladil po kolenu:
»Kje pa! Bogove vodijo nebrzdane strasti, in kjer je strast, je tudi bogovska naslada, in kjer je naslada, je tudi trpljenje!«
Odskocila sem in ga grobo z dolgimi zamahi mlatila po zgornji strani njegove dlani. A roka, ki me je oslatala se nekako kar ni in ni mogla odlepiti od notranje strani mojih bedres. Ko sem se naposled bila le izvila, sem ga
zapustila in sedla poleg skoraj popolnoma negibnega mladenica.
»Zivijo,« sem ga pozdravila.
»Zivijo,« mi je odvrnil.
»Kaj pa ti pocnes v zivljenju?« sem ga pobarala.
»Nic.«
»Mislim, preden si prisel sem.«
»Studiral sem fiziko. Ukvarjal sem se s casovnim potekom entropijskih sprememb in s strukturo prostora.«
»Nic ne razumem.«
»Nekega dne bos ze se razumela. Samo dovolj dolgo moras biti tukaj.«
»In kako si se ti znasel tukaj?«
»Ne vem natancno. Menda je bil je neki studentski nemir. Sploh nisem nicesar razumel, kaj se je dogajalo in za kaj je slo, pa so me milicniki, vsaj tako pravijo, premla-tili. Od takrat, ko sem jih dobil po glavi, se mi je bojda cisto sfrkljalo. Stara so prepricani, da sem izgorel od studi-ja.«
Priblizal se nama je neki bolnik odsekanih, odlocnih in razoglavih gibov. Bolniski plasc, v katerega je bil odet, je imel nekoliko nemarno ogrnjen. Ujela sem njegov divji, vrocicen pogled in za njim zacutila njegovo neukrotljivo duso.
»Ti si pa nova tukaj, punci!« me je odlocno ogovoril.
Prepoznala sem glas. »To je lahko samo on! Napovedovalec z radia!« Skozi nasmeh na obrazu so mi silile solze na oci. Njegov glas je bil sicer za odtenek nekoliko druga-cen kot po radiu. »Toda to je zagotovo zaradi tega, ker transmisija radijskega signala, podobno kot telefon, popa-ci barvo in zven cloveskega glasu,« sem razmisljala.
»Kako si me nasel tukaj? Pa menda ja nisi zbolel?«
»Zbolel? Jaz? Kje pa! Naucil sem se goljufati pri jemanju zdravil.«
»Kako si pa potem zasel sem v bolnisnico?«
»Premestili so me iz zapora za mladoletne.«
»Iz zapora? A si kaj takega zakrivil?«
»Ah, ze celo zivljenje drugi krivijo mene. Mati me je zavrgla, oce pa strahovito divje pretepal. Rejniki so bili skrajno neprijazni z menoj, da o poboljsevalnici sploh ne izgubljam besed.«
»In na radiu?«
»Na radiu?« se je nekoliko zacudil in ob tem nekoliko gor in dol zamajal z glavo. »Khe, he, tam so sele pravi kerl-ci. Oni vse vedo.«
»Obljubil si, da me bos peljal na morje.«
»Na morje? Hm ..., ja, zakaj pa ne?«
Po vecerji sem sla z njim v bolnisnicno pralnico. Bilo je temno in prostor je zaudarjal po vlagi.
»Streznici sem izmaknil kljuce od pralnice. Lahko odidem, kadar hocem,« mi je dejal.
Bala sem se, a me je miril:
»Nic bat, punci, nic ne bo bolelo. Prav lepo nama bo.«
Takrat se nisem vedela, o cem govori. Pomenil mi je vse. Bila sva skupaj in to, da sem z njim, mi je bilo tisti trenutek najpomembnejse. Potem je nenadoma planil po meni in me pricel hlastno poljubljati. Odvil je mojo bolnis-ko haljo in mi slekel spalno srajco. Potem si me je na hitro
vzel. Vsa sem drhtela in trepetala. Bila sem preveč razdra-zena, da bi se mu lahko predala. Ne vem več, ali od strahu ali od zdravil ali od obojega. Ko me je jemal, ni bilo prav nič lepo, kot je obljubljal. Motil se je. Bilo mi je skrajno neprijetno. Bolelo me je in krvavela sem. Nato je močno z dlanmi tlesknil po moji zadnjiči. Sprva sem od strahu otrpnila in čisto onemela. Takoj zatem pa sem znova dobila močan udareč po zadnji plati.
»Kaj je zdaj to? Zakaj me tepes?« sem glasno zahlipala.
»Tisina!« je zatulil. Njegove dlani so se lepile po moji tolsti kozi.
»Zato, ker te hočem nazgat! ... nekatere je treba zgat! ... in ti zagotovo sodis mednje.«
»Prav mi je,« sem na hitro pomislila, »zasluzim si poni-zanje ... Preveč jem in se naziram s hrano. Zato sem debela in umazana, ogabno grda. Nečistujem v mislih, v duhu in telesu! Nečistujem tudi zdaj, ta trenutek.«
Divje in silovito me je se naprej udarjal in me mlatil po vsem telesu, dokler nisem začutila, kako se je čisto pokrčil in se popolnoma privil obme. Na konču me je izpustil in me nekaj časa zadovoljno motril. Potem pa mi je vzvise-no, skorajda osorno, ukazal:
»Jutri bodi pripravljena! Po zajtrku greva!«
»Kam pa?«
Preserno se je zasmejal in mi dejal skozi nasmeh: »Na morje vendar, punči!«
»Kako je močan in kako se zna obvladovati. Lahko mu popolnoma zaupam. Zagotovo mi ne bi storil česar zares slabega. Lahko sem varna,« sem razmisljala kasneje, ko sem ze lezala v postelji.
Zjutraj sva se skozi pralničo, kjer sva si lahko priskrbela obleke, odplazila na prostost. Sonče je bilo ze visoko in kazalo je, da se bo naredil vroč soparen dan. Takoj v sosednji uliči se je Carli sprehodil ob parkiranih avtomobilih in s pritiskom na kljuke od vrat do vrat preizkusal, če so zaklenjena. Ko mu je naposled le uspelo odpret vrata enega izmed parkiranih avtomobilov, mi je pomignil, naj prisedem.
»Saj ga ne mores vzgati,« sem mu dejala, »nimas ključa.«
»Stoenko pa ze se znam vzgati brez ključa,« se je s pos-tavljaskim izrazom na obrazu zarezal.
Prisedla sem. Medtem ko si je Carli dal opravka z odvijanjem stikal in kablov pod volanskim obročem, sem se zazrla v napis na tenki letvi, ki je rahlo usločeno povezovala eno stran volana z drugo, na kateri je bil tudi gumb za trobljo, preko katerega je bilo napisano »Zastava«. »Kako neumno ime za avtomobilsko znamko,« sem pomislila. Motor je naposled zarohnel in Carli se je ponovno zadovoljno zarezal. Naglo sva se odpeljala.
»To morava proslaviti!« je dejal, »ustaviva se na kavi!«
Hitro sva nasla neki bife. V lokalu ni bilo nikogar, razen točajke, oblečene v delovno obleko, ki je nekoliko spominjala na halje bolniskega osebja. Nosila je najlonske noga-viče, prek katerih je imela oblečene bele, kratke, bombaz-ne nogaviče. Obuta je bila v bele, visoke, ortopedske sandale. Ko je Carli naročil vinjak in pivo, je natakariča pričela ogorčeno negodovati in ga opominjati, da je se prezgo-
daj za točenje alkoholnih pijač. Zato je Carli odprl denar-ničo in ji izročil nekaj bankovčev, kar jo je očitno pomirilo. Naročila sem kavo.
»Ekspreso ali tursko?« me je z osornim glasom vprasa-la in me premerila z neprijaznim pogledom.
Na misel mi je prisel spomin na prijeten vonj po sveze kuhani kavi, ki je vsakič preplavil naso dnevno sobo, ko je mama pripravila kavo in pečivo za obiske:
»Tursko prosim,« sem s prosečim pogledom pospremila natakaričo.
Na priročnem plinskem kuhalničku mi je natakariča pripravila črno kavo in mi jo postregla skupaj z majhnim vrčkom mleka. Ce ne bi bilo prek oken zaves bele barve, ki so bile od tobačnega dima ze močno, skorajda rjavo porumenele, bi bilo videti, kot da s Carlijem sediva v izlo-zbi velike prodajalne. Carli je medtem na dusek zvrnil svoj vinjak. V obraz je postal nekoliko zaripel in oči so se mu rahlo svetlo zasteklile. Potem je sel z dlanjo, kot bi jo hotel obrisati, preko ustja vratu pivovske stekleniče, se obliznil in naredil nekaj dolgih pozirkov piva iz stekleni-če. Mehurčki so klokotali in z izraza na njegovem obrazu je bilo mogoče čutt, da mu opojna odresitev sladko-grenke pijače kot balzam po opeklini polzi po grlu. Ko je odlozil stekleničo nazaj na mizo, se mu je komaj slisno spahnilo. Obrisal si je brke in se pogladil po bradiči in zatem segel po zeleno-beli, nekoliko potlačeni, napol prazni skatliči čigaret, z majhno stilizirano zabičo na beli strani zavojčka, ki je stala pred njim. Prizgal si je čigareto ter globoko vdihnil in s počasnim izdihom izpuhnil moder dim predse. Nato je mirno z raskavim, počenim glasom dejal:
»Tezava je v tem, da nikdar ne moremo vedeti, kdaj hudičevo seme poganja kal v nas. Vrag je najmočnejsi in najbrezobzirnejsi takrat, ko niti ne vemo in kadar smo prepričani, da delamo dobro.«
Ne vem, zakaj mi je to povedal. Zazrla sem se v kavo, v katero sem bila ravno kanila nekaj mleka iz kovinskega vrčka. Beli oblački mleka so se vrtinčili v vse smeri in se počasi razblinjali in na konču so nekoliko pobelili kavo, da je postala svetlo rjave barve. Ničesar nisem odvrnila.
Vozila sva se proti obali. Za nama je vozil bel kombi, za katerega se mi je zdelo, da sem ga ze bila videvala v mestu.
»Carli, za nama je bel kombi. Ze ves čas nama sledi. Videvala sem ga tudi v mestu.«
Carli je nemudoma je pogledal v retrovizor:
»To ni sluzbeni kombi, a ne vidis, da na strehi nima modre luči.«
»Ne, ne, notri morajo biti miličniki v čivilu in bolničarji!«
Potem je Carli močno pritisnil na plin. Motor je zaroh-nel in avto je začel divje pospesevati. Cesta je izginjala pod nama in avto se je zaradi neravnin na vozisču močno tresel. Carli se je ves čas nervozno oziral v retrovizor. Otrpnila sem od strahu in od misli na smrt. Hvala bogu je Carli kmalu zavil na stransko gozdno pot, kjer je moral upočasniti voznjo. Kombi nama ni sledil v gozd. Po nekaj minutah voznje je ustavil avto in besno, ne da bi me pogledal, izstopil iz avta ter togotno zaloputnil vrata za seboj.
Tudi jaz sem izstopila. Napotil se je proti gozdu in se brezbrizno, a zvedavo oziral okoli sebe. Ponizno in pobo-zno proseče sem mu sledila, dokler se ni ustavil ob nekem grmu, s katerega je odlomil in utrgal krepko paličo:
»Zdaj ti bom pokazal, avsa trapasta, kdaj bos naslednjič bluzila!«
Obstala sem brez besed in ga prestraseno opazovala, kako je nekajkrat zamahnil s paličo po zraku, da bi jo preizkusil. Misiče na obrazu in zile na vratu so mu bile izstopile. Razločno sem lahko videla nabreklo odebeljeno zilo na njegovih senčih. Prvič sem lahko v čeloti ugledala podobo orla, kako drzi kačo v kljunu, ki je bila vtetovirana na njegovi podlakti. Pričela sem na vso moč bezati. Histerično sem vresčala in se ozirala nazaj. Videla sem ga, kako s paličo v roki teče za menoj in vijuga med drevesi. A bila sem hitrejsa od njega in sem mu zategadelj lahko ubezala. Ko ga ni bilo več za menoj, sem prisla do manjse gozdne jase, kjer so bila mogočna stoletna drevesa posejana nekoliko redkeje. Sonče je sramezljivo kukalo izza kosatih drevesnih krosenj. V zraku se je čutil mili duh po trohnobi lesa, ki se je mesal z vonjem gozdnega zelenja in z ostrim duhom po drevesni smoli. Bilo je kot v sanjah. Prevel me je nebeski mir. Zdelo se mi je, da ima v tej lepoti vsako drevo, vsaka bilka in vsaka čvetiča svoje točno določeno mesto. Vse je imelo nekaksen svoj nedoločen smisel. Ce bi lahko karkoli premaknila ali naredila po svoje, ne bi bilo več tako lepo. Lepota bi bila okrnjena. Potem sem nenadoma pomislila nanj: »Izgubila ga bom! Zapustil me bo, če mu ne ustrezem in se ne podredim njegovim zahtevam.« S hitrimi koraki sem se napotila nazaj proti avtu. Neka nedoumljiva sila oziroma neko nedoločeno pozelenje me je vleklo nazaj k njemu. »Ne bo me čakal,« sem pomislila in pričela sem teči. Drevesa so brzela mimo mene.
Ko sem se vrnila k avtu, sem ga nasla sedeti na storu. Njegov obraz so obsijali sončni zarki, ki so se prebijali skozi drevesne krosnje. Očitno je bil skrusen in potrt. Njegova nesrečna pojava je bila skorajda svetniska. Nekaj vmesnega, kot bi zrla v obraz dobre gozdne vile in hkrati gledala nekaj neskončno hudobnega, v nekaksno zlo prikazen. Globoko v meni se je prebudilo sočutje: »Moram ga sprejeti z vsemi njegovimi demoni,« sem pomislila.
»Pojdiva,« sem mu blagovoljno dejala.
Naveličano je dvignil pogled: »Kam pa?«
»V mesto me pelji.«
»Ali nisi rekla, do hočes na morje?«
»Pa saj nimava ničesar: ne kopalk, ne brisač, sotora in vsega ostalega, kar ljudje vzamejo s seboj na morje.«
»A ja, saj je res,« je začudeno prikimal.
Sedla sva v avto. Senče drevesnih krosenj so letele mimo naju.
»Danes sem čisto fuč,« mi je potozil.
»Pa napisi kaksno pesem. Lazje ti bo,« sem dejala in ga pogladila po zatilju.
»To sem počel v najstniskih letih po osemletki. Ni se obneslo.«
V tistem trenutku je iz gozda pred avto skočila čisto preplasena srna. Carli je sunkovito zavrl. Nisva je udarila. Pravočasno je zbezala. V usesih se mi je ponovno prebudilo
sopihajoče sumenje parnega stroja in pisk lokomotive mi je predirno zavel skozi zavest S prsti sem si močno pritisnila na senča. Peljala sva se dalje. Toda sumenje v moji glavi ni ponehalo. Postalo je samo nekoliko tisje, bolj pritajeno. Zazelela sem si vonja njegovih demonov, ki ga obsedajo. Hotela sem jih izruvati in prevzeti nase, jih zaliti in utopiti v morju ljubezni. Slutila sem, da bi njihova peklenska zel lahko razbistrila sum v kaluzi mojih mozganov.
Prizela sem se obenj in ga pričela vroče poljubljati. Nekaj časa mi je vračal izraze naklonjenosti in pozelenja, dokler me ni strogo pogledal:
»Ne zdaj.«
Odvrnil je pogled od mene. Gledal je naprej. Skusal se je zbrati in osredotočiti na voznjo po razbeljenem mestnem asfaltu.
V tistem trenutku se je sopihanje in sumenje v moji glavi ponovno močno ojačilo. Zakadila sem se v Carlija in ga pričela z vso močjo s pestmi mlatiti:
»Ne maras me, ker ti nisem dovolj privlačna!«
Silovito me je odrinil, da sem udarila ob vrata na svoji strani avtomobila.
»Koza neumna! Ne moreva sredi belega dne fukat v sredisču mesta!«
Se bolj ogorčeno sem se spravila nanj in ga z vso ihto divje klofutala:
»Lazes! ... Grda sem! ... Ni ti mar zame!«
Sprva se je Carli skusal z rokami zasčititi pred točo mojih klofut. Potem pa je ustavil avto in izstopil ter sunkovito zaloputnil vrata za seboj. Obstala sem v avtu sredi krizisča enosmernih čest. Nekaj se je premaknilo v meni. Sum je ponehal. Bila sem povsem mirna, dokler me ni prebudilo nervozno hupanje avtomobilov, katerim sva zaprla pot. Izstopila sem. Naključni mimoidoči so postajali. Nekateri pa so ze postopali na mestu in tesili svojo radovednost.
»Kaj je, firbči? ... Kaj tako gledate?« sem zakričala. »Prodajate zijala, kaj? Prodajajte jih se naprej! ... Jaz ničesar ne skrivam! Lahko se brez sramu razgalim.«
Začela sem odmetavati oblačila s sebe. Majičo, krilo, nedrček in spodnje hlačke. Metala sem jih v zrak. V njihovo tkanino se je blesčeče upirala sončna svetloba Z nog sem zbrčala čevlje in vroč asfalt me je zapekel po podplatih. Sofer kamiona za menoj je izstopil iz kabine, se nasmehnil in pogladil po brkih. Zbrala se je ze velika mnoziča radovednezev. Od nekje sem zaslisala opazko:
»... ma pa dobre joske!«
Pogladila sem se po trebuhu ob pasu navzgor in privzdignila grudi:
»Ja, morali bi me pokazati Titu!« sem odvrnila in se ob tem zahahljala.
»Prekleta krava hudičeva! Ja, obleči se vendar!« sem zaslisala neko zeničo z ruto na glavi in s čekarjem, obese-nim na podlahti. Sovrazno je zrla vame. Z ust sem jih lahko brala, da preklinja pri sebi in me zagotovo zmerja s kurbo jasno ali prasičo. Neki namrgoden moski v obleki je vlekel za roko svojega sina, ki se je oziral za menoj. Skusal ga je čim hitreje spraviti stran od dogajanja. Od nekje se je razlegel rezek zvizg pisčalke, ki se je naglo priblizeval.
Kmalu sem zagledala milicnika, ki je, ko me zagledal stati golo ob parkiranem avtomobilu sredi krizisca, od osuplosti obstal in izpustil piscalko iz ust. Hotel me je prijeti. Zahteval je tudi kljuce od avtomobila, ki jih seveda nisem mogla imeti pri sebi. Lovila sva se sem ter tja, okoli avtomobila. Vendar je bila junijska pripeka za njegovo zajetno, z leti oblozeno telo, prevelika nadloga. Zasopel je omagal in se izmuceno naslanjal na avtomobil. S cela si je z robcem otiral pot. Belo milicnisko cepico z veliko peterokrako zvezdo nad siltom je bil potisnil cisto nazaj proti temenu glave. Mnozica radovednezev se je gromko smejala. Nekateri tako zelo, da so se ob krohotu grabili za kolena.
Potem je z nasprotne strani ulice pridrvel kombi. Povsem enak kot tisti, ki me z doma odpeljal v bolnisnico, le da je bil modre barve. Kasneje sem izvedela, da se je za tak kombi v zargonu udomaäl simpaticen izraz marica. Iz nje so poskakali milicniki. Ze iz njihovih samozavestnih pogledov sem lahko takoj razbrala, da so iz drugacnega testa kot je bil milicnik, ki me je lovil okoli avtomobila. Bili so visoki in postavni. Njihove cepice niso bile bele, temvec sivo modre. Hladnokrvno so se milo smehljali. Niti na misel mi ni prislo, da bi pobegnila. Bilo bi nesmiselno. Eden izmed njih si me je na hitro oprtal preko ramena.
»Pustite me! ... Nisem noben robot! ... Svobodna sem! ... Lahko grem, kamor hocem! ... Pustite me!« sem kricala.
S pestmi sem ga udarjala po hrbtu in brcala z nogami po zraku. Vrgli so me v zadnji del kombija. Ravno ko so zapahnili vrata za menoj, sem ujela delcek pogovora mili-cnikov:
»A ne vidis, da je nora. Le kdo ji bo pa verjel. Tipcka ze se najdemo. Ne more priti daleč«
Bila sem prestrasena. Besede, ki sem jih ujela niso obetale nic dobrega. Zdele so se mi zlovesce srhljive. Od groze sem se pomokrila. Tistega, kar je sledilo, se ne spominjam vec natanko. Vem samo, da sem videvala sence, veliko senc in silhuete. V sebi sem hotela vzbuditi obcutek gnusa, a mi ni uspelo. Nisem se vec mogla gabiti sama sebi. Oblezala sem izmucena in pomirjena z usodo.
Ko me je marica pripeljala v bolnisnico, je osebje kot roj mravelj planilo pred kombi. Z resnobnimi in zaskrbljenimi obrazi so zrli vame in me sprasevali, ce sem v redu. Sledila je terapija, ki se je ne spominjam vec natancno.
Toda kmalu sem si opomogla. V dnevnem prostoru oddelka sem pozdravila mladenica, ki je bil nekoc studiral fiziko. S poznavalskim nasmeskom na obrazu je prikimal in me s pogledom premeril:
»Vrnila si se. Pa ja nisi mislila, da lahko premagas matriko in ji uides? Ne mores niti vedeti ali si nicla ali enka. V zaprtem sistemu stopnja nereda samo narasca. Nizja ko je entropija ... veccja je informacija ... Na tem svetu ni naklju-
cij.«
S kazalcem je po zraku pred seboj s prstom naredil kretnjo, s katero je namisljeno narisal pentagram. S tako kretnjo smo risali zvezdice na papir in jih barvali, ko smo v pionirski dobi ob drzavnih praznikih krasili solske uäl-nice.
»Norce nadzirajo, mar ne?« je se pripomnil.
»Zakaj pa?« sem vprasala.
»Tako izbirajo usode.«
Tople solze so se mi usule iz oci in mi polzele prek lic: »Blagor ubogim na duhu, kajti njihovo je nebesko kraljestvo,« sem zahlipala.
»In kaj si videla tam zunaj?«
»Sence in silhuete.«
»Kadar zres v sence, pozabi na prej in potem. Raje raz-misljaj o stevilih.«
Ko je izgovarjal svoje besede, so se mu na kotickih ust nabirali in penili mehurcki sline.
Zdaj, ko to pisem, sem zopet doma. Zdravniki so ze davno bili dvignili roke nad menoj. Pravijo, da je za mojo diagnozo, ki se glasi tako uceno: Shizoidna osebnostna motnja z obcasnimi psihoticcnimi dekomenizacijami -katatonija, najboljsa psihoterapija s pogovori. A jaz se z nikomer ne zelim pogovarjati. Pravzaprav nimam kaj povedati. Tudi poslusam ne, kajti navelicala sem se poslu-sati vedno eno in isto. Ne vem niti, cemu sem sploh prijela za pero in popisala svojo zgodbo. Morda zato, da bi mi bilo lazje. Zdaj prebiram Jungovo tolmacenje sanj. Tudi to pocnem bolj za samopomoč Na zalost pa, bolj ko se poglabljam v jezik simbolov, globlje tonem v blaznost in sem zato se bolj zmedena. Nisem dovolj trdna za ta svet moskih. Ne vem kaj bo. Pravzaprav to niti ni pomembno, kajti, kar se ima za zgoditi, se mora zgoditi. Čarlija nisem vec videla. Baje so ga premestili v neki drug zavod. Tudi po radiu ga nikoli vec nisem slisala.
www.drugotnost.si
Kar ni mogoce najti v tej stevilki, je zagotovo na nasi spletni strani. Tudi stare stevilke Jasubeg en Jered od prazgodovine (beri: od prve stevilke) do danes in to v PDF!
PREKLETSTVO SVETLOBE
Majda Arhnauer Subašič
Čisto sam, nebogljen in skljucen stoji pred velicastno stekleno stavbo osrednjega drzavnega medicinskega centra. Oci kot urocene zrejo v list papirja. Boji se prebrati diagnozo, ki jo sluti in ga navdaja s tesnobo. Črke zaplesejo pred njegovimi ocmi in nenadoma iz podzavesti privre grozljiv prizor ze davno dozivetega. Usoden dogodek, zakopan v globinah nezavednega, ozivi ... V duhu se pred njim zarise podoba starke. Nenavadna pojava ga zaslepi, v usesih mu odzvanja njen zvonki grozeci glas:
»Tudi ce ostanes ziv, vedi, da so tvoji potomci za vec-no, za vecno, prekleti!«
»Moj mali sin,« nemocno zaihti in se zgrbi vase. V glavi mu zadonijo bobni peklenskega orkestra, ki prikli-cejo spomine na dan, kot vzet iz morastih sanj. Otepa se jih, toda le ti ga pogoltnejo, kajti injekcija pozabljenja je popustila .
Bila je ena tistih jasnih noä, ko je nebo sijalo v soju zvezd in mu je nenavadno velika luna dajala misticni pridih. Meseäna je oblivala zaliv in morje se je srebrn-kasto lesketalo. Na vijugasti cesti nad peänami je bila vidna sled avtomobilskih luä. Za ovinkom so se izgubile v gozd. Kmalu zatem je limuzina ustavila pred dvorcem, do katerega je vodila slabo oznacena cesta. Stiri postave so izstopile in krenile proti starinskemu portalu, oveko-vecenim s kamnitim grbom. Stopale so tiho, zadrzano, kot bi hotele prikriti svoj prihod. V njihovih pogledih je bilo razbrati negotovost, skoraj zaskrbljenost. Dvorec je izgledal kot pozabljen. Debeli okruseni zidovi, ponekod porasli z rastlinjem, majhne line z zaprtimi polkni, zele-zna vrata.
Temacen gozd, ki je segal skoraj do vhoda, ga je varoval pred zunanjim svetom. Vzbujal je skrivnosten obcu-tek; posebno zdaj, ko je bil zavit v plasc noä.
Železna vrata so se pocasi odprla. Ocitno jih je ze pricakovala. Pocasi se je iz teme izluscila postava. Dvoje ostrih oci nenavadnega leska se je usmerilo vanje. Telo, odeto v svetlece oblaälo, je dajalo nenavaden vtis. Zde-
lo se je, kot bi svetloba prosevala iz njega samega in ne iz tkanine.
»Vstopite!«, je velel rezek glas, ki je skusal zveneti prijazno. Obotavljajoce so stopili v notranjost in prese-neceno obstali. V nasprotju z mrakobno okolico niso pricakovali velike avle, v kateri se je vse blescalo in lesketalo. Pohistvo je bilo nenavadnih oblik in prelivajoäh se barv, ki jih tezko srecas. Slutili so, da bodo naleteli na cudasko staro zensko, ki je vselej veljala za ekstrava-gantno, a taksnega okolja vseeno niso pricakovali.
»Sedite,« jih je pozvala, ko so vstopili v naslednji, se bolj nenavadno ozarjeni prostor. Z drsajoco hojo se je napotila proti omarici, iz katere je vzela buteljko in kozarce, katerih svetlikajoä se rob je ob premikanju risal sence nenavadnih odtenkov na blescece beli steni. Z nelagodjem so posedli po razkosnih foteljih fluorescentnih odtenkov.
»Teta«, je zamencal prvi. »Veste, casi se spreminjajo. Vse postaja nevarnejse. Misliti moramo na jutri. Pomisliti, da nas lahko kaj doleti .«
»Povej naravnost, dragi moj Mark,« ga je spodbudila z osladnim glasom, medtem ko je v kristalne kozarce z vgraviranimi simboli sonca toala vino castitljivega letnika.
»Veste ... vsi se staramo ... vsak dan smo blizje smrti.« Tudi drugi ni mogel nadaljevati. Svoj obisk in govor so zastavili cisto drugace, a zdaj so iz njihovih ust prihajali plehki stavki, nametane fraze, ki so izpadli povsem drugace, kot so si predstavljali prej. Kot bi nekaj zmedlo njihove misli in jim v usta polagalo povsem drugacne besede kot so jih nameravali izgovoriti.
Vprasujoc pogled hladnih oci, v katerem je bilo zaznati nekaj pretecega, je oplazil drugega za drugim.
»Torej gre za moje premozenje, kot opazam, kajne?« jih je pobarala. V zadregi so prikimali. Morda pa bo razumela. Vzbudil se jim je kancek upanja in na tihem so si skoraj oddahnili. Neprijetna naloga mogoce le ne bo tako tezka, kot so se sprva bali. Morda pa si bo premislila in preklicala oporoko, s katero vse premozenje prepusca skrivnostni ustanovi. Tako si bodo se vnaprej zagotovili lagodno zivljenje in obstanek v krogih, kamor naj bi glede na poreklo tudi sodili.
Dolg molk se prelije v moreco tisino. V pricakovanju njenega odziva upirajo oci k tlom. Napetost v njih nara-
sca.
»Mladi, naivni, neumni,« naposled povzdigne glas, »kot vsi Rollwayi. Po glavi jim bega le denar, ugled, razgibano zivljenje in - brezdelje.«
»Teta!« krikne prestrasen glas. »Razumi, da nimamo slabih namenov. Mi vsi ti zelimo se veliko let uspesnega in zadovoljnega zivljenja. Mi vendar ...«
Dekle ne more dokoncati misli. Kristal velicastnega
Ii
ZF ZGODBA
lestenča ji s svojo senčo miglja tik pred očmi. Kako čudno ji razblini misli. Nikakor se ne more zbrati.
»Bodi razumna, saj si od nekdaj veljala za pametno in preudarno. Najuspesnejso v rodbini. Veljas za vzgled,« ji skusa laskati nečak.
»Teta!« skoraj proseče vzklikne glas tretjega.
»Teta,« se posmehne ona. »Nisem kriva, če po sili spadam v to prekleto druzino, ki ze od nekdaj isče poti, kako se s spletkarstvom in podlostjo obdrzati na račun drugih, si jih podrediti in se okorisčati na tuj račun. Mnogo srda ponizanih in ogoljufanih se je tekom gene-račij nakopičilo nad rodom, ki ni poznal milosti ter usmiljenja in se manj osnovne človeske morale. Koliko
»Pravzaprav me ne poznate. Moja profesura na univerzi je le krinka. V resniči sem bolj predana raziskovanju kot poučevanju. Moj psevdonim je legenda v znanstvenem in vojaskem svetu. Leon Keney. Znane so mi velike tajne NATO zveze in na sejah STO, organizačije, ki predstavlja njegove mozgane, se to ime izgovarja s spostovanjem. Moja revolučionarna formula in odkritje, ki izhaja iz nje, so potenčial Zveze. Druga Madame Cur-rie sem. A ne isčem radioaktivnih snovi. To je preziveto. Vrgla sem se na ta čudoviti naravni pojav - svetlobo. Valovanje, iz katerega izhaja vse.«
»Ti si nora!« se zaslisi srdit glas. Osmero na smrt prestrasenih oči je uprtih vanjo. Končno se en od njih
obubozanih zrtev pohlepa vasih prednikov je na smrtni postelji preklelo vaso kri. Meč masčevanja je ze dalj časa nevarno rozljal, a vsakič ga je zaustavilo upanje, da bo naslednja generačija z drugačnim delovanjem poplačala dolg in se tako odkupila za grehe in storjene krivi-če preteklosti. Tudi vi ste imeli priloznost, a ste jo ze kot mladi zaigrali s svojim obsojanja vrednim početjem, ki je druzinsko karmo se bolj obremenilo. Zadnji člen verige ste. Z vami bo koneč te slavne rodbine nizkih strasti, pogoltnosti ter izprijenosti. In to je moj davni čilj. Prav zato sem nekoč premagala odpor in se poročila z vasim stričem. Zgolj zato, da bi masčevala svoj rod, ki je bil davno tega ponizan in poteptan s strani Rollwayev.«
Njene zadnje besede dobivajo kovinski prizvok, iz oči ji svigajo divji pogledi, lasje dobivajo čuden lesk. Svetloba v prostoru narasča in slepi.
Doumejo situačijo. Spogledajo se in planejo pokonči. Skusajo se prebiti skozi vrata, toda - zaprta so! Ona pa mirno sedi in v njenih rokah se svetlika daljinski uprav-ljaleč, ko posmehljivo spregovori.
opogumi, plane nanjo in ji skusa iztrgati napravo iz rok. Toda ...
»Timmy!« prestraseno zakriči dekle.
A Timmy pada, drzeč se za glavo. Njegov lepi obraz z otroskimi potezami se spreminja v ostudno spako.
»Tako naj bi menda umrl Aleksander Veliki, le da naj bi takrat usodni zarek naključno prisel iz kristala krone. Sičer pa gre za staro orozje, ki naj bi izviralo se iz časov Atlantide,« jih hladno poduči.
»Novi smrtonosni laser?« se zgrozijo. Preostane jim le beg. Kam? V hipu se odločijo. Smer je očitno prava. Sele zdaj opazijo, da je dvoreč en sam ogromen labirint. Vrata se avtomatsko zapro. Bezijo brez čilja. Svetloba v prostoru utripa. Iznenada se pojavi pred njimi bazen.
»Voda je kontaminirana,« jih opozori kdo ve od kod prihajajoči glas. A nezadrzna sila zene mladeniča v globino. Privid ga vabi. V njej vidi sonče ... tisoče sonč ... in on ima rad sonče ter svetlobo ... ne, ne - sovrazi ju! Njegove misli se drobijo v nepovezane fragmente. V smrtni groznji se vrze v vodo, kjer vidi svetlobo, ta čudoviti naravni pojav, ki se mu ne more upreti. Razpenjena

voda pogoltne truplo. Ni sledu ... pač je! Na zopet mirni gladini se pojavi glava. Vidna je vsaka kost, misiča, zzila. Prozorna je. Narasča in oddaja nenavaden odsev.
V smrtni grozi bezita fant in dekle ter isčeta izhod. Naenkrat tema. Le svetlikanje vode. In kovinski zvok, ki prodira v telo, do samih kosti. Mladenič hoče prijeti dekle za roko, a zagrabi v prazno. Ni je! Kje je? Kliče jo, krili z rokami, zadeva se v stene. Tako temno je ... ne, tu je vir svetlobe ... ki ponudi prizor, kot vzet iz morastih sanj. Skloni glavo in zamizi. Ne more gledati, kako se njegova lastna sestra spreminja v mumijo. Lasje ji sivi-jo, guba se, njeno truplo postaja kot suh list, njeni udje so samo se luskasti tulči. Le izbuljene oči, polne nedoumljive groze, bolsčijo vanj.
»Prah si in v prah se povrnes!« veličastno zadoni glas s kovinskim prizvokom.
»O, Bog! Kdaj bo ze koneč teh morečih sanj? Naj se zbudim!« roteče zasepeta sam sebi.
Svetloba spet narasča. Postaja motna. Tisina ga navdaja z grozo. Cez čas jo prekine ritmično tiktakanje. Zdaj se spomni. Slis;al je ze očeta zaupno govoriti o čudnem odkritju skrivnostne znanstveniče, ki se skriva za moskim imenom. To je torej slovita zarčna inverzija, novo odkritje, ki naj bi znanost postavilo na popolnoma nove temelje.
»Mark, resi se iz tega pekla,« mu zasepeta notranji glas. Mrzlično premisljuje. Mora obstajati resitev! Nek izhod mora biti nekje! Za vsako čeno ga mora najti! Mora .
Intuitivno plane po stopničah navzgor. Ni jim videti konča. Kot brez uma dirja po njih in končno zagleda vrh. Ozre se in ob vznozju zagleda njo. Stoji vzravnano z orozjem v rokah. Vidi jo, kako skusa naravnati smrtno dozo. Bezi in končno doseze vrh, kjer obstane v zavetju izven njenega dometa.
Zmagal je! Le za las ji je usel.
Ne more za njim. Zaradi starosti je počasna in noge ji ne sluzijo več dobro. A hoče ga dobiti. Tudi za čeno ziv-ljenja. Povzpne se na prvo stopničo.
Svetloba v zgornji dvorani slepi in zrak postaja vse tezji. S tezavo se vleče. Spremlja ga vse glasnejse tiktakanje, za katerega se je zdelo, kot da prihaja iz njegove notranjosti. Vid mu pesa, sluh popusča. Toda bliza se vratom, ki jih je malo prej zagledal v daljavi. Se ima toliko moči, da jih odpre. Zdaj ve, da je dokončno zmagal.
Padal in padal je v globino. Vse manj se je zavedal. Z zadnjimi močmi se je priplazil do roba gozda in se zvalil v zavetje grmovja. Bolj slutil, kot videl, jo je, vso svetlečo in grozečo, ob ograji balkona. Njen glas je odmeval v temo:
»Tudi če ostanes ziv, vedi, da so tvoji potomči za večno, za večno, prekleti!«
Ostra bolečina mu je omrtvila mozgane in postopoma zajela čelo telo. Poniknil je v temo. Cutil je le hladen, osvezujoč vetrič, ki je vel iz bliznjega gozda. Slisal je, ali pa si je samo predstavljal pljuskanje valov in pivkanje galebov. Misel je zamrla in utonil je v globok, osvezujoč sen.
Bilo je belo, snezno belo, da je bodlo v oči. Vse. Rjuhe, postelja, omara, se bolničarka je imela bleda liča. Misel mu je kot iskra preblisnila mozgane. Megla pred očmi se je razblinjala in spomnil se je dolge voznje z avtomobilom, zaliva, gozdiča, čudovite majske pokrajine.
A bil je dečember.
Zdravnisko osebje si je globoko oddahnilo, kajti končana je bila sedem-mesečna bitka za zivljenje. Mark Rollway se je prebudil iz kome. Zadnji in edini preziveli potomeč Rollwayevega rodu. Nikoli se ni izvedelo, kaj se je tistega večera dogajalo v skrivnostnem dvorču nekje ob obali. Preiskava je bila nenavadno hitro zaključena in mediji so se ovili v tisino. Bila je velika zmaga medičine, ko je v dolgi bitki iztrgala smrti iz rok mladega človeka, ki je komaj pričel ziveti. A zmaga ni bila gotova. Nihče ni mogel predvideti, kaksne poslediče se bodo pokazale na njegovih potomčih ali njem samem.
In zazivel je znova. Brez spominov na preteklost, kajti injekčija pozabljenja je pričela delovati ...
O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/
podroben opis Sonča in planetov Osončja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, zivljenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov koneč, o moznostih zivljenja na različnih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osončja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.

V VSEMIRJE Kratki vodic po osončju jn oho lici
•Hl.vil.- .r-HXIHlSh;-
Hmt*iHd«riuM J nHi*Mhcni<« t* » '-p***
h ijijjb. - «t™ ■ *m m-u
n ^trri ^tMH HXiaJil
HKII hivtf riiiaMkata-diM
H ^.MVhir «lArtbit
DiD-'-tf re GMM«ie >t«ut tvnjEME ro ttwak.T:
___JäüüHPE______J______
■»rti««*. trtWfrti ii -rti •bt-.f fill h w tnCrcWurirvr-ilr m r-k'riH-1	lii%.*i	Zkihh^tm 'i "I reii i If M J L .IE







o
ZF ZGODBA
KONEC IGRE
Primož Jenko
Drobni kosmi vate so tihotno padali proti tlom.
Njegovi dnevi so postajali vse krajsi, stisnjeni v nekaj ur, sprevrzeni v golo rutino. Časa, da bi koncno nasel nova univerzalna okusa, je bilo vedno manj.
Tistega jutra, par minut pred sesto, se je lotil okusan-ja sadnih sokov in morskih rib.
S sokovi ni imel nobenega uspeha. Kljub temu so vsi hvalili dvopozirkne steklenicke sadnih napitkov, sokov, mineralnih vod, belih in rdecih vin, zganih pijac - kakor bi med vzorci obstajali le ti. Iz najstniskih let, iz nekih drugih casov, so se mu prepletale informacije o petpo-zirknih vzrocih, v okrancljanih prozornuh steklenic-kah, ki jih je s casoma izpodrinila plastika. S prvimi nekaj pozirki je usta privadil spremembi, z naslednjimi komajda dolocil okus.
Kaj sta dva požirka? Zgolj namakanje jezika. Maraku-ja? Ananas? Črni ribez? Kivi? Hruška? Nobene spremembe. Še vedno stari okus vsega. - je premleval informacije.
Njegova prva jutranja naloga je bila ujeti avtobus in pravocasno prispeti v sluzbo. Sledil bo sestanek z vodji oddelkov. Kasneje prerekanje z vodjo prodaje na stiri oci. Starec je ob takih trenutkih neprestano pogledoval izpod kosatih, sivih obrvi, gubal celo, kremzil usta in tolkel s papirji ob mizo, da so se po prostoru sirili valovi hladnega zraka. V premorih, potem ko je sogovornika spravil popolnoma na rob, pa je obicajno molce negoval kaktuse. Marsikomu so ob njegovm norenju popustili zivci, marsikdo je zapustil firmo in skljuceno odsel drugam. On je vztrajal. Že dolgo. Predolgo.
Iz kopalnice je v dusecem, ponavljajocem se piskanju nase opozarjal brivski aparat, z napolnjenimi baterijami, katerega je pozabil izklopiti ze prejsnje jutro.
Ravno je okusal file lososa - dvogrizljajni zavitek, pakiran v monotonijo prozorne plastike, a najbolj natancen za dolocanje okusa - ko se je z zateglim piskanjem oglasil mobilnik. Med zvecenjem je hitro preletel napise na vzorcih, razpostavljenih po belem prtu na kuhinjski mizi.
'Morski pes', 'Rumeno-plavuti tunj', 'Oslic', 'Skusa', 'Sardela', - je pisalo na njih.
"Dobro jutro, Pikec!" se je zaslisal zametni glas, potem ko se je koncno odzval klicu.
"Žgodnja si Leia. A spet ne mores spati? Leia, ..." je momljal.
Nekajkrat je tlesknil z jezikom in razmazal ostanek lososovega fileja po ustnem nebu. Obliznil si je zgornjo ustnico. Dvignil je pogled, kakor bi na rumenkastem stropu iskal svoje odgovore; a opazil je le frfotajocega molja in rjavkasto plesen v kotu nad pomivalnim koritom.
Okus ima po? Molj? Losos ima okus po? Telefonski glas? Plesen. Brivski aparat - je urejal informacije.
"Mejc? Ves teden te poskusam priklicati," je potarna-la kmalu za tem, z opazno spremembo v zametu glasu, ki je v hipu postal prezet; sprva z drobci jeze, kasneje pa z otoznostjo, ko je nadaljevala:'Kaj se dogaja s teboj? Si zbolel?'
"Ne moti me, no! Ugriznil se bom v jezik," je mrmral, dvignil kozarec, ga med dlanmi kakor za salo zarotiral okoli osi, da iz njega ni odprsela niti kapljica vode, prinesel k ustom in ze popil vsebino. Kakor za salo je ponovil rotacijo se s praznim kozarcem in ga slednjic postavil na mizo.
"Oprosti! Pikec, hudo slabe volje si,' je zabrusila rezko.
"Mudi se mi, Leia. Kako je pri vaju? Kako je z mojo malo princesko?"
"Milna je nasla otroska okusa! Hrana po jagodni cokoladi, pijaca po lesnikovem mleku," je odvrnila z opazno spremembo v tonu. Besede so dobesedno puhtele iz telefona, da bi jih lahko lovil v dlan in meckal kot casopisni papir. Splavale so v njegova usesa, kakor melodija najbolj ubranega piskanja.
V zrak je poletel mobilni telefon, vrtec se okoli svoje osi, se preracunano ustavil tik pred stropom, zdrsnil nazaj, da je med njegovim padanjem on zavzeto zaploskal, spretno ujel napravico in ze dahnil v mikro-fon:"Prima! Dovoli ji piti lesnikovo mleko, bos?"
"Tisto brez sladkorja. Že tako jo boli zob. Si nasel svoja odrasla okusa?" jo je zanimalo.
Potleskal je z jezikom, nakar je odgovoril:"Bolj ko ju iscem, manj uspeha imam. Ni casa, razumes?"
"Si tudi ti slabo spal? Že dva dni mi zvenketa po use-sih. Ponoci kraka sova zjutraj sosedov pes! Babacin macek, ... Da ne izgubljam besed. Ženijo se. Pod oknom krakajo. Čepke imam."
"Meni ostajajo samo jutra. Dan izpuhti. Puhfff!" je razlagal med prekladanjem kozarca po mizi.
"Preobremenjen si. Ne verjames, a ne?"
"Vcasih smo imeli cas za vse. Se spominjas? Skupni zajtrk, vecerjo, skrivalnice z Milno, pravljice, ... ji beres tisto o zvitorepki?"
"Oh, smeji se mi, ko oponasam jeza, ki jo uspici lisici. Pogresava te."
Ža hip je zatisnil oci, da bi si ju naslikal v mislih. Milna se je odslikavala kakor kodrolasa princeska z zelenimi ocmi. Leia v podobi ognjenega zmaja z dolgimi modrimi nohti, ... ne, ... morska vila z zametnim glasom.
"Tudi jaz pogresam vaju," je dahnil, ko so njegove oci znova ugledale nered na kuhinjski mizi in je molj frfotal tik ob njegovem nosu, a ni storil nicesar, da bi ga pregnal. V omari s psenicnim zdrobom in Leinimi kosmici jih je dobesedno mrgolelo. Kupiti mora nekaj, kar jih bo odgnalo. Mali prebrisanci so se privadili vonju lavande,

ki je prijetno disala po olupljeni pomaranči. V omari, tisti v spalniči, so nazrli Lein sal, njegov črni plasč in tople volnene rokaviče, darilo babiče Milni.
"Si bos vzel dopust? Prides na obisk? Prosim!"
"Drugič o tem, Leia. Grem."
"Lupčka!" se je se zaslisalo iz slusalke, a je prekinil zvezo in odhitel v kopalničo.
Kaj pa začimbe? Vse začimbe imajo okus po lovorju, to je poznano. Zakaj menjati okus hrane in pijače z leti? Čemu se ubadati s tako nepomembnimi rečmi, kakor so okusi?- je premleval.
V nagliči si je osčetkal zobe.
Med samodejnim oblačenjem, tedaj si je ravno nadel pulover, je njegova bit preusmerjala tok časa in podob. Od nekje je izbrskala tihe dneve goste, puhaste odeje. Valovito so bile prekrite strehe his, upogibale so se smreke in drhtelo je grmičevje; kakor okostnjaki s kosmi bombaza so sneg nosile veje sadnega drevja na sosedovem vrtu. Izbrskala je kepanje. Sankanje. Snezaka s kuhalničo in bananinim nosom. Izbrskala je dve piki, hiteči po strmini in njega med izvajanjem dvojnih saltov na smučeh.
Izbrskala je prosti čas, ki je izginil ze dolgo tega in čisto nič ni nakazovalo, da bi se kaj kmalu povrnil.
Tok podob iz preteklosti je usahnil med odklepanjem vhodnih vrat. V divjem prasketanju vetra so se vanj zapodile snezinke, a je izurjeno pograbil kovček, hipoma zaklenil vrata, in obstal pred vhodom.
Jutro je, tako kot premnoga druga, disalo po grenivkah.
"Spet v sluzbo, Mejč?" ga je zdramil hropeči glas soseda, ki ga je takoj za tem popadlo kihanje. Vsaj stiri-krat je, ne da bi nastavil robeč, prhnil v sneg. Smrkal je. Njegov rdeči nos in ozebla liča so pričala o hladu, ki mozaka ni ustrahoval. O zimi, ki ga ni pregnala z verande, marveč je utrdila njegovo klenovo naravo in trmo.
Nista se velikokrat pogovarjala. Sploh v zadnjem meseču, ko so zbledeli dnevi in so njemu ostala zgolj jutra.
Mozakar z gostimi črnimi brki, zgubanim čelom, a vedrega, rdečeličnega obraza, je sedel na razpadajoči verandi. Poleti se je večinoma zadrzeval v hisi. Občasno je pokosil trato, zalil grmičevje, opral avtomobil in smuknil po opravkih. Pozimi, neglede na mraz, sneg ali dezevje, pa je večino dne presedel zunaj, opazujoč oko-ličo.
"Avtobus moram ...," je odvrnil, ko je gazil blize k njemu.
"Sssst!" Mozak je dvignil desničo, stegnil kazaleč in ga prinesel k ustničam, čes naj vendar utihne. Najbrz je zmotil njegovo jutranjo seanso.
Negibno je obstal, s končem stavka med zobmi. Njegova bit je tehtala moznosti izbire. Lahko se odpelje z avtom, a moral bi očistiti dovozno pot. Ce bi tekel? Večkrat ob sončnem vremenu je ze tekel v sluzbo, se nikoli v snezenem metezu. Avtostop? Taksi? Vlak?
"Slisite? Kako lepo sumljajo avtomobilski motorji. Kot potoček. Sssst!" je dahnil mozakar. Spokojno je pre-
krizal roke na oguljeni zeleni puhovki, vidno zavzet lovil dogajanje v okoliči, vmes pa dodal:"Mmmm! Ni lepsega, kot vonj pomaranč v hladnem jutru. Se vam ne zdi?"
Tedaj je prisluhnil tudi sam. Mimovozeči avtomobili, tovornjaki, avtobusi, zvoki z bljiznje zelezniske postaje, oddaljeno letalo - vse skupaj pomesano v simfonijo zmedenega, a pridusenega piskanja. Tik ob njem je odsekano prasketal vrabeč, nekje v krosnji oguljene jablane sta se divje sporekli siniči in prasketajoč obletavali sosedovo ptičjo hisičo.
"Sumljajo?" je vprasal naposled.
O zvokih je dobil popolnoma drugačen vtis. Davno tega se je odločil, da zvoki narave spominjajo na prasketanje ognja, strojev pa na piskanje ekonom lonča. Zgolj govoriča ljudi - s tem se nihče ni ubadal zakaj - je vsem ostajala enako razumljiva.
"Sssst! Sss!"
Kovček je postavil v sneg in z izurjeno kretnjo segel po mobilni telefon.
"Leio se boli glezenj? Dolgo časa je ze nisem videl. Pa malo srčeče? Milna?" je zanimalo soseda med sreban-jem kadače se tekočine.
Nihče ga ni kličal, ostalo je le neprebrano sporočilo. A ni bil tisti čudni črkopis, ki se je v zadnjih dneh pojavljal vse prevečkrat.
"Ne, ne, saj ze dolgo nisva plesala. Rajsi vozi Milno na balet," se je zdramil med spravljanjem mobilnika v zep plasča. 'Celo sama sanja, da bi se ga učila. Noro!'
Mozakar si je obrisal usta, nakar mu je ponudil koza-reč kuhanega vina, a ga je vljudno odklonil.
"Ste vi ze nasli starostna okusa?" ga je zanimalo.
Sprva se je sosed delal, kakor, da ga ne slisi, kakor bi naravnost zelel, da zamudi avtobus. Ze se je pripravljal, da bo odsel, ko so se iz mozaka usule besede.
"Od kar sem v penziji, ju ne spreminjam več, dragi sosed. Starokopiten sem," je zabrundal mozak. Pokas-ljal je. "V zrelih letih sem se ponovno odločil. Vsa hrana ima okus po borovničevi marmeladi. Moja pokojna bab-niča je kuhala enkratno marmelado! Pijača po kuhanem vinu. Uzivajte zivljenje, Mejč! Ne bodite no drobnjakar-ski."
Sele tedaj je ob pogledu na ročni časomer izračunal, da bo zamudil avtobus. Pograbil je kovček in stekel.
"Lep dan sosed," je se zavpil mozakar, nakar so se njegov glas in zadnje besede, katerih ni več slisal, porazgubile med piskajočimi se zvoki jutra.
Med potjo se je Mejč izogibal mimoidočim deznikom, uličnim svetilkam, zasnezenim avtomobilom, za las zgresil trk s prodajalko časopisja in komajda preskočil povozeno mačko. Z nekaj hitrimi, natančnimi pogledi je preiskal nebo nad mestom. A črkopis se je večkrat pojavil tudi na zaslonu mobilnega telefona.
Ničesar nenavadnega ni opazil, le avtobus, ki je ravno odpiskal s postaje in preveč znani črkopis na njegovi pločevini.
Bela stenska ura je s kazalcem tihotno premlevala cas in prikazovala nekaj minut pred sesto.
Skozi priprto okno je v splanico vel sladkobni vonj po grenivki. Jutra so obicajno disala mocneje, preko dneva pa se je vonj spiral in do vecera postopoma izpu-htel. Najdlje se je zadrzal v zaprtih prostorih, najhitreje je izginil zunaj, posebej v vetrovnem vremenu.
"Leia? Milno je treba peljati v solo, ... avto, ... akumulator," stavka ni dokoncal, saj je sele tedaj premlel, da sta njegovi puncici ocesa na oddihu. Lein del postelje je bil pregrnjem s satenastim, roznatim pregrinjalom.
Butnil je pokonci in odhitel v kuhinjo.
Tik pred snezenjem, nekega jasnega, hladnega popoldneva, sta se odpeljali. Z namero, da se vrneta teden dni kasneje, kar je bila po izracunu sobota zvecer. A od tiste sobote sta splavala ze dva tedna.
Ostajala so le jutra, dnevi so dobesedno izpuhteli. Vecerov sploh ni bilo.
S ponavljajocimi se piski, vpletenimi v nizje tone, so se oglasale lokomotive. Pogled na rocni casomer mu je dal priloznost tehtanja. Ujeti mora jutranji avtobus. Ne sme zamuditi sluzbe. Snezenje je ponehalo, ceste so bile spluzene, plocniki brozgasti. V sluzbo gre lahko z avtom. Cisto poseben svistajoci pisk razvija njegov motor. Sosedov avto hropece, prekinjajoce piska. Naj-brz ga bo zdaj zdaj pobralo.
Zapiskal je mobilni telefon. Kratek, valujoc pisk.
"Kako je doma, Pikec?" je prebral sporocilo z zaslona. "Imamo se lepo. Milna uziva v dedkovem igluju. Odnesi susilnik za lase na popravilo, prosim. Prevec zvenketa, ko ga uporabljam. Lupcka! :)"
Moral se bo odlociti, saj ne more vendar obdrzati svoje mladostniske odlocitve o okusu. Ni se vec ubadal z vzorci. Na mizo je spravil vsaj polovico vsebine hladilnika in preskusal hrano vsepovprek. Odpiral je konzerve, vrecke, kozarce, tetrapake in steklenice. Zavzeto je grizel, mlaskal in momljal, vmes pa spiral usta z vodo.
Univerzalni okus hrane... Jaz poskusim deset, tudi petnajst vzorcev zaporedoma. Si predstavljaš? Usta splaku-jem z vodo. Okus, ki se prenaša ob menjavi različnih vrst hrane z enega na drugi vzorec, to je ta univerzalni okus. Preprosto. - je premleval besede neke pametne sosolke iz pozabljenih dni.
Skrajni cas je ze bil, da bi vsa hrana ne imela vec okusa po zeljnati juhi, s katero je kot najstnik pogosto zdravil macka, in pijaca ne po kamilicnem caju.
Na poti v sluzbo se ni zagovoril s sosedom, zatopljenim v krmljenje vran. Odpeljal se je z avtom, a mu je kasneje spodrsnilo na ledu v neki zakotni ulici, ko je izstopil. Podobne nevsecnosti so ga ze pestile. Vselej je uspel vreci kovcek visoko v zrak, nastavil dlani, da se je ujel in sprozil odriv. Se preden se je kovcek razsul po tleh, je stal na nogah in ga ujel v narocje.
Zdaj je kljub vsej izurjenosti zamudil.
Cudni, a se prevec znani crkopis, je kmalu zapiskal in se pojavil na mobilniku.
V	predsobi se je napolnila vreca s praznimi ovitki vzorcne hrane in steklenick pijace. Uspeha ni imel s koscicastim sadjem, ne agrumi, niti bananami. Okus se ni vdal mineralnim vodam, pomesanim z malino, jagodo, pomaranco, niti z borovnico.
V	naglici je pojedel prepecenec, spil belo kavo in se hitel obleci. Uspelo mu je pospraviti olupke po mizi in pultu, jih stlaciti v posebno vreco, in jo postaviti v predsobo.
Hitro mora ujeti avtobus, da bo pravocasno prispel na delo. Ze je drvel po stopnicah, ne vedoc, kdaj je odprl vrata, kdaj je z desnico pograbil vreci smeti, z levico kovcek, kdaj je vrata zaprl, zaklenil in ze basal crni poli-vinil v smetnjak.
'Vam se pa vedno mudi, sosed!' ga je zdramil glas.
Mozakar je sedel v naslonjacu v hladnem, jasnem jutru in proti grmovju nekaj metal.
'Ta prek... univerzalni okus!' je zabrundal proti mozaku, kakor bi bil on izvir vseh njegovih tezav.
'Prevec se obremenjujete, Mejc, no! Pridite, vam dam nekaj lesnikov. Bova krmila veverice.'
'Zamudil bom v sluzbo,' je potarnal, spustil pokrov smetnjaka, da je z vso silo padel nazaj, a je petkratni pisk, kakrsnega je obicajno oddal, zadusil trikratni pisk polivinila. Ni se vec posvecal besedam soseda, le stekel je. Ceste so bile tedaj ze osusene, na plocnikih se ni vec valjala brozga, kupi snega na obrobju so se postopoma spreminjali v potocke. Turobno so, vsak s svojim tonom, v zgodnje jutro piskali avtomobili, tovornjaki in priklopniki, avtobusi in taksiji.
Hitel je po ulici.
Umaknil se je prodajalki casopisja, spretno preskocil dve luzi, se ognil starke z vozickom in oddrvel proti avtobusu, ki je se vedno stal na postaji. V zadnjih korakih, ki bi jih zmogel z lahkoto, je njegovo pot prekrizal dostavni avto njegove najljubse slascicarne.
Poskusal ga je zaobiti. Ulica je bila preozka. Avtobus bo zdaj zdaj odpeljal. Sunkovito je vrgel kovcek v zrak in sprozil roke, da so dlani ublazile trk s plocevino dos-tavnika. Urno se je obrnil. Stegnil je roki. Crnina je naslednji hip priletela mimo glave in pristala v njegovem narocju.
'Kaj vam je? Tole vas bo drago stalo!' je zahrumel suhljati voznik z rozevinastimi ocali, ko si je prisel ogledal udrtino.
Cudni napis je zasijal tik za hrbtom razjarjenega kos-cenjaka.
Sestanek predstavnikov oddelkov se je koncal.
"Vodja prodaje vas je klical, gospod Mejc," mu je povedal kodrolasi pripravnik na hodniku.
"Hvala lepa!" je odvrnil namenjen proti svoji pisarni, da bi vzel prenosnik.
"Se tudi vam zazdi, da nase nadstropje prevec disi po pomarancah?" je previdno vprasal mladenic.
"Obcasno, odvisno od vremena zunaj," je odvrnil,
nakar je pripravnik odkorakal naprej, on pa je iz zepa potegnil čokoladičo.
Zjutraj mu je uspelo. Novi univerzalni okus se je skrival čisto na dnu hladilnika. Zagrizel je v rjavkasto kaka-vovo maso, grudil pistačije in araside, pusčajoč brbonči-če grenkobi podzemne kolerabiče. Le vsa pijača je imela se vedno okus po kamiličnem čaju.
Cas je hitel in sestanek splaval po vodi.
Njegova bit je premlevala, da ne izkorisča vseh svojih sposobnosti. Bil je izurjen, hiter in spreten. A zadnji dnevi so mu padli na glavo, stisnjeni v kratke ure, ponavljajoče se, nedokončane obveznosti.
Ravno je zmečkal ovitek čokoladiče, ko je pod stropom hodnika zasijal tisti čudni napis.
Med metanjem zajtrka vase, je premleval informači-je. Zakaj se je vse ponavljalo? Jutra. Avtobus. Sluzba. Sestanki. Zamude. Vedno nove stare tezave. Dnevi so izginjali. Večerov sploh ni bilo. Leia in Milna bi se morali vrniti ze pred mesečem dni. Le kaj je slo narobe?
Odločil se je. Nikamor ne bo sel. Vzel si bo dopust. K vragu s sluzbo! K vragu z obveznostmi!
Tistega dne se čudni napis ni prikazal nikjer, najsi ga je se tako iskal. Vrgel se je na kavč in zijal v gibljive slike. Prvič po skoraj meseču dni je dobil občutek, da ima
ponovno kontrolo nad svojim zivljenjem. Da ga ne krojijo ponavljajoče se obveznosti. Da ga ne kroji nekdo drug? Kdo drug? Da tistega drugega zivljenje ne kroji nekdo tretji? Pretiraval je s premlevanjem.
Tihoten večer je bil. Privosčil si je univerzalni okus podzemne kolerabiče: pisčanča v obari, čebulni kruh, radič z oljčnim oljem in ledeno sosedovo vino z okusom po kamiličnem čaju.
Takoj po večerji ga je zmanjkalo.
'Pikeč! Pikeč!' je od nekje priplaval znani glas.
Previdno je odprl oči. Leia se je sklanjala nadenj, da so ga dolgi rjavi lasje zgečkali po ličih. Smejala se je. Njena ovalni obraz je bil ozgan od zimskega sonča son-ča in zelene oči so v kontrastu koze sijale kakor smaragdi.
'Kdaj, ..., mmmmm, ... kdaj sta se vrnili?' je vprasal v polsnu.
'Včeraj, pozno zvečer. Spal si ze. Pikeč, zamudil si v sluzbo.'
Ni se dokončala stavka, ze je na oranzni steni spalni-če, tik ob sliki polne lune zasijal tisti čudni napis.
9\ 3VO 3 MAO
ZMAJSKA PSIHIATRIJA
Bojan Ekselenski
Zgodba poslana na 12. festival fantastične književnosti Pazin 9.-11. 8. 2013, a ni prišla v izbor za izdajo.
Tezko je zmajsko zivljenje. Ta neprestani lov in upravi-ceno brutalno kaznovanje ljudi, ce ne izpolnijo kvoto devic. Veste, ljudi je treba takoj in temeljito kaznovati. Kam bi pa prisli, ce bi lahko vsakdo izigral tako pomembne bozje kreacije, kot smo mi zmaji.
Kljub vsemu je lahko ta lov s kaznovanjem neposlusnih silno naporno in predvsem stresno pocetje. Zlasti zame, zmaja mehkega srca.
Vsak dan sem bil izpostavljen stresu. Čisto vsak dan! Moje delovisce je bilo precej veliko obmoccje. Strasil sem po Noriku, se preden je dezela dobila to ime.
Toda moje mehko srce me je nekega dne koncno izdalo. Vsakokrat, ko sem upepelil nekaj kriceccih dvonozcev, sem zapadel v depro. Preprosto me je muälo unicevanje bitij, ki so nas castila iz cistega strahu. Potem so se zacele pojavljati se druge neugodnosti. Najhuje je bilo, ko sem zacel cutiti pomilovanje in celo socustvovanje. Pomislite, zmaj, ki socustvuje! Pri pecenem biku, kot bi se lev razjokal, preden pokonca antilopo!
Kralj ni dolgo toleriral mojih izpadov slabosti in posle-dicno slabse bere devic brez predpisanega kurjenja vasi. Razumem ga! Ne mores biti zmaj in istocasno gojiti socus-tvovanja so golazni! Predpis o kaznovanju je predpis, podpisan od kraljeve roke. Kdo pa sem, ki lahko dvomi o kraljevi pravici za izogibanje obveznim tribjutom?
Tako sem se bolj ali manj prisilno znasel v zmajski bla-znici. Presenecen sem bil, koliko nas je bilo v tej ustanovi na vrhu umetno zgrajene skale! Čez nekaj tisodetij bodo ljudje temu kraju rekli Draguc Bili smo natlaceni in ze bivalni pogoji so slabo vplivali na zdravljenje zmajskih dusevnih bolezni. En drugemu smo se smilili. Na dvajset bolnikov je prisel en zmajski psihiater. Moj je bil dr. Gro-zecci Ogenj. Res je bil zastrasujoc s svojim strogim pogledom in grmecim glasom. Se najhujsa je bila brazgotina od levega ocesa do leve roke.
Pri njem sem bil prvic po treh dneh bivanja za zlovesci-mi zidovi. Sedel je na vrhu stolpa, a jaz sem bil stlacen v majhno luknjo. Molcal sem in cakal. Naenkrat zagrmi:
»Se kaj sramujes svoje sramote?«
Kaj sem drugega mogel, kot ponizno prikimal. Potem nadaljuje:
»Bolezen usmiljenja prehaja v epidemijo. Si vedel to?«
Ponizno sem odkimal in iz nosnic mu puhne zlovesci dim:
»Se huje je, ker je veliko zmajev zbolelo na dihalih. Mogoce so ljudje zastrupili nam darovane device. Si pomislil na to? Pri ognjenem kotlu, gre za prekleto potencialno zastrupljeno hrano!«
Seveda sem odkimal. Se pomislil nisem, da bi si ljudje upali kaj taksnega. Pri Baldorovem ognju, kam bo šel ta svet, če nam ljudje podtaknejo okužene device?
Koncno vame pihne:
»Kaj mislis, kako se bos ozdravil svoje fobije in depresije?«
Prestraseno sem odkimal:
»Veste, ne vem. Kar naenkrat se je pojavilo. Ko sem skuril tisto vas, ker niso nastavili pet devic, sem cutil moc-ne bolecine v zelodcu. Potem sem se grozno pocutil. Res grozno.«
»Tvoja bolezen dobiva, kot sem ze omenil, obseg epidemije. Kako se pocutis, ko pohrustas devico?«
Spreletel me je srh groze:
»Grozljivo! Ta bolezen je strasna. Nazadnje sem vse tri device od slabosti izbljuval. Nobena volja ni pomagala. Strinjam se z vami, bolezen je res grozljiva.«
Gospod Ogenj pihne:
»Če ne najdemo zdravila, nas bo ta bolezen prej ali slej pokoncala! Saj sam vidis, koliko vas je v tej ustanovi. To je tretjina populacije nase dezele. Pomisli, vsak tretji zmaj je zbolel za to grozno boleznijo. Socustvovanje, obcutek krivde, slabost ob zauzitju hrane peljejo v nas konec. Epidemijo moramo ustaviti! SE strinjas?« zarohni in dim mu pihne skozi nosnici.
Ponizno sem sklonil glavo. Poskusil sem pihniti ogenj, a mi ni uspelo. Tega nisem hotel povedati zdaj ze dovolj razkurjenemu doktorju.
»Dal ti bom terapijo!«
Prikimal sem. On nadaljuje:
»Vsak teden gres na terapevtsko kurjenje nepokornih vasi. Moras trenirati ognjeni organ. Tudi dieto ti predpisujem. Vsak teden tri device. In to zive. Edina moznost je soocenje z virom bolezni.«
»Koliksne moznosti ozdravitve imam?«
Gospod Ogenj nekaj casa okleva, zatem tiho, komaj sem ga slisal, odvrne:
»Ne bom ti lagal. Delez ozdravljenih pada, a vsakdo ima upanje.«
Tako so minevali meseci in leta mojega zdravljenja. Po svoje sem imel sreco. Tisoc dvesto let kasneje sem bil najdlje ziveä pacient. Takrat se je zacelo stevilo novo prispelih hitro zmanjsevati. Gospod Ognjeni tega ni hotel komentirati. Delovni terapevti so nas vse redkeje vodili na terapijo, a te niso imele posebnega uänka. Oni so to vedeli, mi tudi, a so vztrajali do bridkega konca programa terapij. Se nadaljnjih tristo let kasneje dobim novega psihiatra, doktorja Devicojeda Neusmiljenega.
Poklice me na prvi razgovor.
»Vi ste najstarejsi pacient ustanove. Veste sploh, kaj se dogaja izven zidov?«
Odkimal sem. Ze osemsto let nismo vec hodili na zazi-galne terapije. Res neumno sprasuje! Bilo je premalo delovnih terapevtov in zato so spremenili program zdravljenja. Eni so odsli, drugi izginili, tretji so se pridruzili pacientom. Novih pa ni bilo od nikoder.

»Ta zahrbtna bolezen vse huje stiska Zmajsko dezelo. Povsod to katastrofalno socustvovanje z obcutkom krivde. Vse huje je. Zmaji preprosto izgubijo voljo do kaznovanja ljudi. Skoraj povsod se nam upirajo in zadnji kralji so popolnoma izgubili vsako iniciativo. Po sedmih dvornih udarih, krcenjih v javnih sluzbah, se stanje noce in noce izboljsevati. Imas kaksen komentar?«
Skomignil sem s krili in odvrnil:
»Kaj naj komentiram? So nasi znanstveniki odkrili pov-zroccitelja bolezni? To je kljuc do prezivetja.«
Doktor ravnodusno odvrne:
»Pred petdesetimi leti je novi kralj razpustil Akademijo za razvoj zmajskih vescin. Zmanjkalo je strokovnjakov za device in pravnikov za dolocanje predpisov za kurjenje nepokornih. Marsikje nas ljudje premagajo. Prav si slisal! Potem se ta bolezen. Ognjena astma kosi med drugace zdravimi zmaji. Za zmaja ni hujsega od okvare ognjenega organa. Ljudi je vedno vec, a nas vedno manj. Tezko je. Povsod kriza in malodusje.«
Minilo je novih devetsto let. Tudi moj psihiater je izginil. V naslednjih petih stoletjih so izginili se vsi preostali delovni terapevti. Dokoncno sem izgubil ognjeno sapo. Po dolgotrajni deviski abstinenci pride izguba sposobnosti. Navadni ljudje in zivali ti ne dajo moä za ogenj. Tako se znajdes v zacaranem krogu.
Koncno ostanemo samo trije pacienti. Ze dvesto let ni bilo nobene kraljeve zdravstvene ali sanitarne inspekcije. Nekega dne se zberemo na dvoriscu. Kot najstarejsi zac-nem:
»Ostali smo sami. Ta kraj moramo zapustiti. prepusce-ni smo sami sebi. Ne vemo, kaj je z nasim kraljestvom.«
Ostala dva kolega prikimata in s skupnimi mocmi pretrgamo mrezo. Ta je dolga stoletja drzala psihiatricne bolnike stran od ostalega sveta. Po nekaj stoletjih nevzdr-zevanja se je zlahka vdala.
Ko se osvobodimo, smo imeli kaj videti. Povsod samo ljudje. Kjer smo hoteli pristati in si nabrati moä, so nas besno napadli. Z najveqimi tezavami, z zadnjimi mocmi se prebijemo do kraljevega gradu. Pravzaprav do mesta, kjer je nekoc stal kraljevi grad. Zdaj so mu vladali cloveski kralji. Pomislite! Ljudje imajo svojega kralja. Kaj taksnega! Kako bizarno - hrana ima svojega kralja.
Moja dva kolega sta me zapustila. Hotela sta na svoje. Kaj sem hotel? Naj gresta. Saj sta se mlada. Stejeta komaj dvajset stoletij, torej sta se skoraj otroka. Mene bi v mojih stoletjih cakala, ce bi se obstajala, ustanova za ostarele zmaje. Tam bi se zabaval z darovanimi devicami. Samo zrl bi in kuril samo za zabavo. Tako pa ... izginili so kraljestvo in njegove blagodeti.
Zanimala me je usoda kraljestva. Ni mi bilo vseeno. Čeprav sem bil psihiatricni bolnik, sem bil tudi zmaj. Sredi noci sem se prikradel kot prekleti tat. Ljudje so na rusevinah juznega stolpa postavili svoj miniaturni grad. Kot bi nas hoteli posnemati. Moj zmajski vid me se ni popolnoma zapustil. Nasel sem kraljeve sobane, ce lahko tako recem tistim luknjam brez zraka.
Človeska karikatura kralja je postopal na terasi. Ravno prav. Pristal sem kralju pred nosom. Komaj je bilo dovolj prostora. Strazarji so poskusali pokazati pogum, a ker jih ni bilo vsaj sto, so panicno pobegnili. Zazrl sem se v oka-mnelega kralja. Na sebi je imel tuniko z znakom zmaja. To me je razjezilo:
»Kdo si in kaj pocnes na imetju mojega kralja?«
Kralj me nekaj casa opazuje, potem odvrne:
»Zmajsko kraljestvo je padlo ze pred tisodetjem. Zadnji tvoje vrste so plen mojih vitezov.«
»Kot si ti moj plen,« odvrnem jezno in pihnem vroco sapo. Moj glas zadoni:
»Človecki neumni! Pokopal bom vase miniaturno kraljestvo!«
Kralj ostane ravnodusen:
»Ti? Gotovo komaj se lahko kihnes plamencek za pod-kuriti kamin. Vasega zadnjega kralja je pred tisodetjem ujel in pokoncal moj slavni prednik. Vasa vrsta je zgodovina in kmalu bo mit tega sveta.«
Poskusal sem ga zazgati, a je imel prav. Se plamencka nisem bil sposoben. Dvignem se na nogi in zaplahutam s krili:
»Zmaji bomo vstali in vas znova pokorili! Ljudje ste virus tega sveta. Če vas nekdo ne omeji, se razmnozujete, dokler ne uniäte sveta, kjer zivite.«
»Kateri zmaji? Preden te potolce moja vojska, ti lahko povem zgodbo.«
»Zgodbo?«
»Zgodbo o tem, kako smo vas dokoncno uniäli.«
Zaplahutam s krili in prikimam. Kralj se nasloni na kamnito ograjo in zacne pripoved:
»Tisocletja smo vam zrtvovali device, tisodetja ste kurili nase vasi in nam preprecevali vladavino nad tem svetom. Kri devic, prepojenih s strahom pred vami, vam je dajala moč Ta kri vas je ohranjala nepremagljive. Koncno je nasa sveta mati Selena nasla orozje proti vam. Oro-zje, ki je vir vase mod obrnilo proti vam.«
Spomnil sem se casov, ko sem se uzival v krvi darovanih devic.
Mozic nadaljuje pripoved:
»Deklice, ki smo jih pripravljali za zrtvovanje vasi krvolocnosti, smo naudli socutja do vase krvolocnosti, naudli smo jih odpuscanja in odresitve. Ta custva so prepojila njihovo kri in tako ste se okuzili.« »Okuzili?«
Zacutil sem priblizevanje oborozenih ljudi. Bilo jih je veliko. Imeli so dolge loke, kopja, mece in vsi so bili polni sovrastva.
»Vi ste s krvjo nedolznih hranili svojo unicevalnost. Vas ogenj gori samo tako dolgo, dokler ga hrani kri nedolznih, umrlih v strahu pred vami. Selena je iz vase temeljne hrane naredila vaso pogubo. Ja, dragi zmaj, vas rod je umrl, ker je vir vase mod postal seme vasega konca. Ko so se pojavili prvi primeri bolezni, je slo zlahka. Zdaj ste prakticno izumrla vrsta.«
»Torej nas je unidlo socutje zrtvovanih?«
Kralj prikima.
<>
RAZPOKA
Andrej Ivanuša
Zgodba poslana na 12. festival fantastične književnosti Pazin 9.-11. 8. 2013, a ni prišla v izbor za izdajo.
Zadihan se je zaustavil pred steno.
»Presneti čuček! Kam si pobegnil?« je jezno sikal. Pokličal ga je: »Leks! Sem! K nogi! Leks!« Nato, znova bolj tiho zase: »Pizda! Le kam si zginil!«
»Leks!«
Oziral se je naokrog in se oddihoval. Zdaj mu je bilo zal, da sta sla pod Vrazjo pečino.
»Brez veze!« je rekel na glas.
Sedel je na posuseno deblo podrtega drevesa. Ozrl se je naokrog. Tukaj nihče ni sekal in trebil gozda. Kraj ni bil preveč na dobrem glasu. Ze ime je izdajalo, da so se pečine pod hribom ze od nekdaj vsi izogibali, ker 'ima vrag menda mlade tukaj'.
Nezavedno si je masiral koleno, ki ga je zbadalo. Postajalo mu je hladno. Sonče je zahajalo za Gorčo.
»Leks!« je znova pokličal. Napel je usesa, da bi slisal zvok, ki bi psa izdal. Kaj takega mu se ni nikoli naredil.
»Le počakaj!« je grozil. »Ti bom ze pokazal. Porka dus, Leks!«
Nič, le veterč je sustel visoko zgoraj v krosnjah ... Ali pač? Za seboj je Lovro zaslisal nekaksno pokljanje. Obrnil se je.
Zahajajoče sonče je skozi krosnje metalo svetlobo na Vrazjo pečino. Skalovje se je očitno grelo, se sirilo in pokljalo. Ali kaj? Za taksen pojav se ni slisal. Napeto je pregledoval steno in zazdelo se mu je, da se nekaj vijoličnega svetlika v gostem prepletu brsljana, ki je v kotu stene plezal navzgor. Sledil mu je s pogledom navzgor do konča pečine visoko nad njim. Bila je visoka za pet njegovih visin.
Očitno je pokljanje prihajalo iz tistega kota. Sonče se je dotaknilo obzorja in v ozki doliniči se je pričel mrak gostiti.
»Res je! Nekaj se vijolično sveti!« je zamrmral. Vstal je in boleče koleno, ga je skoraj izdalo. Klečnil je, se opotekel in nato stopil blize.
Pokljanje je bilo glasnejse. Spremenilo se je v prasketanje. Odmaknil je brsljan.
Kakor opečen je odskočil.
»Kaj, za vraga ...« je zakličal. Umolknil je. »Vrag ima res mlade tukaj. Bolje, da ga ne kličem na glas!« je pomislil. Prhnil je skozi nos. Saj ni bil vrazeveren.
Sonče je bilo ze napol za Gorčo. Mrak je bil gost in tisto vijolično zarenje je bilo vse močnejse. Znova je odgrnil brsljan.
Z odprtimi usti je strmel v razpoko v steni. Njen rob je drhtel v vijolični svetlobi, ki so jo tu in tam prekinjale drobne, blesčeče bele iskriče. Brnenje je prihajalo prav s tega roba.
Potem je v mehki zemlji opazil odtise pasjih tač. Vodile so v razpoko. Hitro je očenil, da bi se vanjo lahko tudi sam zrinil.
»Le kaj je to? Bedasti čuček je moral vtakniti svoj smrček prav tja notri!« Okleval je.
Stopil je korak blizje in se sklonil. Začutil je, da so se mu dvignile dlačiče na obrazu in tudi lasje so silili narazen.
»Leks!« je zakličal proti temni razpoki. Nič ni razbral, ker ga je motila tako svetloba zahajajočega sonča kot vijolična svetloba roba razpoke. Zvok se je zdel popolnoma votel in nestvaren.
Odstopil je korak. Drhtel je. Nekaj zaradi vznemirjenja, nekaj zaradi hladu večera. Sonče se je končno poslovilo in zaslo za Gorčo.
»Kaj naj zdaj?« se je vprasal. Psa ni hotel pustiti tukaj. Ceprav bi verjetno sam nasel pot nazaj. Saj je pes. Hudiča, ti znajo zvohati prdeč na kilometer stran. Seveda se tudi izgubijo in jih potem lastniki isčejo z oglasi po radiju.
Se v tretje je odgrnil brsljan in počasi stegnil roko proti robu. Dlake na hrbtu dlani so se mu postavile pokonči.
»Nekaksna statična elektrika!« je pomislil. Jasno, zato temu kraju tukaj pravijo Vrazja pečina. »Hm, čudno, da tega se ni raziskal noben znanstvenik!« Vsaj Lov-ro se ni spomnil, da bi kjerkoli prebral kaj o tem nenavadnem elektrostatičnem pojavu pod pečino.
Znova se je sklonil k razpoki. Priprl je veke, da bi pogled zasčitil pred vijolično svetlobo in le morda kaj videl v notranjosti. Nenadoma se mu je zazdelo, da sredi vidi svetlo piko. Pomeziknil je in je izginila.
Podrgnil si je oči.
»Bedak!« si je rekel. Spomnil se je, da ima v zepu obesek za ključe z led diodo.
Z malo svetilko je posvetil v razpoko. Na siroko je razprl oči. Svetlobni krogeč se je risal na razpoki kakor, da je prekrita s črno tkanino. Notranjosti nekako sploh ni bilo.
»Kako je to mogoče? Saj je Leks sel tja notri!« je pomislil in majal z glavo. Iz desne roke je v levo prestavil svetilko. Svetil je vedno blizje in počasi primikal prste desne roke k sredini razpoke. Dotaknil se je črnine in prsti so vzvalovali črno povrsino. Cutil jo je kot kaksno gosto olje.
»Zanimivo!« je pomislil in počasi tisčal roko vedno globlje. Prsti so izginili v temo. Tisčal je roko do zapestja v temno tekočino ali kar je to ze bilo. Ko jo je skusal potegniti ven, je .
- FLOP! -
Izginil je. Obesek za ključe je padel na tla. Led svetilka je metala sibko svetlobo naokrog in se nato umirila. Brnenje se je ojačalo in se nekaj kovinskega je padlo iz razpoke. Nato je prasketanje prenehalo in vijolična svetloba je ugasnila.

Ko se je ovedel, je lezal na tleh. Na trebuhu je cutil pekoco bolecino. Ko se je kobacal na noge, je spoznal, da se je zvrnil, ker se je zapletel v hlace. Prijel je za rob hlac in jih potegnil navzgor. Nejeverno je strmel v pas na hlacah. Smodil se je in nikjer ni bilo kovinske zaponke za pas. Na srajci je bila vzgana stirikotna luknja. Tudi koza na trebuhu je bila rahlo opecena.
Pekli so ga tudi prsti na levi roki. Kljucev in led svetilke ni bilo nikjer. Mrak je bil ze precej gost. Pecina za njim ga je se bolj gostila. Drzal je hlace z eno roko, z drugo se je dotaknil toplega kamna. Razpoke ni bilo nikjer. Stena je bila taksna kot so vse obicajne kamnite pecine na Žemlji.
»Prekleti, butasti pes!« je na glas zaklel. »Ne samo, da si vtaknil svoj pasji smrcek v smrdljivo luknjo, tudi mene si potisnil v sranje!«
Ždaj si je samo zelel, da cim prej pride domov. Pes bo ze sam nasel pot nazaj.
Opotekal se je po poti nazaj proti mestu. Nad Gorco se je svetlikala le rdeckasta svetloba, zadnji zarki sonca, ki so se odbijali od vodne pare visoko v ozracju. Ždaj bi nujno potreboval led svetilko na obesku.
Spomnil se je na psa. Bilo mu je zal, da ga ni nikjer.
»Ubogi, Leks! Le kam si se izgubil? Morda pa si ze doma!«
Žastal je. Pocasi je stresal z glavo. Nekaj ni bilo v redu. Pes bi moral iti mimo njega. Njegove sledi so vodile v razpoko. Te pa zdaj ni vec!
»Dal sem roko v tisto cudno poc!« je razglabljal. Raz-misljal je, kaj se je zgodilo potem.
»Kljuce sem izgubil! Nekaj je zasmodilo moj pas in me opeklo ... Čakaj! Po kljuce moram.« Obrnil se je.
Visoko zgoraj nad njim je grozljivo zakricala neka zival. Pogledal je navzgor. V mraku je na nebu zagledal stvor, ki je bil videti kakor . velikanski netopir z dolgim kacastim vratom, majhno glavo in s tankim repom s srcasto oblikovano konico. Ne, cakaj! Ž dvema kacasti-ma vratovoma in z dvema glavama. Sesedel se je.
»Mesa se mi!« je zamrmral. Se enkrat je pogledal. Tista rec je se vedno letela proti Gorci na zahodu. Plahutala je in opletala z repom. Njeni glavi sta migali v ritmu zamahovanja kril. Žnova je zakricala s tistim visokim vriskom, ki je ledenil kri v zilah.
Strmel je za njo. Pocasi si je sel z roko skozi lase. Misel se mu je vrtela v mozganih in na koncu prisla na plan:
»Žmaj! To je, pizda mu, dvoglavi zmaj!« Žacel se je krohotati. »Kaj sem, jebemti, pristal v kaksnem filmu o Hariju Loncarju?« Uscipnil se je v lice.
»Au! Ne sanjam!« je ugotovil. Ž vso mocjo je usekal z roko po tleh. Žabolelo ge je. »Hudica! Res ne sanjam!« Pihal in pestoval je razbolelo roko.
Sedel je nekaj casa tako, ko je opazil, da spodaj po cesti vozijo avtomobili. Videl je njihove luci, ki so se obcasno zasvetile med drevesi in podrastjem.
Skobacal se je na noge. Popravil si je hlace, jih drzal z
eno roko in zavil s poti. Nameraval je priti cim prej na cesto in potem stopati do doma. To je bilo v tej temi se najbolje. Spotikal se je cez korenine in veje so ga sibale po licu. Ni se menil zanje in za praske, ki so mu jih povz-rocale.
»Samo, da pridem do ceste!« si je ves cas ponavljal in njegova podzavest je ves cas vrtala s vprasanji o zmaju.
Nenadoma je bilo gozda konec. Pobocje se je spusca-lo proti cesti. Posejano je bilo z redkim grmovjem. Na desni strani je tekel potok in cesta je bila speljana cez mosticek. Na zacetku mosticka je bila tabla z imenom potoka. Ko je zastal na robu, je spodaj pripeljal avtomobil in njegov zaromet je osvetlil tablo.
»Potok Topla!« je nezavedno prebral. Vse mu je bilo znano, a vseeno nekako drugace. Pogledal je po cesti v obe smeri, ce pride se kaksen avtomobil. V daljavi so se priblizevali novi zarometi.
»Super!« je pomislil. »Upam, da bo ustavil!« Opoteka-joce je stekel do ceste in dvignil palec. Avto se je pribli-zeval. Lovro je dvignil palec in se nagnil nad cesto, da bi ga voznik bolje videl. Ko je zaslisal hrum motorja, je iztegnil roko in se visje dvignil palec.
»Ustavi, prosim, ustavi!« je mrmral. Pogled mu je zdrsnil cez cesto na drugo stran, ko mu je zaledenela kri v zilah. Roka mu je omahnila in strmel je tja cez, ko je avto odpeljal mimo. Vse se je potopilo v temo.
A Lovro je posast se vedno videl, kakor jo je osvetlil avtomobilski zaromet. Na oni strani ceste je bil - zmaj. Njegove oci so se v temi svetile kakor macje in gledal je proti njemu.
»Mogoce je res samo macka!« si je dopovedoval. »Le meni se mesa zaradi tiste elektrostatike tam pod Vrazjo pecino.«
A zmajske zelene oci so za trenutek izginile in se znova pojavile. Tudi njegova silhueta se je videla. Pripeljal je naslednji avtomobil.
Rdece zmajeve luske so se rubinasto zasvetile. Lovro je videl, kako pocasi zamahuje z repom kakor macka. Avtomobil je odpeljal naprej.
»Res je macka!« je veselo pomislil Lovro. »Če bi bil tam zmaj, bi sofer zagotovo vstavil. Mogoce bi od strahu celo zapeljal s ceste! Mora biti macka!«
Žnova je dvignil palec in srepel cez cesto. Žmaj je bil se vedno tam.
Nato se je premaknil. Pocasi je pricel hoditi proti Lovru in ga ves cas opazoval. Stopil je na cesto in bi bil v dveh ali treh korakih pri njem. Žastal je. Pripeljal je se en avtomobil. Lovro je ze zamizal, ker je pricakoval, da bo sofer ostro zavrl. Čakal je na cviljenje zavor. A zgodilo se ni nic. Avto je celo pospesil.
Lovro je odprl oci in onemel. Avtomobil je peljal skozi stvor kakor, da je kaksna hologramska slika. To je bilo zanj prevec.
»Saj je samo macka!« je sinilo skozi njegove mozga-ne. Ti so ga potem izklopili. Nezavesten se je zvrnil na cesto.
Odprl je oči. Skozi okno je v prostor lila sončna svetloba. Ne da bi premaknil glavo, si je skusal ogledati prostor v katerem se je nahajal. Ce nekaj trenutkov je spoznal, da lezi v bolniski sobi. Ni bilo čisto prava bolniska soba. Nekaj ni bilo popolnoma v redu.
A s tem si ni belil glave. Pravzaprav je čutil olajsanje.
»Zagotovo sem bolan! Imel sem blodnje o zmajih.« Skusal se je spomniti, kdaj je zbolel. A nič takega ni bilo. Le, da je pod Vrazjo pečino iskal Leksa. No, kakorkoli ze, bolan je in je v bolniči. Zdravniki bodo ze poskrbeli za njega. Upal je, da so njegovi domači poskrbeli za Lek-sa. Pes zna poskrbeti zase. Clovek je bolj nebogljen od psa, ko se mu kaj zgodi.
Zaspal je brez skrbi.
Ko se je zbudil, je bilo popoldne. Vsaj tako je lahko očenil čas glede na kot pod katerim je sončna svetloba padala v prostor skozi delno zagrnjene zavese. Lačen je bil.
Dvignil se je in se otipal. Nekdo je oskrbel njegove rane in opekline. Obsedel je na robu postelje in bingljal z nogami. Pogledal je navzdol in spoznal, da je postelja visoka za vso človesko visino. Ozrl se je, lezisče je bilo ogromno. V njem bi lahko lezalo pet ali sest oseb.
»Smesno! Kako potratno. Le čemu sluzi taksna bolniska postelja? Eh, za take bedarije plačujemo visok zdravstveni prispevek!«
Potem je opazil, da je vse pohistvo predimenzionirano in, preprosto rečeno, nenavadno. V kotu je stala nekaksna futuristična naprava, ki je ni videl se v nobeni bolniči.
»Pa, kaj za vraga ... se dogaja!«
Skočil je na tla. Stekel je k oknu, ki je zapolnjevalo vso steno velikanske bolniske sobe. Odmaknil je zaveso in pritisnil čelo na toplo steklo. Bil je visoko, morda v tretjem ali četrtem nadstropju ... bolniče. Na dvorisču so stali, se pogovarjali ali sprehajali ... zmaji. Eden izmed njih je stekel dva tri korake, razprl krila in se pričel plahutaje dvigovati. Naredil je krog nad dvoris-čem in poletel mimo okna, kjer je Lovro strmel za njim. Njuna pogleda sta se srečala. Zmaj je nekaj zakličal in klič je znova zaledenil kri v njegovih zilah.
Odskočil je od okna.
»Se vedno se mi mesa!« je zavpil. »Povsod vidim zmaje! To niso zmaji. To so ljudje in tole je bil helikopter, ki prevaza bolnike!«
*Nič se ti ne mesa!* je zazvenel glas v njegovi glavi. Lovro se je presenečeno zavrtel okoli svoje osi.
»Kje si? Pokazi se! Ne brij norča iz mene!« Nikjer ni bilo nikogar.
*Pomiri se. Ne brijem norča iz tebe in ti tudi ničesar ne bom storil.* Lovro je spet slisal glas v glavi.
»Mesa se mi! Zdaj slisim glasove v glavi!« je pomislil.
*Seveda jih slisis. Saj telepatiram!*
»Kaj? Telepatiras! Pa saj to je kot v kaksnem čene-nem znanstveno fantastičnem romanu! Bedarija.«
*Ni bedarija! Le Ljudje ste tako nerazviti!*
Lovro je bil presenečen. Ugovarjal je v mislih.
*Ja! Ja! Zmaji so pravljiče. Rečem ti, niso!* je telepati-ral neznaneč.
»Kje si? Kdo si? Kaj je to? Kje sem? Zakaj?« je mislil Lovro.
*Počasi! Vse ti razlozim ... Prej, poglej, koga sem ti pripeljal s seboj!*

Vrata v bolnisko sobo so skljocnila in se samodejno odprla. Skoznje se je zrinil pes. »Leks!« je vzkliknil Lovro.
-How!- je zalajal Leks in se pognal Lovru v narocje. Potem ga je prav po pasje presrecen polizal po obrazu.
»Potepuh ti!« je Lovro veselo grabil psa za grivo. Pri-cela sta se po 'pasje' prerivati. Cez nekaj trenutkov se je Lovro zavedel, da je v sobi se nekdo.
Pri vratih je stal bel, dvoglavi zmaj. Bil je visok za tri cloveske visine.
»Porkadus!« je rekel Lovro. Leks se je umiril in obsedel ob gospodarju. Lovro se je preseneceno zazrl v psa, pa v zmaja in znova v psa. Ni mu slo v racun, da ga ne vznemirja prisotnost pravljicne posasti.
*Psi nas vedno vidijo in poznajo,* je 'rekel' zmaj. Lovro se je preseneceno ozrl k zmaju. Mislim, ga je vprasati, kdo je, ko je zmaj ze umislil nazaj:
*Moje ime je Qwfq;wfdye<awv<>qer. Za Ljudi je to neprevedljivo, pa reciva raje po vase - Beliglav.* Lovro je znova zajel sapo. A ga je Beliglav prehitel: *Sem doktor tukaj na oddelku in sem specializiran za ljudi. Se opravicujem, ker tako na hitro nismo mogli organizirati cloveske sobe zate.*
»Ne ga srat'!« je bleknil Lovro. Zmajevi glavi sta obstali, ena je celo puhnila majhen dim. Nato je zmaj umislil:
*Oh, nisi mislil dobesedno! To me pri ljudeh vedno preseneca. Niste dobesedni. Morda zato, ker ne telepa-tirate. Ko telepatiras, moras biti natancen, sicer ... No, ja! Na vaso konfuznost se je tezko privaditi.*
»Na tvojo pojavnost se je tudi tezko privaditi!« je rekel Lovro.
*Saj! A nasa pojavnost je bila vedno ... Se posebej v preteklosti ... Ampak, zal so se nase poti razsle.* je umi-slil Beliglav.
»Pravis, da smo nekoc ... Torej, da pravljice niso izmisljene. Temvec smo ljudje in zmaji nekoc, eee, nekoc ziveli skupaj?«
*Prakticno! Ja, seveda. Pravzaprav, na nek nacin zivi-mo skupaj se vedno. Ampak, le redki vidijo. Kako naj razlozim! To je zaradi, hm, ... razpoke!* »Cesa? Razpoke?«
*Hm, ja! ... Sicer pa razberem, da si lacen.*
Lovro je pokimal. Res je bil lacen, pravzaprav sestradan.
»Koliko dni ...?«
*Pet! Pet dni si bil v nezavesti. Izklopil si se!* »Seveda, ti se ne bi, ce bi na drugi strani ceste zagledal zmaja?«
»Niti ne! Jaz jih na drugi strani ceste vsak dan zagledam kaksnih sto in vec.*
»Ha-ha-ha. Kako smesno! Za crknit'. Jaz pa jih vsak dan vidim na stotine, ali kaj!«
*Oh, oprosti. Vedno pozabljam, da si clovek.* »Hvala za kompliment!«
*Ni za kaj!* Beliglav ni razumel sarkazma. *Hrana je ze na poti. Upam, da smo jo dobro pripravili. Mi namrec ne kuhamo mesa, zelenjave pa itak ne jemo.* »Saj!« je zmignil z rameni Lovro.
»Paralelna vesolja!?« je vzkliknil Lovro. *Reciva temu tako!* je umislil Beliglav. Lovro je bil sit. Hrana, ki so jo zmaji pripravili je bila odlicna. Leks je v kotu bolniske sobe glodal kost, ki je ostala od jedi.
*Tezko bom umislil dolocene pojme zate. Od 'razpoke' v preteklosti smo se posteno razsli. Zal!* »Ali smo bili kdaj skupaj?« je zajedljivo vprasal Lov-
ro.
*Seveda! Ali si mislil, da so zgodbe o zmajih samo pravljice za otroke?*
Lovro se je bal razmisljati o tem, da bi ne uzalil gostitelja. A svojih misli, ni mogel skriti.
*Saj! Zmaji smo resnicni, kako kot ste Ljudje. Zivimo v paralelnih vesoljih, ki se bolj ali manj stikata. Najbolj sta bili nasi vesolji prepleteni v zmajski herojski dobi, kar je nekako v casu cloveskega zgodnjega srednjega veka.*
»Prepleteni?«
*Da, zamaknjeni sta za fazni zamik. Kakor radijske postaje. Vse so v etru, le vsaka na svoji valovni dolzini. Vcasih pa nastopi interferenca.*
»Zato je sel avtomobil skozi ... Pravzaprav, sploh ni peljal skozi zmaja na cesti. Le videl sem tako.«
*Tako je,* je umislil Beliglav. *Mi vas vidimo na dolo-cenih delih, vecinoma sicer zelo megleno. A najbolje ste vidni v okolici Vrazje pecine in vse tja do Gorce. Tam je nekaksna fizikalno-prostorska anomalija. Sam nisem najbolj izveden, ampak so zmaji, ki so to podrobno pro-ucevali ...*
»Ha, kako bodo nasi znanstveniki gledali, ko se vrnem in jim razlozim ...« je zacel Lovro. A ga je Beliglav prekinil z ognjenim izpuhom, da je komaj dihal. Vse naokrog je zasmrdelo po zveplu. *Zal mi je! Ne bos se vrnil ... vec!* Lovro ga je strmo pogledal izpod cela in se preden je kaj rekel, je zmaj nadaljeval:
*Brez ugovarjanja. Res nima smisla. Vse smo ze poskusili. Tu in tam se kdo iz vasega vesolja zakotali k nam - kakor si se tudi ti - vendar poti nazaj ni. Nismo je nas-li. Nekoc je bila, pred stoletji. Ampak zdaj sta vesolji ze toliko vsak sebi, da to ni mogoce.* »Kako ni mogoce!«
*Ce bi bilo ... bi zdajle bilo na Zemlji kar lepo stevilo zmajev, ki bi sodelovali z Ljudmi. Tako pa ...*
»Tako pa ...,« je odsotno ponovil Lovro. Cez nekaj casa je pocasi dvignil pogled poln bridkih solz, ki so se nabirale v ocesnih kotickih. »Kaj bo z menoj?« *Oh, ne bo ti hudo!* je umislil Beliglav.
V naslednjem trenutku se je ena izmed zmajskih glav bliskovito sklonila k Lovru, ga zagrabila in pogoltnila. Beliglav je na koncu zadovoljno rignil.
*Res skoda, da se vesolji odmikata. Vedno manj je Ljudi na voljo. Cetudi so tako okusni!*
Leks je se zmeraj mirno glodal svojo kost v kotu bolniske sobe.
<>
GENETSKA SVETOVALNICA
PODOBE IZ PRIHODNOSTI
Vid Pečjak
Po dveh letih skupnega zivljenja sta se Anka in Milan odločila, da bosta imela otroka. Odločitev ni bila lahka. Po novem populačijskem zakonu je imel zaradi prenaseljenosti planeta vsak osebek pravičo do enega otroka, poleg tega je moral priloziti poročilo genetske svetovalniče. Zaenkrat svetovanje ni bilo obvezno, toda v kratkem se je obetal nov zakon o obveznem svetovanju.
Milan se je uprl:
»Ne potrebujeva genetske analize. Spočela bova otroka po svoji naravi. Kar bo, to bo. Bo najino. Genetska analiza je nenaravno vtikanje v človekovo svobodo in avtonomnost. Sem svobodno bitje! Nihče mi ne bo ukazoval, kak-snega otroka naj rodiva.«
»Rodila bom jaz,« je dejala Anka. »Svobodno sva se odločila zanj.«
»Kaj pa je svobodna odločitev?« je vprasal Milan. »Da se po svoji volji za nekaj odločis.«
»Saj sva se odločila!«
»Nisva se svobodno odločila, to nama je ratalo.«
»Kaj pa se! Se spomnis, kaj si dejal? Bo, kar bo. Vsakdo od naju ima pravičo do enega otroka.«
»Morda ga pa ze imam?« se je posalil Milan.»Saj ne odklanjam otroka in ga bom nadvse vesel, a to ni bila svobodna volja.«
Anka je dejala:
»Ne filaj zof.« Tako mu je včasih rekla namesto »ne filozofiraj«.
»Načeloma se strinjam, vendar nama ta analiza lahko prihrani marsikatero nesrečo, npr. defektnega otoka (spomni se pritlikavega sosedovega Janija), nekatere bolezni (pomisli na levkemijo nasega nečaka Jonija) ali dusevno ponormalnost (spomni se mongoloidnega vnuka tvojega sodelavča Petra). Zato ne nasprotujem genetski analizi.«
»Ze, ze,« je dejal Milan. »Toda po takih zlih diagnozah nama preostane samo splav, temu pa nasprotujem.«
»Druga moznost pa je genetska analiza zarodnih čelič
I
w
pred spočetjem...«
»Ki ji sledi umetna oploditev. Tudi temu nasprotujem.«
»Ti si filozof preteklega stoletja.«
»Sledim samo občutkom svoje vesti.«
»Nikar se ne sprenevedaj. Koneč končev bo otrok moj.«
»Otrok obeh. Najin!«
Nazadnje je Milan popustil. Napotila sta se v svetoval-ničo za analizo človekovega genoma. V laboratoriju so ju punktirali in ima odvzeli čelična vzorča.
Drugega dne ju je sprejel predstojnik insituta dr. Abel Vračko.
»Analizirali smo vajina genoma,« je začel. Obrnil se je o Milanu in rekel:
»V vasem smo odkrili gen, ki zmanjsuje odpornost proti nekaterim otroskim boleznim, npr. rdečkam, v starejsih letih pa se zveča moznost za nastanek Parkinsonove bolezni. Verjetnost dedovanja znasa 80 odstotkov.«
»Toda jaz imam trideset let in nikoli nisem imel rdečk.«
»Genetska analiza pokaze samo nagnjenje in ne prerokuje prihodnosti.«
Dr. Vračko se je obrnil k Anki:
»Nekateri vasi geni pa nakazujejo zgodnjega raka v prsih. Verjetnost dedovanja je majhna, samo 65 odstotna.«
»Kdaj? Imam devetindvajset let.« je vprasala Anka.
»Lahko ze pri stiridesetih. Genska analiza ne pove natančnega datuma.«
»Ah,« je vzdihnila Anka.
»Grozi vam tudi shizofrenija. Verjetnost je zelo majhna, le 20 odstotna. Jo je imel kak vas prednik?«
»Za maminega starega striča so vsi govorili, da je nor.«
»Na vajino prosnjo lahko izstrelimo te in druge skodlji-ve gene iz vajinih zarodnih čelič.« je dejal dr. Vračko. »Brez njih bo otrok varen in lahko dočaka visoko starost.«
»Koliko?«
»Tega nam genetska analiza ne pove. Izjemoma čelo sto let.«
»Rajsi imam sedemdeset zdravih let kot trideset bolnih,« je zamrmral Milan.
»Za umetno oploditev se morata odločiti sama,« je dodal dr. Vračko. »Nekateri pačienti zelijo čim bolj zdravo zivljenje ne glede na leta, drugi pa se potegujejo predvsem za visoko starost svojih otrok. Ponovno poudarjam, da genetska analiza ne zagotavlja zdravja ali bolezni, pokaze samo verjetnost. Zdravje je odvisno tudi od vplivov okolja, npr. prehrane ali dogodkov v otrostvu. Pokaze samo nagnjenje. Dobili boste podrobno poročilo.«
Poparjena sta zapustila institut. Doslej nista niti slutila vseh teh bolezni.
Ne dolgo zatem je Anka otipala otrdlino na desni dojki. Takoj je pomislila na raka. Milan je svetoval, naj nemudoma odide k zdravniku.
Anki so z ultrazvokom in reontgenskimi žarki slikali dojko, jo pretipali in koncno dejali:
»Imate cisto. Zatrdlino, napolnjeno s tekočino.«
»Ni rak?«
»Neee,« je dejal dr. Vračko. »Benigna cista. Lahko jo operativno odstranimo.«
Anki se je odvalil kamen od srca. »Cista?« je ponavljala. Stekla je k Milanu, ki je sedel v cakalnici.
»Cista je,« je dejala. »Samo cista!«
»Hvala bogu,« je menil Milan. »Sem bil preprican, da se uresnicuje napoved genetske analize.«
Naslednja leta so tekla mirno. Cista se je nekaj casa vecala, nato pa sama od sebe izginila. Nista mislila nanjo.
Nekega dne pa je Milan otipal zatrdlino na prsih. Ni se prestrasil, mislil je, da je tako kot pri Anki samo nenevarna cista. Ker pa se mu je zdelo, da se veca, je odsel na pregled. Dr. Vracko je ugotovil raka.
»Kaj?« je vzkliknil Milan. »Od kod pa zdaj rak? Saj nisem zenska!«
»Rak na dojki je zares tipicen za zenske, izjemoma pa se pojavi tudi pri moskih.«
Milan je prebledel. Anka ga je skusala potolaziti, a zaman. Strahoma je ponavljal:
»Saj nisem zenska, saj nisem zenska.«
<>
NAJKRAJŠA VOJNA
PODOBE IZ PRIHODNOSTI
Vid Pečjak
Karpatija in Zemonija sta bili nekoc prijateljski drzavi. Skupaj sta prodajali niccvredno robo majhnim, sosednim dezelam, skupaj sta praznovali dneve drzavnosti, skupaj sta gradili velicastno elektrarno TE6, predore, letaliske stolpe in druge objekte.
Zdelo se je, da ne more nicesar pretrgati plodnega in dolgotrajnega prijateljstva med obema dezelama. To sta poudarjala tudi predsednika obeh drzav.
»Nasa srca so zlita v veliko enotno srce,« je dejal predsednik Karpatije dr. Mahnic
»Nicesar nas ne bo razdvojilo, ceprav sovrazniki nasih narodov to poskusajo,« se je pridusal predsednik Zemoni-je Peter Jancar.
Spor se je zacel zaradi narodnostnih manjsin. V Karpatski provinci Sisif je zivela skoraj polovica Zemoncev, ki so se pritozevali, da jih Karpatija izkorisca. Na drugi strani meje pa je zivelo 15 odstotkov Karpatcev, ki so zahtevali enakost. Spor je narascal, dokler si nista drzavi zaceli posiljali protestne note, v katerih sta zahtevali enakopravnost za svoje sonarodnjake. Nazadnje je Mahnic dejal Jancarju »nebodigatreba«, Jancar pa Mahnicu »pridanic«. Zatem je karpatsko letalo dvakrat krsilo zemonski zracni prostor, Zemonija pa je poslala na mejo svoje tankovske enote. Spor je dosegel vrhunec, ko sta predsednika pozvala svoje drzavljane na boj za pravico in svobodo. Vojski obeh drzav pa sta se zgrnili vzolz meje. Manjkal je samo povod za napad. Zaradi gradnje bunkerja tik ob meji so se najprej spopadli granicarji, padlo je nekaj vojakov, nato
so zemonski tanki zasedli karpatsko obmejno naselje Paradiz.
Konflikt bi se stopnjeval v pravcato vojno, ce se ne bi vmesale mednarodne organizacije in sosednje drzave. Karpatija in Zemonija sta popustili in podpisali pakt nenapadanja, ki pa ni dolgo drzal. V Karpatiji so zamenjal vlado. Oblast je prevzela nacionalisticna stranka Narodna Fronta. Nekaj dni zatem so karpatski vojaki vdrli cez mejo in odpeljali v vec talcev. To je zemosko vodstvo tako razjezilo, da je poslalo Karpatiju ultimat: ce jim ne bodo v 48 urah prepustili provinco Sisif in vrnili talce, bo sledila vojna.
Novo karpatsko vodstvo se je zbralo na nujni seji generalstaba in vlade. Prisli so tudi mnog poslanci in veliko povabljencev (izvedence v za mednarodno pravo). Tudi TV ekipa.
»Zemonija nima nobene pravice, da si lasti nase ozemlje,« je grmel novi karpatski predsednik dr. Miklic in politiki so glasno zaploskali. »To sta teorizem in agresija proti Karpatiji. To je vojna napoved. Nato je preklinjal Zemoni-jo in jo imenoval »roparska zdruzba«, »dezela zla« in celo »dezela prascev«. Prekinil ga je predsednik parlamenta dr. Trezen.
»Strinjam se z vami, spostovani gospod predsednik Miklic, vendar bi opozoril, da se moramo odloäti, ali sprejmemo ali zavrnemo ultimat. Smo za mir ali vojno, za zmago ali poraz, za Karpatijo ali Zemonijo,« ga je opozoril predsednik parlamenta.
»Za Karpatijo!« so zavpili udelezenči seje.
»Tudi pod pogojem, da nas Zemonija napade? Ste pomislili na vojno?«
»Samo oborozen spopad bo spametoval Zemonijo« je dejal general Navala. »Ce zavrača nas mirovni predlog, jih bo premagala sila. Najprej majhen napadek, če ne bo pomagal, pa večji napad in nazadnje čelo vojna.«
Ceprav so nekateri prisotni zakričali »Za vojno! Za vojno!«, je velika večina molčala. Tedaj je dr. Trezen predlagal, naj zadevo preuči informačijska in računalniska komisija pri vladi Karpatije. To ni bila novost v mednarodnih odnosih, podobne komisije so ze nekajkrat umirile napetosti med drzavami. Dve sprti dezeli Juzne Amerike sta začeli čelo sodelovati.
»Kaj pa ima s tem opraviti računalnik?« je zavpil Navala. »Računalnik naj resuje računalniske probleme, vojska pa vojaske. Računalnik ne bo začrtal novih meja. Na silo bomo odgovoriti s silo. Nasa armada je pripravljena.«
»Ali nam zagotavljate zmago?« je vprasal dr. Trezen.
»Seveda! Nasa armada je nepremagljiva. V enem tednu bo zasedla Sisif in potem bo mir.«
»Ali je generalstab pretresel tudi moznost, da zmaga Zemonska vojska?«
»Zakaj bi pretresali to,kar ni mogoče? Rekel sem, da bo vojska Karpatije zmagala, in to drzi kot pribito. Ce se izjalovi, naj se ne imenujem več general Karpatije, temveč general zajčistana!«
Vendar se je večina odločila za računalnisko komisijo. Predstojnik komisije dr. Graber je izbral program »vojna ali mir«. Vodja tajne sluzbe Tajnikar mu je posredoval podatke o vojaski moči Zemonije in Karpatije. Nastel je stevilo divizij, tankov, letal, topov in havbič obeh armad, tudi njihovo stevilčnost pod pogojem, da hitro mobilizirajo vse moske drzavljane med 18 in 50. letom.
»Jaz nisem povsem prepričan v zmago« se je oglasil Trezen. »Tako hitro ne moremo zbobnati skupaj toliko rekrutov. Ali so prebivalči tudi v resniči za vojno? Ali
bodo sodelovali?
»Izdajaleč!« mu je zabrusil Navala. »Noben odrasel drzavljan Karpatije ne bo zavrnil puske, če gre za obrambo domovine!«
Računalnik je brnel samo 10 minut. Neto so se udelezenči zazrli v ekran. Tam je pisalo:
»Verjetnost, da zmaga Zemonija je 80%±10% Verjetnost zmage Karpatije pa znasa le 20% ±5%.«
»Torej se bomo odločili za mir,« je olajsano dejal dr. Trezen.
»Kaksen mir neki?« je nasprotoval Navala. »To je laz! Najbrz vas plačuje Zemonija! Protestiram!« Dvignil je roko, da bi udaril računalničarja. »Izdajalča!«
Vendar ni udaril, ker sta mu je preprečila tretji raču-nalničar in dr. Trezen. Zato je Navala se z dvema drugima generaloma zapustil Informačijski čenter.
»Samo, da ne bo vojne!« je vzdihnil Trezen. »Niste upo-stevali vedenja drzavljanov?«
»Nismo.«
»Vasa napaka. Kdo ve, kako bodo sprejeli odločitev? Lahko izbruhnejo nemiri.«
»Saj ne vedo za naso odločitev.«
»Zanjo bo poskrbel Navala.«
Zgodaj zjutraj je Trezna prebudil telefon. Neki senator, njegov prijatelj, mu je sporočil, da so se začele dvojne demonstračije. Večja skupina je zahtevala mir, manjsa pa je podprla generale. Hitro se je oblekel in krenil proti vratom.
»Danes bom ves dan odsoten!« je zavpil zeni, ki se je motovilila po spalniči. Tedaj je vnovič zabrnel telefon. Senator mu jer sporočil, da je vojska izvedla puč. Zasedla je TV postajo, predsedstvo vlade, predsednikovo pisarno in razposlala patrulje po vseh večjih mestih. General Navala pa se je proglasil za začasnega predsednika in imenoval vojasko vlado. Obljubil jer nove volitve čez meseč dni.
19., 26. november in 3. december 2013 s pričetkom ob 18:00 uri TRUBARJEVA HIŠA LITERATURE * STRITARJEVA 7, LJUBLJANA
Vsekakor moras najprej postati vajenec, zatem obrtnik in na koncu, ce imas zvrhano mero potrpezljivosti in zeljo po uku, tudi umetnik. Tu ni bliznjic. Mnogi mislijo, da umetnik postanes tako, da pravila krsis, preden jih obvladas.
TERMIN
Delavnica se zacne 19. novembra ob 18h v Trubarjevi hiši literature in se bo odvijala tri zaporedne torke ob isti uri (19., 26. novembra in 3. decembra).
Predavanje traja 2 solski uri z vmesnim 10-minutnim odmorom. Na koncu bo 20 minut casa za vprasanja in debato.
Skupaj bo torej 6 ur dela. Vmes bodo tudi domace naloge. Na koncu bomo iz zbranih del naredili zbornik v obliki E-knjige in ga ponudili slovenskim E-knjigarnam in knjiznicam. Predavatelji so mag. Zoran Pevec, Andrej Ivanusa in Bojan Ekselenski.
VSEBINA DELAVNICE
19. november:
1.	ura - Uvod in standardno oblikovanje besedila.
2.	ura - Zanrska umescenost, pripoveduj in ne opisuj,
domaca naloga.
26. november:
3.	ura - Melodija besedila - osnove poezije.
4.	ura - Bog grehe odpusca, neumnosti pa ne:
logika pripovedi, domaca naloga z analizo predhodnih domaäh nalog.
3. december:
5.	ura - Mehanika dialogov, perspektiva, pisarsko
pozerstvo in ostali tehnicni detajli.
6.	ura - Postprodukcija (lektura, urednistvo,
objava, ...) in finalna domaca naloga z analizo predhodnih domaäh nalog.
Predavanja seveda ne morejo iz popolnega zacetnika ustvariti vrhunskega avtorja. Vsakdo bo dobil E-knjigo s podrobnejsimi vsebinami delavnice. Po vsakem dnevu bomo razdelili domaco nalogo za vas domaa trening.
NE BO CICE MICE
Tudi po zadnji uri delavnice ne bo vsega konec. Naredili bomo natecaj, dali nekaj zanimivih iztocnic in iz vsake kategorije izbrali najboljse tri. Seveda ni nobene koristi, ce ne dobite odziva na vasa dela. VSAKO delo bomo ocenili iz vec vidikov in neuvrsceni v zbirko bodo dobili na osebni E-naslov napotke za izboljsavo. Kaksen bo natecaj?
1.	sklop: Črtica na temo Ajdovska deklica
(saj poznate s ceste na Vrsic viden znameniti obraz v Prisojniku),
2.	sklop: Črtica na temo V jarku 1. svetovne vojne leta 1950,
3.	sklop: Kratka zgodba na temo Mojzes na gori Sinaj,
4.	sklop: Kratka zgodba na temo Slovenija 8000 v postapokaliptičnem svetu,
5.	sklop: Čisto prosto (poezija, atica, kratka zgodba ali povest) na temo Kmetija na koncu vesolja.
POVEZANI DOGODEK
Z delavnico povezan dogodek bo Večer Drugotnosti, kjer bomo predstavili zbirko. Racunamo, da bo v zbirki 15 zgodb. Zbirka bo izsla v obliki E-knjige. Honorar? Tudi o tem bomo razmislili, ce ga bo dopuscal financni dotok prodaje.
FINANČNI PRISPEVEK UDELEŽENCEV
Delavnico je podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Je brezplačna za člane literarnih društev in za študente. Za ostale udelezence je prispevek 20,00€.
J skd
JUWhl HMD U'LOLKLSLDViCrVJ: ?AI?JLIUPrj> Z1M1H1T1
Prijava na e-naslov drustva info@zvezdni-prah.si ali po klasimi posti Društvo Zvezdni prah, Stritarjeva 24, 2000 Maribor. Informacije tudi po GSM 041 732342 vsak delovni dan med 9:00 in 12:00 uro.

ACTIO IN DISTANS
Tatjana Malec
Iz pesniške zbirke
VESOLJNI POK
Srče je bobnenje vesoljnega poka,
ki se prebija skozi neskončnost.
Ziblje se skozi spomine evolučije
v kopalnem plasču telesa.
Na rdečih skodranih strunah pobira
bisere ljubezni in tke dragulje sreče.
Spodbujam ga z glasbo svojega glasu,
krotim ga z zobmi, bozam praske tujih
nohtov in ga razdajam do zadnjega kosčka.
Ziva tekočina se pretaka v njem
in ga hrani s selenom mladosti.
Kamor koli se obrnem, je srče
na notranji strani pod odejo duse.
Obdaja ga velik sal zelenih pljuč.
Okončine plavajo kot vesoljne ribje plavuti.
Vsa sem potuhnjena vanj in ono je moja beseda.
Z njim sedim na pručki in razmisljam,
kako buči očean v njem.
Majhna lučka je pradavni vzig,
ki v njem plava kot zlati čolniček
z nasmehom vesoljnega poka.
ARHAIČNA GOVORICA DAVNINE
Vznikla je z energijo boksarske pesti.
V	ringu planetov. Na delu je volja do moči, Vznikla je z energijo boksarske pesti.
V	ringu planetov. Na delu je volja do moči, ovita s turbanom obroča ledu brez obraza. Izbruhnila je svetopisemska posast.
Tam poleg ledenika Eyjafjallajokull. Vroče srče zemlje grafitnega liča. Satan s kačjim zelom in mati teme. Ne ovira ju Eifflov stolp, ne Kitajski zid.
Resniča je opisana v Tibetanski knjigi mrtvih.
Prasni dimni sen vesolja človestvu.
Plinasta ladja samotnih delčev skozi oblake.
Izbruh jeze planeta v zemljin brlog.
Sivi lasje davnine rastejo skozi vulkansko zrelo
Prah na mizi Olafurja Ragnarjam Grlmssona.
Plin je zadusil kobiličo na sibirski liliji.
Se usedel na stevilna kapučinske plese,
na telefonske drogove in ziče sirom sveta.
Danes se dvigajo prasne senče pepela
dvakrat močnejse in večje gmote kot včeraj.
Kamni bruhajo iz zelodča dim in lavo odvečno.
Brizg je prenaredil zrak, zaganjajoč
kamenje in prah iz geoloskih dob v obraz.
Tisočletja pesčenih ur.
Iz praspodnjega plasča
vresči arhaično pesem kamene krvi.
Grafitna belina. Simfonija zračnih valov
z jadralčem skozi pesčene delče hiti.
Obiskal je luno, ustavil brnenje letal.
Spremenjen v nebeskega potepuskega psa
na barikadah jasnine vesolja in temine sveta.
Kje so zapisane dimenzije razuma,
ki iz gnoja vulkana poganja
in umira človek v človeku?
Srečevanje oblaka prahu s tistimi,
ki se jim ne da izmeriti svet,
kjer izginja zeleno in se pričenja pusčava.
Borghesova Pesčena pusčava.
Raziskave delčev prahu so pokazale,
da gre za eliptični odstavek pesmi
v zapisu rdečega lesketajočega trebuha.
Ubije te pogled na njegovo dno.
Mimikrija pripravljena na odgovor.
Slepo bozanstvo, ki je zaprasilo liste
In grmičevje s svojo sivo davno prisotnostjo,
Pognojilo človeka, da bo ravno rasel.
Dialektika narave je gibanje in delovanje
z naporom izbruha bozjega gneva.
Ko se prebudi, zakrije neprehodno močvirno polje
in izmisljene pokrajine hrepenečih tigrov po mesu
v temni polarni noči, ki strupeno sumiči
apokrifne čitate demiurgov,
ki so od nekdaj spostovali
zemljine strasti na Heklaji.
Obtičali so, na tisoče njih je obtičalo.
Iskali so prenočisče in hrano.
Kotiček za bivanje, čakaje, da Bog
utisa čepljenje razpok znotraj trebuha
njegovega gostitelja tam spodaj,
tam spodaj, kjer prihajajo vzgibi
za ravnovesje neba in sveta.
KODIRANO SPOROČILO S SATURNA
Svetu ni ime Zemlja, svetu je ime Cudez. Brezhibni ples poklonov planetov se je zvrstil, ko se je v njem zbudilo fizično čustvo, perpetuum mobile v nezmotljivem gibanju. Clovek je postal tolmač njegovih skrivnosti. Vendar ne more razloziti zakaj duha ne more uzreti v zrčalu. Duh je brez oblike. Je v drugi dimenziji, vstopa v tretjo. Neprestano vstopa in sestopa neviden.
Kje je napaka? Clovek uporabi magijo
in se posluzi alkimistične formule.
Spremeni se v sodobnega potrosniskega
humunkula. Referenčna točka njegovega jaza
je njegov duh, ki je prostran kot majhna zenska dlan.
Duh ne pripada vidnim stvarem.
Zato je duha človek utekočinil in vanj polozil čip
umetne inteligenče z vsem znanjem človestva.
Nato svoje čudaske teorije zamrzne pri - 263 stopinj
Celzija in jih poslje s sondo na planet Saturn.
Iz Saturna dobi odgovor: »Vse kar ste poslali je premočeno, čunjasto, gnilo in neuporabno. Vas duh je postal izrodek, zato smo material pokončali in uničili. Vi ne poznate popolnosti, ki nima oblike. Dusa, ki lovi gamse in jelene, nima odseva. Vas čip ni ne glasba ne matematika. Ce bi bilo v njem kaj duse, bi videli njen odsev v zrčalu. Bačh s svojimi pasijoni igra tu pri nas in ko se pogleda v ogledalo, njegova dusa odseva v zrčalu kot glasbena vibračija, ki jo vidi in slisi tudi zadnji med berači. Vidik skozi katerega gledamo, nam odkriva vaso praznino in votlost. Vi za nas niste pomembni. Ze majhen haiku bi zadosčal, da bi razumeli zakone planetov. Kdo od nas bi tukaj nosil vse tiste vase čunje in kdo od nas bi rabil vso vaso odvečno kramo? Vi ste tragična rana vesolja brez resitve.«
JEŠČI SATURN
Kovinski vzmeti skozi jeklena usta z Adamovim jabolkom v kolenu.
S prav do roba natovorjenim značajem jesčega Saturna je obkrozil planetarno pot. Dve roki za človeka sta dovolj, da za kulisami krili in vadi jezikovne moznosti.
Obraz je kot freska, ki skozi zastrti megleni obroč pozira soj svetlih zvezd. Materialne relikvije in duhovno izpraznjeni svet se ob robu svetlobe trgajo in lusčijo luske z igro planetarnega Atile.
Kameleonsko spretno menjavanje mask nad zamaknjenimi obrazi z vrtljivimi očmi. S stirimi prizori osabnosti z zogo na stiri strani neba igra s teboj Saturn svoj nogomet. So igre v obliki planetarne izpraznjenosti v orbito, kjer plavaleč orje brazde in z zamahi oblikuje svoje obraz, spremenjen v jezero sline.
Sinteza zaklinjanja, ki nosi pečat,
ko mislimo, da gre za duha.
Gre za stvari.
Svetloba naredi vselej
nas polozaj bolj viden.
Znotraj nadrobnosti
so najlepse stvari,
biseri v zarozevinjeni bolečini.
Okel, ki grize in jeklena usta, ki sesajo kri vase so brezmejne, a meje lastnine so duh. Ko ogrejes s svojo ljubeznijo zrak, dobis strel v tilnik. Jesči planet Merkur je repetentska klop učenja. Vselej se človeku pribliza z zahtevo po ponovitvi.
VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si
DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si
TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si
FUTURUM www.futurum.si
VODNIK PO ZF vodnik-zf.info
MARA R. SIRAKO www.marasirako.info
MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com
BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net
ANDREJ IVANUŠA www.andros.si
MIHA REMEC www.miha.remec.si
MIHA MAZZINI mihamazzini.com
MIKI MUSTER www.muster.si
IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net
VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html
Zal! Druge konvencije SI.CON v letu 2013 ne bo.
Razloga sta dva. Najbolj pomemben je ta, da v Mariboru, kjer smo predvideli konvencijo, nismo mogli pridobiti ustreznih prostorov za nase drustvo Zvezdni prah sprejemljivo ceno. Kar je bilo na voljo, pa ni ustrezalo zahtevam konvencije. Tudi pridobivanje sponzorjev v teh kriznih casih ni dovolj uspelo, da bi lahko pokrili stroske.
Naslednji razlog pa je odlicno uspela konvencija NMN v Ljubljani. Stevilo obiskovalcev je tam bilo visoko in je seveda nemogoce, da bi vse te ljudi dobili se na eno konvencijo izven prestolnice. Nase izkusnje kazejo, da nas je v preostali Sloveniji samo nekaj, ki bi se lahko konvencije udelezili. Tudi tukaj kriza kaze zobe.
Tako predvidevamo, da bi konvencijo mogoce pripravili v pomladnem casu 2014 in seveda tudi v tem primeru v Mariboru. Ob dogodku smo lani izdali »zbir slovenske fikcije« Zvezdni prah. Na letosnji natecaj so prispela nekatera dela. Da bi ne ostali prikrajsani, bo zbirka zgodb in pesmi izsla, vendar nekaj kasneje. Predvidoma v zacetku leta 2014 in se s tem nekako pokrila z novim terminom 2nd. SI.CON. Do takrat vam zelim obilo uspeha. (ANI)
SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska znanstvena fantastika